V Ljubljani, v soboto, dne 11. decembra 1926 Št. 282 Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 2 Din Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS meseCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedeljska Izdaja Cene oglasov 1 slolp. peti I-vrsta mali oglasi po 150 ln 2 D,vedli oglasi nad 45 mm vltlne po Din 2-50, veliki po 3 !n 4 Dlt., v uredrtlftkem delu vrstica po lO Din O Pri večiem □ naročilu popust Izide ob 4 zlulinj razen pondeitKo ln dneva po praz-nlku celole no vJugo-slavljl 80 Din, za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. 6 III tlolcoplsl se ne vračalo, nef raniti rana pisma se ne spre/emalo * Uredništva telefon štev. 50, apravnlštva štev. 328 ' Političen lis/ sza slovenski narodi • Čekovni In 10.349 xa 1 nserate. Sara/evošt. 756.J, Zagreb št. 39.911, Praga In Duna/ št. 24.797 Uprava le vKopItar/evl ul .št.6 . račun.- C/ubl/ana štev. IO.ft.SO Včeraj zutraj je preminul v Belgradu velik državnik Evrope, eden največjih slovanskih politikov, eden najslavnejših sinov srbskega naroda, Nikola Pašič. Kajti velik je bil Pašič, kakor so bile velike njegove napake in zmote. Pred to veličino spoštljivo klonemo svojo glavo tudi mi, ki smo bili ves čas, ko je vodil našo novo državo, nasprotniki njegove politične smeri. V čem je l>ila veličina ali recimo posebnost Ni/kole Pašiča? V tem, da so v njegovi osebnosti prišla do najpopolnejšega izraza tista iracionalna čuvstva in stremljenja, ki jih imenujemo nacionalna: bil je pravi tip srbske rase, ki mu je bil živlienj-ski gon države: volja I? moči; sila, veličina naroda prva zapoved; nacionalne težnje zadnja in najvišja vrednota, nad katero ni nobene druge. Iz tega vidika je bil Nikola Pašič bakuninec, revolucionar, demokrat, mcnarhist, se je boril za eno dinastijo proti drugi — vse iz svojega nepogrešljivega nacionalnega instinkta. Tu je deloval kakor elementarna sila, ki je premagala vse ovire in.dosegala največje uspehe, ker je svojo osebo brez ostanka vso posvetil svojemu narodu. In kjer so drugi delovali po blesteči besedi, je on koval srečnejšo usodo svojemu narodu po svoji žilavi vztrajnosti, brezprimerni previdnosti in zmožnosti preračunavanja, mojstrsiki taktiki politične, kombinacije, molčečnosti in potrpljenju, lokavosti, ki pa ni bila brez velikodušnosti. Malenkosten Nikola Pašič nikoli ni bil. Kajti svoja čuvstva je mojstrsko obvladoval; vse mil je bilo le sredstvo k enemu samemu najvišjemu in edino vrednemu cilju. Kakor se ni zaprisegel na noben sistem ali nazor in program, tako se (rdi ni dal vezati po svojih afektih; največji sovražnik od včeraj je postal lahko njegov Zadnji trenotki Nikole Poliča. Belgrad, 10. dec. (Izv.) Davi ob 8.17 je nagle smrti umrl bivši predsednik ministrskega sveta in načelnik radikalne stranke g. Nikola Pašič. Vest o njegovi smrti s6 je razširila po vsej državi kot velika senzacija. O Pašičevi smrti so se zvedele naslednje podrobnosti: Snoči je bil g. Nikola Pašič v krogu svoje družine zelo dobro razpoložen. Okrog pol 8 je večerjal in sedel v naslonjaču. Po večerji ga je obiskal g. Kojič in se z njim razgovarjal. Nato je obiskal g. Pašiča g. Jankovič, minister dvora, ki je g. Pašiču prinesel neko zelo važno sporočilo. Kakor danes Pašičeva družina izjavlja, se je vsled vesti, ki jo je prinesel g. Jankovič, g. Pašič zelo razburil, da se mu je po 9 stanje nenadoma poslabšalo in je pričel drhteti. Naslonil se je v naslonjač in se onesvestil. Poklicani zdravniki so ugotovili, da ie počila žila v mozgu in da se je razlila kri. G. Pašič je od časa do časa prišel k zavesti. Ob 11 je pozval k' sebi g. Marko Trifko-viča in g. Ljubo Živkoviča. Takoj po tem se je onesvestil. Zdravniki gg. Vrbica, Bosanovič in Gju-ričič so bili neprestano okrog njega. Ko je Nj. V. kralj zvedel za Pašičevo resno stanje, je poslal k njemu zdravnika g. Antiča iu g. Simonoviča. Vsi zdravniki so .se zbrali okrog g. Pašiča in se posvetovali. Nato so ga prenesli v posteljo. Zedinili so se v tem, da gre za kap v desni hemisferi mozga,, vsled česar jp nastopila paraliza na levi strani. Pašičevo stanje se je vedno slabšalo. Ob 6 zjutraj mu je zdravnik g. Kolien vbrizgnil kanfer. G. Pašič ie prišel za trenutek k zavesti, nato pa je spet padel v agonijo. Ob 8.17 je izdihnil. Med prvimi, ki so prišli obiskat mrtvo telo g. Pašiča, sta bila g. dr. Jankovič in g. Svetuzar Pribičevič. G. Pribičevič je odhajal iz Pašičevega stanovanja zelo vznemirjen. Na njegovih licih so bili opaziti sledovi soiz. Nato so obiskali truplo g. Pašiča francoski, angleški in nemški poslanik. Za njimi so prišli največji prijatelj za bodoče, da je le služilo njegovemu namenu. Bil je računar, tehnik, igravec genijalnih potez, ki je v politiki imel čisto svojo moralo. Zelo pa se moti, kdor misli, da ni imel samo na sebi velikih za m i slov — le, da so se mu tako rekoč brez Irudn' nagonsko porajali kot pristni izraz- nacionalnih teženj in potreb svojega časa, genija srbskega naroda. Temu geniju je služil kot javni delavec več kot pol stoletja. In kar je tu velikega stopil za srbski narod, je po računih usede bilo storjeno hote in nehote tudi za druge jugoslovanske rodove; osvobojen je srbskega-naroda, ki je po svoji končni do-vršitvi v balkanski vojski njegovo delo, je ministri in poslanci radikalnega kluba, ki so stopali mimo mrtvega Pašičevega trupla. Opoldne je prišel na Pašičevo stanovanje Nj. V. kralj in ie izrazil Pašičevi rodbini svoje sožalje. Belgrad, 10. dec. (Izv.) Narodni poslanec gosp. Pe.ra.-Jovanovič, kije poslednji odšel iz Pašičevega stanovanja, je izjavil o poslednji fazi Pašičevega življenja sledeče: »Gospod Pašič je snoči v dobrem razpoloženju mirno večerja!. Po večerji okoli 9. ure je vzel g. Pašič malo sira. V trenutku, ko je zagrabil sir. sc je sklonil in izgubil zavest. Do četrte ure zjutraj je še bilo Upanje, ker se je večkrat zavedel, Ko je potem popolnoma zgubil zavest, jc bi'o jasno, da ni pomoči več. V agoniji je vzdržal 12 ur. Umrl je brez poslednje besede.« Zadnji rargovor. Belgrad, 10. dec. (Izv.) Snoči ob 9. je imel g. Pašič poslednji razgovor. Ta razgovor je bil političen. Po pol 9. uri je namreč prišel k njemu minister dvora g. Jankovič, ki se je kot kraljev posredovalec razgovarjal s Pašičem o vseh aktualnih vprašanjih. G. Pašič je bil dobro razpoložen. Po odhodu ministra dvora je g. Paš.o fizično odpovedal in padel v nezavest, ki mu je prinesla smrt. Poslednji je bil pri g. Pašiču, dokler je bil še živ, dr. Kojič. Sožalje kralja Aleksandra. Belgrad, 10. dcc. (Izv.) Gb pol ene jc prišel na Pašičevo stanovanje Nj. V. kralj s prin-ccm Pavlom. Pašičevi družini sta izrazila sožalje. Nj. V. kralj jc bil v vojaški uniformi, princ Pavel pa v civilni obleki. — Kralj je stopil v sobo, kjer jc ležal Pašič in ostal tam kakih 10 minut brez besed. Mrtvemu Pašiču je poljubil roko. Nato je pozdravil gospo Pašičevo, sc poklonil okolici in odšel. Isto je storil princ Pavle. SOŽALNI BRZOJAVl. Belgrad, 10. dec. (Izv.) Od vseli strani ie Pašičeva družina snreiela ogromno število 0r1:0" i " I C ; ; - . r? . , feilo temelj, na katerem se je potem izvršilo osvobojenje Hrvatov in Slovencev in njihovo zedinjenje s Srbi v eno nacionalno državo. Ta dogodek je bil prevelik za Ni-kolo'Pašiča, dasi je bil naravna posledica v smeri njegovega instinktivnega hotenja; že preveč zakoreninjen v prošlosti, ni več popolnoma doumel novega časa, ki je terjal od njega žrtve ozkega nacionalističnega, h egemon i stičnega mišljenja, nezdružljivega z idejo resnične ravnopravnosti ostalih jugoslovanskih bratskih narodov. V tem je njegova tragika. Vendar mu kot pravični nasprotniki ne moremo odrekati zaslug, ki P je imel tudi kot voditelj v novi državi in pred veličastvoih smrti podčrtujemo rajši njegov uspešni trud zlasti za ohranitev zunanjega miru, dobrih zve z, previdnega krmarjenja sredi razburkanih valov j nevarnih evropskih homatij neposredno po vojni,: katkor da bi govorili o velikih napakah'in zlih posledicah njegovega siceršnjega vladanja v osmih letih po zedinjenju, o katerih bo itak še dpvol.j govorila neusmiljeno pravična zgodovina. Danes o tem molči čuvstvo žalosti nad emrtjo velikega moža, ki je zapisan v zgodovino Srbije, v našo zgodovino, v zgodovino vsega slovanstva na enem najbolj častnih mest. Kot vztrajen, pogumen ruši-lec tujevladja, kot borec tudi za ljudske pravice v svojih najlepših in najboljših letih, ko se ni ustrašil največjih žrtev, kot delavec, ki se ne da utruditi, vedno na poslu in na straži, po čilosti in bodrosti duha, ki je ugasnil sredi dela, načrtov in zamislov, bo Nikola Pašič svetil še poznim pokolie-njem. Kar pa je zagrešil, smo dolžni popraviti po nagibu tiste velike narodne ljubezni, ki je bila vir vsega onega neminljivega, kar je poikojni storil. sožalnih brzojavov. Iz same Srbije jih je prišlo okrog 500. Brzojavno so izrazili sožalje mnogoštevilni tuji diplomati. Istotako predsednik češkoslovaške republike g. T. G. Ma-saryk, g. dr. Seipel in gospa vdova VVilson. Avdience pri kralju odpovedane. Belgrad, 10. dec. (Izv.) S Pašičevo smrtjo so se prekinile vse avdijence, ki bi se imele vršiti danes. Ob 9 je prišel na dvor predsednik ministrskega sveta g. Uzunovič. Njegova avdienca je bila v zvezi edinole s Pašičevo smrtjo. Ob pol 10 je odšel na sinočnji pozivna dvor g. Davidovič. Kralj ga radi Pašičeve smrti ni konzultiral. Vse konzultacije se bodo odložile na dan po Pašičevem pogrebu. Izostali sta tudi avdienci g. dr. Korošca in g. Pribičeviča. Žalna seja ministrskega sveta in radikalnega kluba. Bolgrad, 10. dec. (Izv.) Predpoldne se je povodom Pašičeve smrti vršila komeinorativna seja ministrskega sveta. Sklenilo se je, da se osnuje državni odbor, ki bo vodil pogrebne svečanosti. Na čelu odbora je g. dr. Jovan Markovič, pomočnik zunanjega ministra. Nadalje se je sklenilo, da se bo Pašičevo truplo balzamiralo in postavilo v saborno cerkev. 0 Pašičevi smrti se je obvestil njegov zet g. Stjepan Račič in njegova hči gospa Pava, ki sta bila pozvana v Belgrad. Pašičev pogreb se bo vršil v nedeljo. Po seji so se ministri korporntivno podali na Pašičevo stanovanje in njegovi družini izrazili sožalje. Belgrad, 10. dec. (Izv.) Od mrtvega Pašičevega trupla so ministri odšli v radikalni klub, kjer se je izvršila slovesna komemora-cija pod predsedstvom g. Ilije Mihajloviča. Predsednik narodne skupščine g. Marko Trif-kovid je imel kratek govor, v katerem je orisal glavne momente Pašičevega življenja in njegove zasluge za naš narod. Govor je zaključil s pozivom na poslance, da vstanejo in z molkoiu 5 uiinut izkažejo čast Pašičevemu spominu. Med molkom je veliko število poslancev jokalo. Nek poshmec je jokal celo na glas. Sožalje opozicije. Belgrad, 10. dec. (Izv.) Povodom Pašičeve smrti so imeli načelniki opozicije popoldne komemorativno sejo, po kateri so obiskali mrtvo Pašičevo truplo in izrazili družini sožalje. O Pašičevi smrti 1k> radikalni klub izdal poseben komunike. Belgrad, 10. dec. (Izv.) G. dr. Korošec je obiskal podpredsednika radikalnega kluba g. Ilijo Mihajloviča in mu izrazil sožalje v imenu Jugosl. kluba, ki se bo pogreba korpora-tivno udeležil. Belgrad, 10. dec. (Tzv.) P0 obisku načelnikov opozicije Pašičevega trupla so časnikarji intervievvali g. Davidoviča, ki je izjavil sledeče: »Z g. Pašičem sem bil prijatelj do leta .1903., ko sva se razšla. Potem sva ostala samo nasprotnika, ne pa neprijatelja.« Pogreb bo v nedeljo. Belgrad, 10. dec. (Izv.) Pogreb g. Pašiča se bo vršil v nedeljo ob 9. predpoldne. Na pogreb so pozvane vse radikalne organizacije. Za pogreb se vršijo velike priprave. Belgrad, 10. dec. Venec, ki so ga pripravili za proslavo Pašičeve osemdesetletnice, bodo s Pašičem položili v grob. Belgrad, 10. dec. (Izv.) Pašičevo stanovanje so ves dan obkoljevali njegovi prijatelji. Pašičevo truplo liapravlia na človeka globok vtis. Izraz Pašičevega obraza je popolnoma miren. Oči so trdno zaprte. Roke so prekrižane na prsih. Njegovo telo se je nekoliko skrčilo. Dopoldne so se vršile priprave za balzami ran je in ga radi tega še niso preoblekli. Belgrad, 10. dec. (Izv.) Povodom Pašičeve smrti so vsi \isti izdali posebno izdajo. Iz notranjosti so prišla v Belgrad poročila o velikem razburjenju. Veliko število ljudi je prijavilo svojo udeležbo na Pašičevem pogrebu. V Belgrad so bodo pripeljali s poseb. vlaki. Belgrad, 10. dec. (Izv.) Radi Pašičeve smrti so se odložile vse predstave v gledališčih in vse zabave do dneva po pogrebu. POVODI SMRTI. Belgrad, 10. dec. (Izvir.) Govori se, da spada med mnoge povode Pašičeve smrti vsekakor tudi komunike g. Momčila Ninčiča, v katerem je navedel razloge svoje demisije. G. Pašič se je dobro spoznal v zunanji politiki. Ta Ninčičev komunike ga je zelo razburil, ker je bil v njem preveč odkrit in je s tem ustvaril še slabši položaj, ki je bil že itak težaven. RAZBURJENJE NA ULICAH. Belgrad, 10. dec. (Izv.) Smrt g. Pašiča se komentira na razne načine. Njegovi udani prijatelji so zelo razburjeni. Vrhunec razburjenosti je bil, ko je masa ljudstva, ki neprestano stoji pred Pašičevim stanovanjem, na ulicah opazila ministra g. Maksiinoviča, posebno pa g. Pavla Radiča. Med številnimi klici jc pričela masa žvižgati. Maksimoviču je klicala: Vi ste mu izkopali grobi« Ko je množica ugledala g. Pavla Radiča, je zagnala krik, kakor proti g. Maksimoviču. Najogorče-nejši klici so padali g. Stjepana Radiču. Povod tem demonstracijam so izzvale Radičeve izjave, ki so danes izšle v dopoldanskih časopisih, baš ravno na dan Pašičeve smrti. G. Radič je razumel važnost položaja in se na ulici ni prikazal. Vsa belgrajska javnost eno-dušno obsoja pisanje g. Radiča. PAŠIČEVI SPOMINI. Belgrad, 10. dec. (Izv.) V Pašičevi delavni sobi so našli rokopis Pašičevih spominov, o katerih se v javnosti mnogo govori in o katerih se je v časopisih zadnje dni pisalo. Pašič je v spominih prišel do svojega padca. Zanimivo je, da na mnogih mestih omenja g. Radiča in se o njem ostro izraža in navaja dokumente, ki g. Radiča zelo slabo karakte-rizirajo. — SKRIVNOSTNO PAŠIČEVO STANOVANJE Belgrad, 10. dec. (Izv.) Soba, v kateri g. Pašič danes leži, se nahaja na oglu PozoriŠne in Jevremove ulice. Dosedaj je bilo neznano vsem, razen Pašičevi družini, da ima Pašič na tem oglu svoje stanovanje za počitek. V tej hiši so zazidana vsa okna. Vidi se le črn prizidek, ki spominja na balkon. Ta balkon jo vodil nekdaj na ulico, sedaj pa je pregra-jen s črnim prizidkom. Okna nad balkonom so zazidana. Ostalo je prosto samo eno okno v obliki jajca, 1 m visoko in pol metra široko. Skozi to edino okno je prihajala svetloba v Pašičevo sonlnico. Se danes, ko lož) g. Pašič v tpj sobi mrtev, stopa pod oknom orožnik, ld odganja občinstvo izpred okna tudi danes, čeprav je Pašič že mrtev. Ta orožnik je ua tistem mesni vedno stal, ko je bil g. Pašič živ. Občinstvo vrvi pred velikimi železnimi vrati, ki vodijo k glavnemu vhodu v Pašičevo stanovanje. Mali prostor v Jovremovi ulici je neprestano zabasan z avtomobili, ki prihajajo in odhajajo. Uradni obiski prihajajo v Pozo-rišno ulico na velika vrata, prijatelji pa skozi mala vrata Jovreuiove ulice. Občinstvo brez razlike strank hiti precl Pašičevo stanovanje, da bi se prepričalo o resničnosti vesti o Pa-šičovi smrti. Čeprav že leži g. Pašič mrtev, vendar še mnogi ne verjamejo časopisnim ve-vestem, da je" stari Baja umro«. G. Pašiča bodo pokopali na državne stroške. Pomočnik zunanjega ministra g. Jo van Markovič, ki je predsednik odbora in bo vodil pogrebne svečanosti, je ob 1. popoldne bil na PaŠičevem stanovanju, kjer je službeno sporočil odlok vlade, da se g. Pašič pokoplje na državne stroške. Na Pašičevrui stanovanju se je danes govorilo o potrebi, da bi se odredilo državno žalovanje za celo državo, ki bi trajalo en dan. Zaprla bi se v zank Žalosti vsa gledališča in zabavišča. PRVE VESTI V ZAGREBU IN LJUBLJANI. Zagreb, 10. dec. (Izvir.) Vest o nenadni Pašičevi smrti se je hitro raznesla po mestu. Do 12. ure je že vse mesto izvedelo, da, je umrl vodja narodno-radikalne stranke, Ob pol 11 je že izšla posebna izdaja »Novosti« in Večera«. Od začetka je le malokdo verjel, da je Pašič umrl, ker se ni v zadnjem času nič pisalo ' o bolezni. Vsi današnji popoldanski listi prinašajo o Pašiču dolge nekrologe. Značilen je uvodnik »Hrvata«, v katerem se naglasa, da je s Pašičem umrl največji nasprotnik Hrvatov. * * * Vest o PaSičevi smrti se je včeraj dopoldne bliskovito hitro raznesla po Ljubljani. Uredništvo »Slovenca« je prejelo vest o smrti okoli 10. dopoldne in sicer brzojavno, ker je telefonska proga Ljubljana-—Belgrad že pet dni pretrgana. Vest smo takoj objavili na uredniški deski, nato pa priredili za Ljubljano' posebno izdajo. Vest o nenadni smrti velikega državnika je povsod napravila globok vtis. — Oporoka Nikoie Pašiča. Sredi ljute politične bitke, v katero se je 81 letni mož še enkrat pognal z mladeniškim pogumni;1, da izide kot zmagovalec, ga je zgrabila koščena roka iu podrla. Ko star hrast v viharju je padel... Zakaj se je bojeval Nikola Pašič ta zadnji pot v svojem življenju? Za časten odstop z javne pozornice, tako so zatrjevali vse te dni njegovi najbližji prialelji in zaupniki. Še enkrat je hotel stopiti na državno barko kot njen krmilar in jo zapeljati v mirnejše in varnejše vode. Hotel je sestaviti vlado, kakor je doslej še nismo imeli in ki naj bi dala naši državi novih moči na znotraj in zunaj, vlado srbsko-hrvatsko-slov euskega sporazuma, kakor je to napovedovala njegova intimna okolica, — vlado složnega dela. kakor je to sam označil s previdno besedo, njemu vedno lastno. In po tem uspehu se je hotel častno Umakniti v privatno življenje. Zdaj ga je častno umaknila smrt. Zakaj vprašanje je: Ali bi bil Nikola Pašič ta hvalevredni načrt, ki ga je baje imel, res tudi izpeljal? Da bi se bila njegova miselnost v zadnjem času res tako daleč preorientirala in da bi bil hotel popraviti, kar je v teh osmih letih kot politik in državnik pogrešil? Smrt je j; zaprla to vprašanje. In ne preostaja pač dru-#jgega kot verovati, da bi bil Nikola Pašič to storil. To je zdaj častni njegov odstop: da ostane za njim ta vera, da je res hotel še Izvršiti veliko delo v blagor svoje države. Tn kakor njegova politična oporoka se glasijo danes besede, ki jih je izgovoril na seji radikalnega kluba, — v zadnjem svojem političnem govoru: >Vedno moramo pomišljiti, kako bo to, kar delamo tu, odjeknilo na naš zunanji položaj. Zato je potrebno, da smo oprezni in da pazimo na vse, kaj delamo in kako de- lamo. Nujno je, da vedno mirno pretresemo vsako vprašanje in da se držimo složno in skupno. Ali to je odvisno tudi od naših bratov, s katerimi smo se zedinili. Kar smo s krvjo stvorili, to se ne da tako lahko raztopiti. Potrebno je, da sino vedno složni in da branimo našo zemljo, ako se najde kdo, ki bi nam hotel nekaj vzeti. č'e tega ne bomo čuvali. potem bomo sami krivi, ako pridemo v težak položaj. V skupščini se lahko razgovar-jamo, toda pri reševanju vprašanj mora biti vse enodušno, da so vsi zadovoljni, in ne samo en del.« Te modre besede, ta državniška .oporoka, to je častni odstop Nikoie Pašiča, kojega politika v tej osemletni dobi kot šefa vlade in šefa največje stianke v državi ni bila ravno usmerjena po teli. njegovih zadnjih besedah. Zapisati si jih bo moral v srce srbski narod, ki je lega moža tako ljubil in spoštoval, in izpolnjevati jih bo dolžnost vseh tistih, ki bodo prevzemali njegovo politično dediščino, da izvedejo to, česar veliki pokojnik s svojo velikansko avtoriteto v srbskem narodu ni iz-vi : i 1, ker novega duha in časa in novih nalog naše države ni več doumel. Veliki so bili talenti Nikoie Pašiča in velika je bila njegova sreča. Vanjo je tudi vedno; trdno zaupal, v njega na je istotako vedno trdno zaupal' sfijski narod. Zaupal, da mu je s Pašičem zasigurana sreča. Kar je tudi res bilo, kajti najsijajnejša doba srbskega naroda, njegov čudoviti povzdig do današnje veličine in veljave, ostane neizbrisno združena z imenom Nikoie Pašiča. Pašič je bil sreča srbskega naroda. In ostal lio njegova sreča, če bo srbski narod sledil naukom, ki mu jili je zapustil v svoji oporoki. Nikola Pasle pred vomo. Z Nikolo P. Pašičem lega v grob ena naj-rrio ne šib političnih osebnosti ne le med Srbi in na Balkanu, marveč morda celo na vsem evropskem kontinentu zadnjega polstoletja. Po pravici so ga Srbi smatrali za svojega Bis-mareka. Kot absolviran inžener ni sicer postavil nobene hiše, ni izumil nobenega stroja, pač pa je umel — glede na strankarske prilike na Balk; nu — dali samega sebe svojemu narčdu in po sebi izoblikovati trajno stavbo svoje stranke in v njej s svojim duhom in krepkim življenjem prepojiti organizacijo, ki je znala kljubovati vsem mnogoštevilnim težavam v razvoju uckdane male kneževine Srbije skozi pestro zgodovino burnih političnih in vojnih dogodkov k sedanji veliki kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prvotno socialist in revolucijonar fe*evo-lucioniral skozi vse faze početnih težav sebe in svojo str nko do absolutnega gospodarja najbolj zapletenih političnih situacij. Te situacije, v n tianji politiki po večini njegovo delo, je s -pretno in močno roko vodil mimo nevarnih čeri. ob katerih so se razbijali drug za drugim celo nasprotniki, vredni njegovih nesjiornih sposobnosti. .Ni le slu aj, da so podlegli v borbi i njim celo najbolj krvavi režimi pod dinastijo Obre-novičev, ki je žalostno završfla v pomembni majski noči 1. 1903. Njegove, že po ločitvi s socialističnim pionirjem na Balkanu. Sveto/arjem Markovi-vičem, v narodu močno utrjene pozicije ni megla uničiti n;ll obsodba na smrt 1. 188'?., niti temu bledeče pregnanstvo, ki je trajalo do abdikac je kralja Milana (1889). V tem letu se je vrnil v Belgrad ne kot poniiloščenec. ampak kot triumfator. dasi je kmalu nato bil pod policijskim nadzorstvom in mu je bilo prepovedano vsalfo občevanje s političnimi osebnostmi. Zaradi žaljehja kraljevskega doma je 1. 1898. odsedel del svoje devetmfesečne ka/ni v zaporu a je kmalu po svojem drugem pomiloščenju zaradi atentata, ki je bil izvršen na raz kralja Milana, bil zopet prijet iu Obsojen na 20 letno težko ječo v okovih. Toda zaradi pomirjenja prebivalstva je moral biti tudi tokrat pomik ščen. Ne časti in ne denar, še manj pa grožnje, smrtne obsodbe in ječe ter j pregnanstvo in trpljenje ga niso mogle od-j vrniti na vztrajni poti k njegovemu cilju. Ze v Ženevi, kjer je kot študent tehnike mnogo občeval s pok. kraljem Petrom I. in ruskim revolucionarjem Bakuninom, je skušal dobiti /.Veze in sodelavcev tudi med Hrvati in Slovenci. Toda takrat razmere za skupno a! cijo p > volesrbski ideologiji v zapadneni južnem Sl;-vanstvu še niso bile zrele. Jakšič, I Trdin v dijak uft gimnaziji na Reki, se je umaknil s posredovanjem Bakunina v Rusijo, dočim- je nasilno upokojeni Trd!na opustil misel za javno delovanje v tem zmislu. S krepko začrtan'm svojim delovanjem je posti'j-no osvajal postojanke v svoji domovini in na njih gr dil pozitivno stavbo svojega duha da je v mogočnih zamahih z drznimi loki prep edel politično življenje v Srbiji za trdno op rtun;-ti n< podlago. V tem vztrajnem delu mu ie krepko stal ob strani pok. grof Hart-wig ruski poslanik v Sofiji in pozneje v Bel-I gradu. Oprt na politiko sv. sinoda v Rusiji jo pridobil /ase odločilne kroge v Petrogradu. S krepko moralno in materijalno pomočjo Rusi ie jo v zunanji politiki, zlasti v boju proti Avstr. -'Ogrski, pridobil močnih zaveznikov za Srbijo Ln / uspehom izvedel malo kraljevino j Brez težjih frotrahjiji in zunanjih potresov iz tragične riraj^e' sitnarilo v 1. 1903. krt njen ; mirri-trsKi predsednik in zim,-nji minister in 'izvršil pre.t.krot od av^lrofjlskfi k rusofilski zunah.fi ptflitfki.1 Znafittif zanj so tudi carinska Vojna - podonavsko hionarbijo, aiieksijo Rosni« in Hercegovine prt Avstro-Ogrski 1. 1908., bf.lkanska vojna v 1. 1912. in 1913. in sarajevski atentat. -' kar vse je pospešilo zorenje in doznrite" ne lo dnhov iried Hrvati ib Slovenci marvV"- tudi politične dogodke daljno-! ovaj«, s katerim je opisoval osebe, katerih imena so živela čudno potvorjena v Pašičevi glavi, če mu sploh niso popolnoma izginila iz spomina. In vendar je bil mož izreden praktičen talent. Cujmo, kako ga je označil 1. 1912. nihče drugi nego — Trocki, poznejši ruski revolucionar! Pripoveduje nam to Hermanu Wendel v knjigi Von Marburg bis Monastir oziroma v Kreuz und quer durch den slavvisčhen Siiden (str. 34). Bilo je pet minut pred napovedjo prve balkanske vojne. Wendel in Trocki, ki je bil vojni poročevalec za novoustanovljen list v Kijevu, 5ta bila v avdijenci pri Pašiču. Po razgovoru je rekel Wendlu Rus s kodrasto pristriženo brado, z energično zakrivljenim nosom in pametnimi očmi za ščipalnikom o Pašiču: : Ein gescheiter Kopf und vveifi, \vas er vvill. (Prebrisana glava in ve, kaj hoče.) Seveda bi pa tako ugodne sodbe ne slišal človek o Pašiču, če bi poslušal n. pr. Krsto Cicvariča, nekdanjega direktorja Beogradske-ga Dnevnika. Tudi Cicvarič je živo nasprotje k Pašiču: Cicvarič je tako rekoč sam vzdrževal s svojim peresom dnevnik, kamor je napisal vsak dan uvodnik, Pašič pa poosebljena molčečnost. Nekoč je napisal Cicvarič uvodnik, v katerem je razmišljal, ali ima Pašič sploh kaj velikih misli v svoji glavi. Argumentiral je takole: Ali ima kača noge? Kmetje pravijo, da jih ima; strokovnjaki pa sodijo, da jih nima, sicer bi jih kdaj pokazala. Ali ima Pašič misli? Kmetje menijo, da jih ima; strokovnjaki pa pravijo, da jih nima, sicer bi jih kdaj pokazal. — Pa vendar je Pašič imel mnogo političnih misli, brezdvomno dosti več nego Cicvarič, samo da ni paradiral z njimi, ni jih kazal javno, ni pisal o njih v časopisju, povedal pa jih je tam, kjer so kaj — izdale! Mnoge politične osebnosti so v naši dobi izdale svoje memoare. Pašič jih ni; pisal i jih bodo pa o njem drugi. Kajti zaključeno je življenje neverjetnih bojev in nevarnosti, zraven pa takih časti, kakršne so bile redkokdaj pri-sojeue zemljanu: ena sama velika pot od pluga do krone! Pašičevi kabineti v novi državi. V novi kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev je prevzel Nikola Pašič prvič vlado v svoje roke dne 1. jan. 1921., po ostavki druge Vcsničevc vlade. Vladal je z radikali in demokrati, ki jim jc 26. marca istega leta pritegnil Se muslimane in SKS. Za časa le vlade se je notranji položaj skrajno poostril: Bankarstvc in izvozničarstvo se jc bohotno razpaslo, delovni sioji so pa obubožali. To je dovedlo na eni strani do raznih revolucionarnih pojavov, na drugi do zloglasne naredbe o »redu in radu . Namesto da bi se iskala pot do sporazuma s Hrvati, se je uvedel v glavnem po zaslugi pre-čanskih demokratov batinaški sistem Na prosvetnem poprišču je Pribičevič uveljavljal kul-turnobojne namere. Nad Slovenijo je zavladala liberalna birokracija. Koncem januarja je začela zborovati konstituanta, ki ji je vlada predložila centralistični ustavni načrt. Začela se je nepri-mern borba za avtonomijo, za svobodo šole !'i cerkve. Opozicija se jo vsled Radičeve ab-itinencc borila na mrtvi straži. Protič, ki je bolje razumel čas nego Pašič, je izstopd iz radikalne stranke in se nridružil "poziciji. Dne 29. junija je bila sprejeta Vidovdanska ustava ob odsotnosti zastopnikov hrvatskega in slovenskega naroda. Konstituanta se je pretvorila v redno skupščino in takoj nato odgodila. Začel se je boj za revizijo ustave. Dne 16. julija se je izvršila rekonstrukcija kabineta; Pribičevič jc prevzel notranje ministrstvo. Napetost med vlado in ogromnim delom prebivalstva sc je še poostrila, a ljudsko nezadovoljnost so do skrajnosti napele teroristične režimske organizacije. 16. avgusta je umrl kralj Peter in vladarstvo je prevzel kralj Aleksander, ki pa se je takrat vsled bolezni mudil v inozemstvu. — Uprava sc jc vse bolj centralizirala, nezadovoljnost je rasla, valuta je padala. Dne 4. dccembra jc Pašič podal vladno ostavko z motivacijo: da jc notranjepolitični položaj naše države prišel na mrtvo točko in da jc nasprotstvo med Hrvati in Slovenci na eni in Srbi na drugi sirani tako veliko, da se morajo napravili koraki, da se popravi sistem notranje politike.« Dne 24 decembra 1921 ie bila po dolgi krizi imenovana četrta Pašičeva vlada z radikali, demokrati, muslimani in SKS. Vladna deklaracija v skupščini sploh nc govori o notranjem in zunanjem političnem položaju, marveč navaja le par upravnih zakonov, ki naj se sklenejo. Mršav program, mršavo delo. Tedaj so začela dozorevati prizadevanja, da gredo Hrvatje v parlament. Pašič je izvajal posledicc in 4. dccembra 1922 podal ostavko. Dne 16. decembra 1922 je bila imenovana peta Pašičeva — homogena radikalna vlada, ki je 18. marca 1923 izvedla volitve. Hrvatje so prišli v Belgrad, Pašič je 24. marca podal ostavko. Dne 27. marca 1923 jc bila imenovana šesta Pašičeva vlada, sestavljena iz radikalov in demokratov, ki je znana pod označbo »PP-vlade«. Splošna nezadovoljnost je pod to vlado prikipela do vrhunca; 17. julija 1924 je Pašič podal ostavko svojega kabineta. Nato je sledila vlada Ljube Davidoviča, ki jo jc pa Radičeva nepreračunljivost in skupno prizadevanje ccntralistov vrglo že po treh mesecih. D.ne 7. novembra 1924 je bila imenovana sedma Pašičeva vlada z radikali in demokrati; izvedla je volitve dne 15. februarja 1925. ka-i terih izid je bil z nasilnimi sredstvi potvorjen. ; Sledili so dogodki z Radičem, njegova arctacija \ in neposredno nato njegov sporazum« s j Pašičem. Dne 15. julija 1925 jc Pašič podal ostavko | in 18. julija jc bila imenovana osma Pašičeva ! vlada, v katero je vstopila poleg radikalov Radičeva HSS. Delo tc vlade jc pod označbo RR režima še vsem v spominu, posebno pa Slovencem, ki jih je ta režim posebno brezobzirno porinil v stran. Držala se je ta vlada do 8. aprila 1926, ko je Pašič podal ostavko To jc bila zadnja Pašičeva vlada. SLS ni bila zastopana v nobeni izmed Pašičevih vlad. Dusoslovansko-italijanski spor. Napadi v italijanskem časopisju. Rim, 10. decembra. Tukajšnji ital. listi nadaljujejo kampanjo proti Franciji iu Jugoslaviji. »Tribuna« pravi, da ima Jugoslavija še čas, da se znova pridruži Italiji namesto Franciji; v nasprotnem slučaju naj ve, da bo morala svojo zmoto drago plačati. : Giornale d' Italia« poroča, da je Anglija po svojih poslanikih v Parizu in Belgradu opozorila, da tiranskega pokreta ne smatra kot ogroževalnega; svetovala je obema vladama, naj presojata položaj mirnejše. — Očividno je, da smatra italijanska javnost, da je našla Italija v sedanjem sporu z Jugoslavijo oporo v Angliji. Razen tega štejejo kot važen uspeh v sedanjem trenotku arbitražno pogodbo z Nemčijo. Tiranski parlament ratificiral pogodbo z Italijo. Tirana, 10. dec. Albanski parlament je ratificiral italijansko-albansko pogodbo. Francoski dementi. Pariz, 10. dec. Na tukajšnjih merodajnil mestih zavračajo trditve »Giornale d' Italiac, da se je med Francijo in Jugoslavijo sklenila vojaška konvencija f.i da se iz Francije prevažajo v Jugoslavijo velike množine vojnega materijala, kot popolnoma izmišljene. Istotako odločno zavračajo trditev istega lista, da sta zadnji upor v Skadru zanetili sporazumno Francija in Jugoslavija. Briandove izjave o paktu z Jugoslavijo. Pariz, 10. dec. (Izv.) Matin« poroča iz Ženeve, da je Briand z ozirom na vesti, da jc on pripravil dr. Ninčičev padec, pojasnil da je Francija pokazala svoje prijateljstvo napram kraljevini SHS že s tem, da je Francija odložila sklenitev prijateljskega pakta s kraljevino SHS, dokler ni le-ta podpisala z Italijo pakta o medsebojnem prijateljstvu. Sedaj pa ni vcČ upravičeno nobeno odlaganje te zadeve. Ženevsko zasedanje. Ženeva, 10. dec. Včeraj je Briand oI>-iskal S t r e s e m a n n a , ki je nekoliko obolel. Ostal je pri njem tri četrt ure. Kakor zatrjujejo poučeni viri, se je med obema ministroma dosegel popoln sporazum glede inve-stigacijskega programa. Pač pa so se pojavile ovire na poslani-ški konferenci v Parizu, kjer skuša A n -g 1 i j a uveljaviti svoje stališče glede vprašanja izvoza vojnega materijala. Anglija skuša tu zaščititi interese angleške industrije. Ob tej točki so se doslej razbila še vsa pogajanja. Francozi predlagajo, da naj se vprašanja, ki bi se sedaj nikakor ne dala rešiti, poverijo nekaki likvidacijski komisiji, ki bi štela le malo čir,nov. Z nemške strani pa se čuje misel, da se vsa še sporna vprašanja predlože posebnemu razsodišču. Ženeva, 10. dec. (Izv.) Po poročilih, ki so prišla semkaj iz Pariza, je nastopil v vprašanju morebitne likvidacije medzavezniške kontrolne komisije resen zastoj. Radi tega se doumeva, da bo nastal zastoj tudi v zasedanju Sveta društva narodov v Ženevi. Ženeva, 10. dec. (Izv.) Briand je dal zastopnikom mednarodnega časopisja izjavo o svojem razgovoru s Stresemannom, da še ni urejeno vprašanje o izvozu vojnega materiala in utrdbah. Izpraznitev zasedenega ozemlja se bo mogla izvršiti le na podlagi direktnih pogajanj in dogovora med zastopniki prizadetih držav Kar se tiče ureditve kontrole v Po-renju, meni Briand, da se bo moralo Porenje tako zavarovati, da bo izključen vsak vpad čet od katerekoli strani. Ženeva, 10. dec. (Izv.) Juristični strokovnjaki so zaključili svoje delo glede avtoritativne interpretacije investigacijskega načrta. Ženeva, 10. dec. (Izv.) Danes se je vršila seja zastopnikov Anglije, Francije, Nemčije, Italije in Belgije. Nemčijo sta zastopala dr. Stresemann in državni tajnik Schubert. Seja se je zaključila ob 13.30 in se je o seji izdal poseben komunike. Ženeva, 10. dec. Eksperti so sporazumno izdelali noto o interpretaciji investigacijskega načrta Društva narodov. Nota potrjuje, da obstoječe investigacijske komisije nimajo pravice do inicijative in da smejo nastopiti še-le potem, če to sklene svet Društva narodov. S to rešitvijo so zadovoljni tudi Nemci in no zahtevajo več odpoklica teh komisij. Kakor hitro se medzavezniška kontrola ukine, s» avtomatično uveljavi investigacijsko pravo Društva narodov in preide kontrola na t<» komisije. Poslaniška konferenca v Parizu. Pariz, 10. dec. Sinočnji seji poslaniške konference sta prisostvovala tudi maršal Foch in predsednik medzavezniške kontrolne komisije general Walch. Razpravljali so o vprašanju kontrolne komisije. Do končno veljavnega sklepa niso prišli. Kasno ponoči je razširila Havas< o seji sledeče poročilo: Poslaniška konferenca je pretresala razorožitev Nemčije in ugotovila, da se je večina razorožitvenih točk izvršila, izvzemši one, ki se tičejo trdnjav Konigsber-ga, Kustrina in Glogova kakor tudi izdelovanja vojnega materijala. Pariz, 10. dec. (Izv.) Matin prinaša to-čno poročilo o delu poslaniške zbornice. Vprašanje razorožitve je zadelo na nekatere težave, zlasti ker je prišlo v vprašanju nemških utrdb na vzhodu do nasprotja med nemško in francosko tezo. V poročilu poslaniške konference se poudarja dobra volja Nemčije in se naglasa, da bo poslaniška konferenca mogla zaključili svoje delo s povoljnim uspehom. Pariz, 10. dec. (Izv.) Tu so se sestali k konferenci zastopniki nemškega, francoskega, belgijskega in luksemburškega železnega trusta. Konferenca se bo še jutri nadaljevala. Roistsa bila Nikols Pašiča v Zasečars. ttalifa pošilja nove čete na francosko mejo. Ženeva. 10. dec. Sem je došlo poročilo, da je italijanska vlada poslala dva nova polka in mnogo milice na francosko mejo. Pas pri Nizzi je tako na francoski kakor na italijanski strani prenapolnjen z vojaštvom. Malenkosten slučaj bi mogel povzročiti spopad. V tukajšnjih krogih presojajo položaj zelo resno. MADŽARSKE VOLITVE. Budimpešta, 10. decembra. (Izv.) Danes na tretji dan volitev so se izvršile volitve v 91 volivnih okrožjih. V 34 okrožjih so zmagali vladni kandidati brez volitev. Izvoljeni so bili v teh okrožjih med drugimi: bivši minister za trgovino Hermann, bivši minister za nai 'dno blaginjo Waas in bivši finančni mili r Kallay. NOBLOVO MIROVNO NAGRADO DOBILI DRŽAVNIKI. Oslo, 10. dec. (Izv.) Noblovo mirovno nagrado za 1. 1926. sta prejela dr. Streseni a n n in Briand, za 1. 1925. pa C h a m-berlain in podpredsed. Zedinjenih držav Charles Da ve s. NOV RAZPUST SLOVENSKEGA DRUŠTVA Trst, 10. dec. (Izv.) Danes je tržaški prefekt Gasti razpustil mladinsko društvo v Barkovljah. Razpust se komentira tako, da je razvijalo omenjeno društvo protidržavno propagando. A Družba sv. Mohorja, razložena z »Ju-Irovo« modrostjo. -»Kdor preveč dokazuje — nič ne doseže « To je za pametnega človeka edini odgovor na mukopolno in ražblinjeno člankovanje »Jutrovih« urednikov ln sotrud-nikov o njih Gregorjevi, ne, oprostite, Vodnikovi družbi. (Ljubljanska hudomušnost jo je namreč za paralelo Mohorjevi krstila za Gregorjevo. To so jezičniki, ki ne morejo pustiti nobenega imena pri miru, Bog jim odpustil). Ob tem napihovanju ni čuda, da jim zaga.^r takale raca, ki kar kriči o literarni modrosti tega pisavca. Zapisal je namreč, da izda letos Mohorjeva družba kar tri nabožne knjige, med katere je »Jutrovska« učenost pahnila tudi svetovnoslavno Dickcnsovo »A Christmas Carol« — Božično pesem, ki je umetnina prve vrste in kot taka prevedena v vse svetovne jezike. Druga nabožna knjiga jim je dr. L, Elirlicliova Katoliška cerkev. Knjiga je objektivna zgodovina socialnih, kulturnih in verskih razvojev po Afriki in obeh Amerikah, seveda s posebnim ozirom na delo katoliške cerkve koncem 18. in 19. stoletja. Po najboljših angleških, francoskih, španskih in drugih virih je sestavljena ta zgodovina, ki bo brez dvoma vsakemu izobražencu in preprostemu človeku odkrila toliko novih in nepoznanih zanimivosti, da jih bo z užitkom užival. In prav tako je Frančiško-va knjiga čisto posebno delo, ki na podlagi zgodovinskih virov in legend snuje pred nami ono tiho pa tako mogočno življenje asiškega jubilarja v izvirni, povestniški obliki, da bi jo prej imenovali roman kot pa monografijo. To so torej one »naborne« knjige, ki se jih je »Jutrov« kritik kar vnaprej tako ustrašil. Mož je gotovo tako zapečen, da ob besedi krščanskega praznika, kot je božič, ob imenu svetnika še bolj, ob katoliškem pa kar do konca izgubi ravnotežje in zbeži pred tem bavbavom za planke, odkoder po svoji domišljiji bevska na poštene in mirne popotnike. Bog z njim! Ne kalimo mu veselja. P. Krizostom Sekovnnič O. F. M.: Mučene! iz Damaska. Z vnemo proslavlja letos ves kulturni »vet spomin 7001etnice smrti velikega asiškega Serafina. Od vseh strani prihajajo poročila o slovesnih tridnevnicah, akademijah, predavanjih, umetnostnih razstavah, koncertih in dramatičnih prizorih v čast sv. Frančišku — najljubeznivejšcmu svetniku katoliške cerkve. Višek pa so dosegle te slovesnosti gotovo z beati.ikacijo osn ih Frančiškovih sinov, ki so prelili v. Damasku svojo kri za Gospoda leta 1860. Sveti oče Pij XI. je s proglasitvijo teh frančiškanskih mučencev za blažene vkoval v Frančiškovo jubilejno krono osem krvavo-rdečih rubinov, katerih jasna svetloba napolnjuje z nepopisnim veseljem zemljo in nebo, * * * Neizbrisen mi bo ostal v spominu letošnji 10. oktober — dan slovesne beatifikacije mučevcev iz Damaska v vatikanski baziliki. Ker je bil to frančiškanski praznik, sem dobil vstopnico za tribuno; izborno mesto je bilo to, mehek baržunast sedež da desni strani apside, ravno nasproti sijajno okrašenemu in razsvetljenemu mramornemu kipu sv. Frančiška, na katerem je visel s prekrasn,m vencem ovit frančiškanski grb. Do pričetka slovesnosti je manjkala še cela ura. Imel sem pač dovolj časa za premišljevanje. Prvo, kar sem stcril, je bilo, da sem se zagledal v kip pred seboj. Kako je vendar velik moj serafinski oče, sem pomislil. Kako je vendar velik! Do zdaj smo ga pač malo poznali, a zdaj, v njegovem jubilejnem letu, zdaj vsaj nekoliko slutimo njegovo veličino. Ves svet mu spleta vence. Slikarji hočejo izliti v kar najtoplejše barve njegovo solnčno dušo, pesniki skušajo udariti v srebrno harfo njegovega pojočega srca, pisatelji izdajajo letos knjigo za knjigo, v katerih opisujejo Frančiška kot jasno luč, postavljeno na visok svetilnik, katere ljubeznivi žarki padajo v vsako srce, ki je dobre volje. Skladatelji se trudijo, da bi izlili v note melodijo, s katero je veliki pevec narave hvalil Stvarnika. Nemogoče je pregledati vso literaturo, ki je izšla za Frančiškov jubilej od najfinejših salonskih albumov do najpreprostejših in najcenejših brošurič, in to v vseh mogočih jezikih. In časopisi — celo brezverski — mu pojo slavo. Pa če pomislim zdaj še na vsa blesteča slavlja 4. oktobra Sirom sveta, zlasti pa v Asiziju in Rimu. — kaj naj rečem? Aj, kak sijaj je bil ta dan n. pr. v baziliki Ara Coeli, ki jc bila odločena za središče vseh Frančiškovih cerkvenih jubilejnih slovesnosti v Rimu — in kak sijaj je bil v celem okraju »San Francesco a Ripa«, kjer je bilo središče italijanskih nacionalnih slavnosti v čast velikemu asiškemu Serafinu. Okrog 7. ure zvečer sem prišel samo za hip pogledat slavnost v ta okraj, pa sem od začudenja ostrmel. Vse ulice, ki vodijo k imenovani cerkvi, so bile razsvetljene z venci raznobarvnih žarnic v obliki lokov. Kamorkoli sem pogledal, povsod sama žareča luč — povsod sami ognjeni predori. Neki ljubezniv gospod se je obrnil k meni in mi ie rekel; »Glejte, to so pota, po katerih vodi sv. Frančišek duše v nebesa!« Krasno je bila razsvetljena tudi cerkvena fasada. Skozi strašno gnječo so si delale pot godbe in razne korporacije; — vse je hitelo proti trgu pred cerkvijo. Po stenah so bili nalepljeni lepaki z napisi: »Naj živi Frančišek, najbolj svet med svetniki!« Toda — čemu naštevam vse to? Na ta način ne bi mogel nikoli končati. Vzemimo raje z eno besedo vse časti, ki jih je izkazal letos širni svet sv. Frančišku, in jih položimo na eno stran tehtnice, na drugo stran pa denimo kelih, napolnjen s krvjo osmih dama-ščanskih mučencev — in videli boaio, da je mučeniška kri težja in močnejša. Pa temu se ne smemo čuditi, zakaj na eni strani so slavo-spevi vojskujoče cerkve, na drugi pa je himna zmagoslavne cerkve. Slavospevi sveta bodo utihnili, pogreznili se bodo v morje pozabljivosti — himni mučencev iz Damaska pa je užgan pečat nesmrtnosti. Sijaj teh osmih rubinov, s katcimi je okrasil sveti oče Pii XI. zlato Frančiškovo krono, ne bo ugasnil nikoli. » * • Začetek slovesne beatifikacije je bil napovedan ob pol desetih, pa zbor kardinalov je prišel v dolgi procesiji šele po deseti uri v cerkev. Kmalu za njimi je prišel sprevod vatikanskih kanonikov s kardinalom - cele-brantom in veliko asistenco; med njimi je bil tudi frančiškanski general in generalni po-stulator. Ko sem gledal s svojega visokega sedeža to škrlatnordečo procesijo, mi je vzkliknilo srce: »Glej, kakor reka krvi je ta procesija, kakor reka svete mučeniške krvi, ki se peni v mogočnem sijaju proti oltarju slave!« Pričele so se slovesne ceremonije. Z močnim glasom je prebral lektor »Apostolsko pismo«, s katerim proglaša sveti oče za blažene: P. Emanuela Ruiz, p. Karmela Volta, p. Engelberta Kolland, p. Nikanorja A.scanio, p. Nikolaja Alberca, p. Petra Soter, fr. Frančiška Pinazo D'Arpuentes in fr. Janeza Jakoba Fernandez ter tri maronitske tirate iz rodbine Massabki. — Prvih šest je duhovnikov, naslednja dva sta brata lajika, zadnji trije pa so meščani iz Damaska. Razen enega — patra Engelberta, ki je Tirolec — so vsi frančiškani Španci, trije bratje Massabki pa so sinovi plemenitega maronitskega rodu. Po prebranem apostolskem pismu je in-toniral kardinal-celebrant Te Deum. Kot bi trenil se je dvignilo tedaj zagri-njalo, ki je zakrivalo podobo mučencev nad oltarjem sredi zlatih oblakov in trume angelov. Zagledali smo jih pred seboj v ve'iki slavi! To so tisti, ki jih je svet nekoč zaničeval, preziral in sovražil; oblečeni so v skromno obleko sv. Frančiška — pa so oprali to obleko v Jagnjetovi Krvi in iz te kopeli so izšli blesteči kot samo božje solnce. Take smo zrli pred seboj tisto uro tc svete mučence, zrli smo jih v morju bajne svetlobe tisočerih električnih žarnic, zamaknjene v križ, v tisti mogočni simbol vere, za katero so dali svoje življenje. Istočasno z glavno oltarno sliko je bil odkrit tudi ostenzorij z relikvijami blaženih, ki je stal sredi oltarja, in na dye veliki podobi pod kupolo ter ena na fasadi bazilike. S čudovito dovršenostjo je izvajala siks-tinska kapela zahvalno pesem menjaje z hovščino in ljudstvom. • » * Med petjem je razdelil 'p Sartorelli, generalni postulator za frančiškanski red. kardinalom, škofom in prelatom krasno vezane knjige, v katerih je popisano življenje blaženih mučencev in pa s svilnatimi trakovi povito papeževo apostolsko pismo. Slednjič se je pričela pontifikalna sv. maša v čast novim Blaženim. Povedati vam moram, da tako pobožno še nisem kmalu molil kot pri tej slovesni sv. maši. Molila je namreč moja duša, pa samo duša; pogovarjala se je z nebešeani v tihi meditaciji. Zdelo se mi je, kot bi 3e zamaknil v čisto nov svet, v svet cigar prelest re ne-zapopadljiva in nedopovedljiva. To je kraljestvo blaženih mučencev. Vse okrog mene 'je kipelo proti temu kraljestvu: veličastvo sijajnega svetišča božjega, dragocene obleke prelatov, čudovito ubrano petje, dehteči oblaki kadila Zaslrmel sem v sliko... Kako znani se mi zdijo ti obrazi. Vsakega izmed njih sem spoznal, kot da so bili v življenju moji dobri znanci in prijatelji. Pa — j saj so moji bratje! Njih mučeništvo mi je sto-| pilo s toliko jasnostjo pred oči, da se mi je zdelo, kot da sein osebno navzoč pri onem tragičnem dogodku v Damasku. * * * Bilo je 9. julija leta 1860. — Mnhamedani v Damasku niso mogli več krotiti hrepenenja po krščan ki krvi. Besneče tolpe so se vlačile po mestnih ulicah. Sam mestni prefekt je netil plamen med njimi (razdelil je med nje skrivaj nad dva tisoč samokresov) in jih spodbujal, naj ne nehajo prej, dokler ne umre zadnji kristjan. Zjutraj že so metali fanatični muslimani po tleh lesene križe in silili mimoidoče kristjane, da so jih z nogami teptali; obešali so sveta-razpela psom na vrat in kristjani so morali pred njimi poklekovati. Morda bi ta dan še ne prišlo do klanja, ko bi zlobni mestni prefekt ne bil energično spodbudil krvi žejne tolpe. Komaj je odzvenilo v krščanskih cerkvah poludne, že so se razlile mobamedanske hijene po mestnih ulicah in kristjani so umirali, umirali v velikanskih Irumab, kot nekoč prvi kristjani pod meči tiranskih rimskih cesarjev. Od opoldne 9. do zjutraj 10. julija jih je padlo več tisoč. Noben kristjan bi ne bil ostal živ, da ni ' prišel prav tedaj v mesto poveljnik Abd-el-j Kader s posadko 1200 mož. Le-ta je precej spoznal, kako strašna krivica se godi kristjanom in, dasi je bil mohamedan, je v svoji pravičnosti takoj nastopil oprezno proti razdivjani tolpi. V svoji palači je zbral nad 12 tisoč preganjanih kristjanov, za katere je prav očetovsko skrbel, dokler ni poslal sam sultan tem preganjanim pomoči. Frančiškani se niso zatekli v Abd-el-Ka-derjev varni azil. Mislili so, da jih mohaineda-ni ne bodo nnpadli, ker so bili pri njih zelo priljubljeni. Saj je celo mesto te blage s nove sv. Frančiška globoko spoštovalo in visoko cenilo; zakaj bili so vsem brez razločka vere veliki dobrotniki. — Poleg tega pa sta bila njihov samostan in njihova cerkev zidana z močnim zidovjem — v nasprotju z večino poslopij v Damasku, ki so bila lesena — in glavni vhod v samostan je bil z železjem dobro ol iovan. Torej človeško rečeno: zbesnela tolpa ne bi mogla zlepa prodreti v poslopje. Pa stvar se je zasukala drugače, oziroma božja previdnost je odločila, da se pokaže tudi ob tej priliki junaštvo Frančiškovih sinov. Redovniki so verovali v trdnost svojega samostana: toda, ko so slišali poročilo o grozovitem klanju po mestnih ulicah in ko so videli plamen gorečih hiš, tedaj so se začeli bati za svojo usodo in za usodo onih, ki so se zatekli k njim kot v varno gnezdo. Samoslana seveda niso mogli več zapustiti; zakaj ulice okrog njega so kar mrgolele oboroženih mobaniedanov. Začeli so se pripravljati na mučeništvo. Blaženi Emanuel Ruiz, gvardijan, je zbral v cerkvi svoje »obrate in one kristjane, ki so se zatekli pod samostansko okrilje. Odkrito jim je razložil pretečo nevarnost z besedami polnimi junaštva in neu-trašenosti, bodreč jih, naj bodo trdni v sveti veri, ludi če bi pri tem izgubili življenje. Skupno so nato obudili popolno kesanje in pater Emanuel jim je podelil odvezo. Za Ipui so pred izpostavljenim Najsvetejšim zmo-1 ili litanije vseli svetnikov. Slednjič so prejeli vsi z globoko pobož-nostjo po rokah blagega predstojnika sv. obhajilo. Pater Emanuel je obhajal še samega sebe in je položil piksido s presveto Evliari-stijo — eno samo hostijo — zopet v taberna-kelj, zakaj nekoliko je še vedno upal, da bo razdivjana množica samostanu prizanesla. Minilo je nekaj ur. Kmalu po polnoči se zaslišijo mečni udar-n pri pontifikalni maši ob desetih izvajala v - ci I. S c h i n d 1 e r j e v a M i s -s a s o 1 e jr, d ss v D - m o 1 u za mešani zbor, orgle in orkester. Gradual Foersterjev, pri ofer-toriju Miillerjev »O Deus«. Pred in po maši Premrlova pesem v čast sv. Nikolaja. O Ogled muzeja. Danes (v soboto) ob 3 popoldne priredi »Muzejsko društvo za Slovenijo« vodstvo po muzejskih zbirkah. Na podlagi eksponatov razpravlja g. dr. St. Vurnik o zgodovini naše narodne noše. Znižana muzejska stopnina (2 Din). O V Krekovi prosveti priredi zveza uradnic in trgovskih nastavljenk v ponedeljek ob pol 8 predavanje. Predava g. tajnik V. Zor skioptično: Iz Londona do Ljubljane. 0 Javno predavanje o problemu razorožitve in Društvo narodov. Akademski klub za Društvo narodov v Ljubljani vabi k slovesnemu pozdravu delegatov za sestanek Vseučiliškega Združenja Srbov, Hrvatov in. Slovenccv za Ligo Narodov, ki se vrši pod častnim predsedstvom g. protektora univ. prof. dr. Leonida Iitrmica, danes, dnn 11. decembra ob 17.30 v vseučiliški zbornici. Po pozdravu predava g. publicist abs. phil. Stane Melihar o temi »Problem razorožitve in Društvo narodov«. O Šentpetersko prosvetno drušivo priredi danes ob pol 6 popoldne v svojih prostorih Župnijska ulica prvo skioptično predavanje za mladino »Potovanje po morju«. Vstopnine ni. — Starši pošljite svoje otroke! O Predavanje o umetnosti. Društvo slovenskih književnikov opozarja javnost na predavanje »Zagovor umetnosti«, ki se bo vršilo v torek, 14. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani TT, , , - * 1.1,1 ... uv U. Ull V UVUiaill ,e v Bosni zapadel prece, visok sneg. Takoj Mestnega doma. Predaval bo kritik g. Josip se je v okolici hercegovinskih Konj.c pojavilo Vidmar. Občinstvo se opozarja, da bo dvor, mnogo medvedov, lamosnji lovci so se takoj „i,„r;M1 podali na lov in posrečilo se jim je ul iti ve- likega, 250 kg težkega medveda. k Kačaki v Južni Srbiji. V Južni Srbiji so prošle dni kačaki napadli vas Gornji Sla-dovac. Pretepli so kmeta Žabana Hasanoviča in mu ugrabili njegovo hčer. Sosede, ki so pritekli na pomot, r.o kačaki pregnali s streli. Nato so pobegnili in s seboj odvedli Kasar.o-vičevo hčerko Juslo. * Čevlje za male noge št. 35, 36 in 37, več tisoč parov močnih, solidnih in trpežnih, prouaja tovarna Peter Kozina in Korop., Tržič zakurjena. O Dr: javni boben poje s> bi. Pred leti je družba »Obnova« izvršila v ljubljanski soiini palači popravilo centralne kurjave. Gradbeno ravnateljstvo je zavlačevalo izplačilo dolžnega zneska (50.000 Din) in začele so se tožbe, ki so povzročile gradbenemu ravnateljstvu na tisoče dinarjev stroškov. V zadnji instanci je »Obnova« zmagala in ji je bila pravnomočno dovoljena rubež. Dražba je določena za danes, li. t. m. ob 14.30; prodajale se bode klubske garniture in drugo pohištvo kakor tudi tovorni auto. Vendar se je finančna prokuratura pri- ojih lastnih trgovinah Ljubljana, Breg 20 j tožila proti eksekutivni prodaji. Uspeh dražbe ■»££ f--Zv.wr.mrr1 jKnjsiaftBiinsKMnvMn Tn&auaMs/M svetlega solnca, ki se je spet smejalo top!o in prisrčno, kakor prihajajoča pomlad. Pred oknom bolnega malčka sc je prvikrat spet oglasli črni kos. Čeprav so že pojemale moči in zmožnosti čutov, je vendarle še slišal njegovo petje. »Mamica,« je izpregovoril mukoma, dasi vedro in veselo, »kmalu bo prišla pomlad. Na praznik Oznanjenja bomo šli k prvemu svetemu obhajilu,« Mati je prikimala. Praznik Oznanjenja., . Kako težka, o, kako težka je bila zanjo ta beseda! Malček je polagoma zaspal. Njegove težke, temne trepalnice so sc zdele kot svilene resice na upadlih ličkih, ki jih je vročica, ki je nastopila z večerom, okrasila z žalostnolepimi cvetkami smrti. Nadze-meljska nebeška sreča se je zrcalila na njegovem obrazu. Gotovo je deček sanjal prelepe sanje. Materino srce je zahvalilo Boga za Njegov dar. Šele ko sc je zmračilo, se je deček predramil. Hotel je poiskati materino roko. »Kje si, mamica? Ne vidim te!« Hitro je užgala luč. Otrok ni več razločil luči od teme. Kljub temu se jc pomiril: »Samo da si tukaj, mamica. Nc prižigaj luči. M orani ti povedati lepo, prelepo pravljico. Bil sem daleč, zelo daleč, mamica, na cvetočem travniku ob Genezareškem iezeru. Mno- go otrok je bilo t£.m, vsi so imeli mamice je izpregovoril z jasnim glasom, da so ga mo-poleg. In otroci so se igrali z rožicami in f, gli slišati vsi otroci in tudi vse mamice: »Pu-pisanimi kamenčki; in mehko, mehko je pel stite malim, naj prihajajo k meni!« veter v vrhovih palm, ki so rastie na obali ter se zrcalile v jezerski vodi. Naenkrat se mi je zazdelo, kakor da je solnce prišlo z neba, se ustavilo na nasprotnem bregu jezera in sc naio prelilo čez jezersko gladino, kakor da hoče priti k nam. Voda in zrak sta blestela od neskončne luči: tega ni mogoče popisati. Toda luč ni prihajala od solnca. Jezus sam je prihajal po valovih k nam in od Njega je prihajala svetloba. Njegov obraz se je svetil kakor solnce, Njegove oči so žarele kakor dve svetli, svetli zvezdi. Meni pa ni bilo nič tesno. Mamica, tako ljubeče se je ozrl name, tako ljubeče in poln dobrote kakor ti, kadar bdiš zvečer ob moji posteljici. Ko jc dosegel obrežje, si je v bližini poiskal velik kamen in je sedel nanj. Nato mi je namignil z roko, naj pridem k njemu. Hitro, hitro sem stekel k Njemu, nič nisem čutil teže nog. Mamica, zdelo sc mi je, da so lahke in zdrave, kakor prej, ko še nisem bil bolan. Jezus me je dvignil k Sebi in mc poljubil na čelo. Mamica, ne morem ti povedati, a bilo mi je dobro, tako neskončno dobro. Nič se nisem bal in sem Ga zaprosil: »Ljubi, I j nSl Jezus, daj, naj grem na praznik Oznanjenja k prvemu sv. obhajilu. Glej, moram Tc prositi toliko, toliko za inojo mamico!« TellaJ pa je Jezus roko položil na mojo glavico in prihajaj Tedaj so prišli tudi ostali dečki. Jaz pa sem se naenkrat zbudil. Toda še vedno sem tako vesel, mamica. Zdi se mi, da bom kmalu šel v nebesa,« Naslednji dan je obiskal gospo vdovo Sla vičevo Ivančkov katehet. Plavil jc, da se v mestnem sanatoriju zdravi sam presvvii škof. Tfemu da je povedal zgodbo njenega dečka. In zdaj da hoče škof sam priti prihodnjo nedcijo in obhajati malčka. Mati jc strepetala. Zdelo se ji je, da sliši sladek glas, prihajajoč iz večnosti do nje: »Pustite malim, naj prihajajo k meni, in ne branite jiin; zakaj takih jc nebeško kraljestvo.« Med solzami je pripovedovala duhovniku svete sanje svojega na smrt bo'm.ga dečkn, Umirajoči deček jc z angelsko ;obož-nostjo prejel Kruh Življenja, sveto popotnico na poti v večnost. »Mamica,« je šc dahnil na večer z umirajočim glaskom, »nc bodi nič žalostna! Jezus bo uslišal mojo molitev zate in za bratce, Saj mc je On sam poklical k Sebi.« Drugo jutro je deček umrl. t Na njegovem ozkem, bledem obrazku se • je zrcalil odblesk neskončno blaženega sna. j najbrže ne bo kril dolžne vsote, zato se na. merava »Obnova« vknjižiti na drž. posestva. O Gasilska poskušnja. Včeraj popoldne ob pol dveh je berlinska tvrdka Cosmo Chemie po svojem zastopniku pred Mestnim domom na-pravila poskus s takozvanim »suho-gasilnim aparatom S. O. S.«. V ta namen so postavili približno dva metra visoko leseno lopo, katero so namazali s katranom in nato polili z bencinom in petrolejem ter vse skupaj zažgali, Ko so plameni divjali z vso silo, je zastopnik vzel omenjeni aparat in siresel v ogenj njegovo vsebino, nakar je ogenj takoj ponehal. Zastopnik je nalašč pustil, da je ogenj znova raz-plamtel in še hujše divjal kot prej, tako da so že pričele goreti deske. Stresel je vnovič vsebino aparata v ogenj, ki je bil vsled tega v par sekudah popolnoma pogašen, Aparat SOS je posebno priporočljiv za trgovce, obrtna in industrijska podjetja. Ker cena ni visoka, se bo ta aparat gotovo zelo hitro razširil. Pripominjamo, da se je omenjena poskušnja vršila ob navzočnosti staroste Jugosl. gasilske zveze g. Barleta in članov ljubljanskega prostovoljnega ter poklicnega gasilstva, ki so se o te iznajdbi vsi zelo laskavo izražali. O Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tomesečna dražba, v aprilu 1926 zastavljenih predmetov, v četrtek 16. t. m. ob 15. uri v uradnih prostorih. 0 Ljubljanski trg. Včerajšna slika ljubljanskega trga je imela značaj povprečnega obiska prodajalcev in gospodinj, ravno tako tudi cen, Goveje meso je bilo kilogram 15—18 Din, te-lečje 17—20 Din, prašičje 22—25 Din, špeh 22 do 25 Din, mast 24 Din. Na trg je bilo prine-šenih precej mladih krapov po 20 Din kilogram in ščuk po 45 Din kilogram. Žabji kraki ki jih je bila cela množina na trgu, so varirali v ceni med 0.50 Din in 1.25 Din par. Ribe in žabe, večinoma nalovljene v Iški in barjanskih potokih so našle mnogo odjemalk med ljubljanskimi gospodinjami. Od mlečnih izdelkov je bilo na trgu nenavadno mnogo skute, sme-1 tane in masla po običajnih cenah. Jajca so po 1.50 Din kos, perutnina 15—25 Din kos, do. mači kunci 10—15 Din. Prav malo je bilo na trgu sadja. Jabolka in hruške po 4—7 Din za kilogram in sicer prav slabe kvalitete, orehi po 12 Din kilogram. Domačega kostanja ni več, maroni so po 10 Din kilogram. Stojnic« branjevk kažejo sliko bližajočih se praznikov: mnogo južnega sadja in slaščic. Kislo zelje je po 3 Din kilogram, kisla repa po 2 Din, glav-nato zelje po 1.50 Din kos, krompir po 1.50 Din kilogram. Mnogo je bilo na trgu čebule, manj pa ostalega sočivja, kakor raznih solat, špi-nače etc. Pogled na ljubljanski trg je prav zanimiv tudi z gospodarskega stališča: povsod upadanje kupčije, nikake živahnosti, dovolj cenenega blaga, toda premalo kupcev in de. narja. Znamenje, da mnogo družin v Sloveniji strada, 0 Neprevidne vožnje. Na križišču Praža-kove in Miklošičeve ceste je avtomobil podrl devetletnega šolarčka M. W. na tla. Dečko je malo opraskan, znatno poškodovana pa je njegova obleka. Avtomobilist baje ni dal znamenja s hupo. — Voznik Alič Franc iz Dobrove je podrl v Wolfovi ulici na tla krojača Res-mana iz Begunj. Rcsman je padci pod voz, nakar je Alič takoj ustavil konja in pomagal Resmanu izpod voza. Resman ni poškodovan, Alič se izgovarja, da se mu je konj splašil radij tramvaja, tako da ga ni mogel ustaviti. 0 Tatvire v I jubVani, Neži K. je nekdo ukradel v cerkvi Srca Jezusovega ročno torbico s perilom v skupni vrednosti 150 Din, Neža K. se je ravno vsedla v k'op k jutranji molitvi, ko ji je izginila torbica. Okradenka je izpovedala, da prihajajo v cerkev večkrat razne mlade ženske, ki se ponoči klatijo okrog, zjutraj pa iščejo zavetišča v cerkvi. — Miha na Poljanski cesti je imel v nedeljo obisk. K njemu je prišel njegov tovariš T.ojzc, ki si je vse lepo ogledal, najbolj pa mu je ug. jala lepa Mihova suknja. Rekel mu je: »Ti imaš pa fajn rekeljc, ta bi bil pa dober sedaj za pozimi!« V peteli pa je Mihi zmanjkalo suknje in trdi sedaj J vso gotovostjo, da mu jo je odnesel Lojze. -Delavki Mariji Marinko jc na Rimski cesti izginila iz vozička torbica, ko se je za par minut odstranila od njega. V torbici se je nahajale 120 dinarjev denarja in en par zlatih uhanov, vrednih 150 dinarjev. Marinkova trpi 287 Din, — Neznanemu lastniku je bilo odnešenih za 100 Din desk. Tat je bil aretiran, — Gospej Rožnikovi na Glincah sta bili ukradeni d' grahasti kokoši, vredni 75 dinarjev. 0 Pretep. Janez, Pepc, Tine in France so mladi korajžni fantje, ki sc takoj odzovejo na bojni klic »auf biksl« V četrtek so najprej pijančevali po gostilnah Zgornje Šiške, nato se pa odpravili domov. Spotoma so še iskali prilike, kjer bi se mogli pošteno stepsti. Ker tc niso našli, :;o sc začeli kar mfed seboj. Tepli so se, suvali z nogami in z rokami, metali po tleh in teptali, zraven pa so tako huronske I kričali, ostudno preklinjali in se drli, da sc ,se zbudili vsi ljudje, ki no spali v hišah blizu bojnega pozoršča. Poleg tega pa so razbili šipo Gallctovc hiše. Zjutraj so se seveda streznili in čudo — noben sc ni hotel ničesar več spomniti, kar jc precej verjetno, ker so ga imeli zvečer precej pod kapo. 0 Policijska kronika. Policija je aretirala nekega možakarja, ki jc ukradel za 100 Din desk. Lastnik ni znan. Dalje so aretirane še tri osebe in sicer ena radi tatvine ter dve radi postopanja. — Policiji jc prijavljenih več malih tatv io, — Ovadeni so trije fantalini radi nevarne grožnje in trije cestni pretepači. Dalje |e ovaden neki mladenič radi poškodbe zasebne lastnine, dve osebi radi nedostojnega vedenja in ena radi vv. ešavanja v policijsko službo. — Policija beleži štiri prestopke policijske ure, dva prestopka pasjega kontumaca, en slučaj hoje po železniški progi in pet cestnih poročil. — Neznani zlikovci so razbili v tivolskem parku plinsko svetilko, vredno 150 dinarjev. O Krasne damske plašče po neverjetno nizkih cenah dobite le pri tvrdki F. Lukič, Pred Škofijo 19. 0 Priporoča se specialni Sesalni damski salon KELŠIN, Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Maribor □ Krščanska ženska zveza za Maribor ln okolico priredi dne 19. t. m. ob 19 (7) v veliki dvorani Narodnega doma božičnico s posebnim predavanjem o veličini in nujnosti usmiljenja in ljubezni do bližnjega. Vsa društva se naprošajo morebiti nameravane prireditve na ' ta dan opustiti in se v čim večjem številu udeležiti naše božičnice. Ker se posebna vabila ne bodo izdajala, vabimo tem potom vse naše dobrotnike, člane, članice in nečlane, da se te prireditve udeleže. Obdarovanih bode okoli 100 revnih članic. □ Katoliška omladina. V osmini najlep-Sega Marijinega praznika priredi Katoliška omladina krasno gledališko predstavo: Pod Marijinim varstvom v 4 dejanjih. Pridite pogledat v nedeljo, 12. t. mč ob pol šestih zvečer v društveno dvorano, Splavarska ulica 4. Med odmori igra godba na lok. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor vse prijatelje in velikodušne dobrotnike. □ Občinska seja se bo zopet vršila v ponedeljek ob običajni uri. Na dnevnem redu bo mestni proračun, katerega je temeljito predelal finančni odsek in po možnosti tudi okrajšal. □ Fala podaljša rok za spuščanje splavov. Radi nujnih poprav pri spustilniku za splave na falskem jezu je bila uprava podjetja odredila, da se zapre spustilnik 1. novembra. Nalivi in povodnji so onemogočile vsako betoni-ranje pri spustilniku in radi trga je podaljšala Fala rok za spuščanje splavov do 1. januarja 1927. Še le komaj dober teden dni je Drava toliko padla, da je omogočen po njej promet s splavi do Osijeka. Splavi, ki so dospeli iz Dravske doline v Maribor tik pred zadnjo povodnijo, so čakali ob Pristanu na padec Drave cele tri tedne. □ Film češkoslovaške armade bo predvajala v nedeljo dne 12. t. m. ob pol 11 dopoldne v Grajskem kinu Jugoslov. češkoslovaška Liga za vabljene zastopnike oblasti, korpo-racij, društev in člane JC Lige. Film je podučen in kaže poleg izumov moderne tehnike t Idi krasne krajevne 6like iz Češkoslovaške republike zlasti pa panorame divne zlate Prage, tako da bo ta patrijotičen film za vsakogar zanimiv in podučen. Člani JČ Lige dobe vstopnice pri urarju Franju Burešu v Vetrinski ulici. □Odkritje velike afere na drž. železnici. V zvezi z afero s prodajo ponarejenih voznih kart v vlakih, katero šo odkrili v Ljubljani in f Zagrebu, se vrši preiskava tudi v Mariboru. Preiskavo vodi železniško ravnateljstvo, podrobnosti pa še niso znane. □ Zahvala. Gospod Walter Halbarth, tovanar usnja v Mariboru, je podaril revnim učenkam drž. dekl. meščan, šole 1. v Miklošičevi ulici 5 parov čevljev, za kar se mu ravnateljstvo v imenu obdarovank najlopleje zahvaljuje. □ Novo tlakovanje cest. S pobiranjem kaldermine bo mestni magistrat pustil na novo tlakati z granitnimi kockami; Einspilerjevo ulico, Meljako cesto in dvorišče pred carinarnico. Kaldermina se izplačunje avtonomnim mestnim občinam le tedaj, ako popravljajo, ali na novo gradijo ceste in ulice proti državni carinarnici. Za tlakovanje zgoraj omenjenih ulic je preračunanih iz kaldermine 3 milijone 646 tisoč dinarjev. Mestni svet je oddal to delo Kamnoseški industrijski družbi v Celju. Z delom se bo začelo takoj, kakor hitro bo ta sklep mestne občine še odobrilo gradbeno ministrstvo. • ^ j(j» □ Preselitev znanega obrtnega podjetja. Znana ključavničarska tvrdka Šinkovič, ki je bila dolgo let v Gradu, se bo preselila v Kopališko ulico. □ Povečanje in industrije in obnovitev obrata. Industrijsko podjetje za kartonažo Benčina in drug v Mlinski ulici bo povečala obratne prostore. — Moderno opremljena industrija za izdelovanje vseh mogočih trakov »Metra« v Mlinski ulici bo začela zopet obratovati z vsemi stroji. □ Hišna vrata mu odtrgala prst. Kleparskemu mojstru Antonu Čoku se je dogodila čudne vrst? nezgoda. Zapiral je težka vežna vrata, ki so ee pa zaloputnila, ko je imel Se roko med vrati. Srednji prst mu je pri tem popolnoma odtrgalo. □ Policijski drobiž. Včeraj je bila izvršena ena aretacija. Prijavljenih je bilo več slučajev tatvine, med njimi večja tavina v Sposovem mlinu, dalje nekaj avtomobilistov, kolesarjev itd. Radi razgrajanja sta bila prijavljena privatna uradnika Rudolf L. in Alojz G. b; Melja. Okoli 4 zjutraj sta na ves glas prepevala po Aleksandrovi cesti in Čopovi ulici, dokler ju ni ustavil stražnik ter iima pregnal voljo do petja. □ Prodaja ukradenih nogavic. Zagrebškemu veletrgovcu Cezarju Gauen je bila ukradena večja količina moških in ženskih nogavic. Kmalu na to sta se pojavila v Mariboru neka Slavko in Ljuba Schvvara, ld sta prodajala po raznih trgovinah nogavice. Bila sta aretirana ter odposlana v Zagreb. Cel/e Minski dan je na praznik v Celju Iz-E.t!L T" Pf^ovanje. Najbolj nas je razveselil nastop naše mladine zjutraj v cerkvi, ko je na stotine naših mladeničev in mladenk stopilo pred oltar in tam prejelo večne hrane za svoje vzvišene laeaie. Letos so se udeleženci cerkvene prireditve skoro da potrdili, kar je očiten dokaz, da se naš naraščaj množi in nam daje poguma do nadaljnjega de a. Popoldne so pa naši mladeniči in mladenke pokazali svoje vsestranske prednosti in izvežba-nosti, ki so si jih naučile v svojih društvih: dijaška kongregacija, Orli in Orlice, pevski zbori in posamezne kolo točke ter deklamaeije so se vrstile ena za drugo m nas navdajale s ponosom, ko smo videli svoje mladce in mladenke v takih dobrih vzgo.|eva'nih društvih. Občinstvo je ludi v polni meri znalo upoštevali in je napolnilo dvorano Narodnega doma do zadniega kotička. Posebno pohvalno moramo omeniti nastop dijaka Skoberncta, ki se je od lanskega leta skoro da popolnoma spremenil. Glas sonoren, čist in lep, ne več lako za-temnel, temveč odprt in jasen, ki je zajel vse občinstvo. Ravno tako je žel tudi vel ko hvale g terur, ki je v kratkem času prav spretno izvežbal pevski zbor. Najbolj je pa ploskala dvorana, ko je izven programa nastopil na odru ljubljenec in bii-ditelj našega kongregacijskega gibanje med dejstvom akademik g. Kuret, ki je s svojim nielo-etičnim glasom pridal programu dve idilični njegovemu glasu prav primerni pesmici. Pel ie sicer prav lepo, a vendar mislimo, da je ponovno ploskanje bilo vendar le izraz hvaležnosti in ljubezni mlajših dijakov do svojega predčasnega voditelja. Pa ludi Orle in Orlice moramo pohvaliti; prve za njih strumni nastop, druge pa radi sigurnega in naravnega prednašanja svojih vlog v dveh nastopih. Seveda šole manjka, vendar je podlaga v največji nier: podana, kar bi prišlo še bolj do izraza, ako bi ne igralo take igre. ki nima skoro nikakega dejanja. Torej bilo je lepo, in d a bodo tudi naši najmlajši pohvaljeni, moramo tudi omeniti, da je nestopil tudi oilovski naraščaj, ki je brezhibno izvršil svojo nalogo. Kot govornik ie pa mesto zadržanega g. dr. Korošca nastopil g Hraslelj iz Maribora, ki je občinstvu in mladim v krasnem in globokem govoru pokazal misli večno lepe in kršč. mladinske ideje. Mladci in mladenke, hvala vam lepa in na svidenje drugo leto! Gledališka predstava v našem mestnem gledališču. V loiek zvečer dne 14. t m nas bodo obiskal' zopet ljubljanski gledališki igralci in sicer v komediji »Joy« od Gr.'s\vortliya. V igri nastopijo najboljše moči, kakor g. Levar in Kogoz ter Sa-ričeva in Nablocka. Priporočamo najobiinejši ob)sk. Predprodaja vstopnic je v < lončarjevi knjigarni. ■0 Vreme, ki sedaj pri nas vlada je res nekam čudno. Zjutraj vse zmrzlo in trdo, opoldne vse stajano, popoldne lepo čisto solnce, zvečer jesenski naliv in na to ponoči zopet jasno in zvež-lnaio nebo. Izraz tega vremena je tudi dejstvo, da je v letošnjem zimskem času še precej malo novih »gostov« v za por'h. Jih pač veliko ne zebe. -©• Stanje cest je pri nes nnravnost o'-ur>no. ! Res je sicer, da je vedno vlažno vreme skrajno ' kvarno vplivalo na kvaliteto cest. vendar pa se da I vsako cesto vsaj v nekoliki meri popraviti. Pri nas pa pravijo, da za ces e -nema pare« Vsled tega ' tudi izgleda na pr. L ebljanska cesta rauiotako kakor kako raztrgano rešelo. P/u/ © Akademija. Marijina družba minoritske župnije je priredila dne 8. decembra akademijo, ki je privabila mnogo občinstva v dvorano Narodnega doma. Cerkveni pevski zbor je pod vodstvom č. p. Mirka zapel »Nazaj v planinski raj«, nakar je sledil prolog in za njim igra Indijska sirota«, ki so jo dobro vprizorili. Sledile so skioptične slike iz Indije, ki so pojasnjevale pokrajino, malike in življenje indijskega apostola sv. Frančiška l.sa-verija. Slike je pojasnjeval č. p. Končanim Oce-pek in so^ v.sem ugajale. Nato je sledil prizor »Brtzmadež ip in »Marijina pesem«-, ki jo je z pel cerkveni pevsid zbor. Vsa slovesnost je bila lepa in primerila za Marijin praznik. © Občinska seja. XI. redna občinska seja se bo vršila dne 11. decembra ob 18 na mestnem magistratu. © Cercle franfais priredi danes v soboto točno ob pol 6 velezanimivo predavanje s skioplič-nimi slikami o Južni Franciji in njenih zanimivostih«. Predaval bo g. prof. Martel iz Ljubljane v ptujskem mestnem gledališču. Odbor vljudno vabi k obilni udeležbi. Trbovlje & Izjava. Podpisani Jaklič Vinko, rudar v Trbovljah II št. 40 izjavljam, da ne sprejmem za-upniškega mesta za volitve v II. skupino in se me tudi za listo tako zvanih orjunašev, koje nosilec je Kolenc Stanko, ni vprašalo. Voliti hočem po svoji vesti. — Trbovlje, dne 8. decembra 1926. — Jaklič Vinko. & Ponesrečen zagovor. Omenili smo, da se je tik pred volitvami marca 1. I. dalo za starovpo-kojence 23.000 Din kot podporo in smo smatrali to za volivni manever. »Jutro:, odgovarja, da so tudi naši za to vsoto glasovali. Temu ne oporekamo, ker je naša želja, da tudi ti revčki živijo po človeško. Ugotavljamo pa tudi, da so pri seji občinskega odbora prejšnjega tedna bili edino naši pristaši za to, da se vstavi v proračun 200.000 Din za podporo siarovpokojencev in so stavili tozadeven predlog. Socialisti in komunisti so pa ta socialen predlog kratkomalo odklonili, akoravno sicer na shodih na ves glas povdarjajo, kako da samo oni gorijo ljubezni in skrbi do proletarijata. Seveda zdaj, ko so prišli do oblasti v občini, bi radi sedeli na dveh stolčkih obenem. Pa delavstvo ve to dobro presoditi in zato obrača socialistom in komunistom hrbet. Za narodno stvar. V nedeljo 12. decembra ob 4 popoldne se bo vršil v gostilni A. Forte na Vodah občni zbor obeh podružnic družbe sv. Cirila in Metoda z običajnim dnevnim redom. Upamo, da se članstvo in celokupno občinstvo zaveda, kakega pomena je C. M. družba za naš narod onkraj mej. Vsak zaveden TrboveljČan je obvezan, da prisostvuje občnemu zboru, noben izgovor ne velja. Pokažimo vsem svojo narodno zavest in svoje sočutje do trpečih bratov. — Odbor. & I« seje kmetijske podružnico. Podružnica Je kupila enega plemenskega bika in enega merjasca, dalje 50 vreč živinske soli, 1C0 kg klajnega apna, 10 bobnov dušika in 2000 kg Tomaževe ž'in-dre. kar ie kmetom na ruzoolaao. G. Zaverlu iz Čefi Nera združila sta Jelen in Schicht, znaka edino pravega Jchichtovega m ila . Jedro in jamstvo čistosti in izbornosli. Varuha perila in rok. Sovražnika truda in muke. Ne veru;te nikomur, da je drugo milo „prav tako dobro" 1 Ostanite pri tem, kar se je skozi 77 let izkazalo za najboljše. se do.voli 1000 Din podpore, da zgradi moderen svinjski hlev. Podpora 600 Din se še dovoli g. Strovsu iz Rovt, da obdrži bika še do julija prihodnjega leta Med posle, ki služijo svojim gospodarjem že 10 let, se razdeli premija 2500 Din. Gospodarji naj prijavijo te posle podružnici, dobro je pa ludi, če se la služinčad sama prijavi. Članarina se bo po odborniki1, pobirala in se mora poravnati do 20. t. m. Dovoli se tudi nagrada kot običajno k novemu letu pismonoši in šolskemu slugi. Občnega zbora Kmetijske družbe dne 16. t. m. v Ljubljani se vsi izvoljeni delegat je udeležijo. Skupni živinorejski odsek za laški okraj nakupi več plemenske živine, in dobe Trbovlje 6—7 komadov. — Podružnica priredi začetkom pri! odnje>?a lela poučni tečaj o poljedelstvu, živinoreji in o sadjereji. Tečaj bo trajal tri dni. I deli žiti se mora tečaja najmanj 20 gospodarjev ali nji! ovih sinov, nakar posebno opozarjamo naše kmete, da se pravočasno prijavijo. — Že od ministrstva za poljedelstvo dovoljena podpora podružnici 10.000 Din se z odlokom, poslan po vel. županstvu, odreče, ker ni denarja. Volivni manever naših socialnih demokratov. Da ztobnajo naši socialdemokrati ljudi skupaj, navedejo na letakih, da gre za mezdno gibanje ali kaj enakega. Delavstvo je parkrat temu nasedlo, kakor ie bfo pa videti v četrtek popoldne, ko so zopet sklicali iaven s'>od pod krinko mezdnega gibanja, jim delavstvo ni verjelo in se je njihovega s'-oda udelcž'lo le kakih 40—50 oseb. In v resnici nisi čul nič o kakšnih pogaanjih, nego samo o volitvah in o občinskem proračunu, v kalerem ni za brezposelne kakor tudi za starovpokojence niti ficka določenega, za proračun so pa enoglasno glasovali vsi socialisti in ifomunisti. Seveda so pre-mlevali tudi postavko o podpori za cerkvene zadeve, za katere tudi niso v proračunu dali beliča, so pa predlagali, da bi od države neplačani kaplani svoje maše darovali za cerkvene zadeve. S takimi modrijani se človek res rad ne spušča v debato, priporočali bi pa. da bi tajnik in pri rudniku zaposleni g. Krušič daroval vsaj enkrat malo vsoto, ker je kot navaden delavec velijo bo'jše plačan kot kaplan. Ne pustimo pa farbati naših kronskih starovpokojencev. Govori se nekaj o podpori 2^0 dinarjev za božič kot posebna podpora. Celo leto od občinsi-i'i volitev sem se ni nihče zanje brigal, stotine prošenj na pokojninski sklad smo ml opisali, sedai pa se naenkrat lansira vest, da dobe podporo. Da bodo pa slarovpokojenci na čistem, jim povemo, da pripada izredna doklada iz pokojninskega sklada vsaki tretji mesec iz prebitka, katerega plača T'D kot davek za premo?, t. j. 5 Din na eno tono. Socialisti še mezinca niso ganili za podporo vpokojencem. O tem bomo še govorili. Metlika Zima Je prav mila. Snega še prav nič ni, d.asi je menda obiskal žo vse druge kraje. Š«le 9. decembra se je malo zjasnilo in zmrznilo, drugače bi nam skoro ne bi'o treba kuriti. Kupčija i vinom. Vina se je razmeroma že mnogo prodalo. Saj ni čuda: vino je dobro, malo ga je in cene zelo nizke Prazniki. Na Brezmadežno Spočetje ie bil prav lop praznik. Narava sama ga je povzdignila, pa tudi verniki. Dekliška Marijina družba je imela slovesen shod. skupno sv. obhajilo in popoldne sprejem čez 30 kandldatlnj. Slovesnost so povzdignili tudi Orli, ko so v krojih in s praporom pristopili skupno k angelski mizi, da proslave svoj društveni praznik. Popoldne pa so priredili v proslavo Brezmadežne liubko Igro >Pod Marijinim varstvom« s samo moškimi vlogami v dvoran: Hranilnice in posojilnice, katera prenaša svoj uradni lokal v T. nadslropie. Radio je prvič deloval (domač pod domaČim krovom) na dan 8. decembra v Metliki. Slovenska krafina Občni ibor krajevne organizacije SLS. V nedeljo, dne 12. t m. se vršijo po vsem Prekmurju občni zbori prekmurskih »Kmečkih zvez«, oziroma krajevnih organizacij Slovenske ljudske stranke. Občni zbori bodo gotovo imeli za posledico, da se organizacije na novo poživijo. Z ozirom na bližajoče se volitve so zbori precejšnjega pomena. Sploh pa lahko mimo trdimo, da se SLS nima bati neuspeha. Njene postojanhe so trdne, razen tega pa so tudi kandidati- tako srečno izbrani, da celo marsikaterega omaliljivca pritegnejo za seboj. Kaj (o pomeni? V predzadnji številki je »Neplap« v svoji volilni agitaciji pozval vse prekmurske Madjare in Slovence, da glasu-jejo pri volitvah v oblastne skupščine za kandidate Radičeve stranke, ker je nekak greh oddati glas za kako drugo stranko V zadnji številki pa je iznenadil svoje čitatelje s sledečim: »Vsi čakamo na osvobojenje, ker zelo trpimo. Tega' osvobojtnja pa ne iščimo pri posameznih političnih strankah...« Iz vsega se da sklepati le dvoje. Ali so se gospodje že naveličali g. Radiča, kateremu usoda zadnje dni ni ravno mila, ali pa si od časa do časa dovolijo neumestno šalo, katero bi lahko imenovali demagogijo. "Dopisi Orlovski odsek na Raki pri Krškem priredi v nedeljo, dne 12. decembra popoldne ob 3 v popolnoma prenovljeni društveni dvorani lepo igro »Mlinar in njegova hči«. Prijatelji poštene zabave pridite! V Sori pri Medvodah vprizori Izobr. društvo v nedeljo 12. decembra ob 3 popoldne krasno igro v 6 dejanjih »Požigalčeva hči«. Udeležite se v obilnem številu. Porota Maribor, 10. decembra 1926. Umor v vinogradu. Dne 9. maja so našli ljudje v Vitanu pri Vc drancih posestnika Leopolda P r a t e r j a mrtvega pred njegovo kletjo. Imel je popolnoma razbito lobanjo, poleg njega pa so ležali štirje polomljeni in okrvavljeni vinegradski koli, s katerimi so neznani zločinci svojo žrtev ubili. Preiskava, katero so izvršili orožniki, je kmalu pokazala pravo sled. Na licu mesla je bil najden naglavni robec, s katerim se je ugotovilo, da je bil last Praterjeva dekle Marije Ivemece. Bila je aretirana in kmalu je izdala vso družbo, ki je zločin izvršila. Na podlagi njenih izpovedb so bili aretirani brata Martin in Vincenc Ivanuša in Ana Trstenjak. Navedeni so se zagovarjali pred porotnim sodiščem že v jesenskem zasedanju. Razprava pa ja bila radi zaslišanja novih prič preložena. Zločin je bil po priznanju obdolžencev izvršen na sledeč način: Posestnik Leopold Prater iz Vodrancev je posedoval v Vilanu vinograd s kleljo. Par tednov pred žalostno smrtjo je opazil, da mu izginja ix njegove zidanice vino. V noči od 8- na 9. maja jo šel iz Kuzmetincev mimo svoje zidanice domov. V kleti je zaslišal govorico ter je šel pogledat. Našel je tam omenjeno družbo, ki se je gostila s njegovim vinom. Med njimi je opazil svojo deklo Marijo Nemec, jo zgrabil za lase ter ji potegnil i glave robec. Obe dekleti sta planili iz kleti, Prater pa za njima. Tri tem je naletel na brata Ivanuša, ki sta planila nad njega s koli. Obe ženski sta ju vzpodbujali z besedami: »Udarite jih, le udari ga!< hi »vzemi nož. zakolji ga I« Ivanuša sta mlatila po Praterju toliko časa, dokler se ni več premaknil. Posebno se je odlikoval Martin Ivanuša, katerega je moral njegov brat Vincenc celo držati, da še ni dalje udrihal j>o žrtvi, ki je bila že mrtva. Pri aretaciji so Trstenjakova in brala Ivanuša zločin odločno tajili ter se zagovarjali, da so takrat spali doma. Sele v zaporu so vse priznali. Na podlagi pravdoreka porotnikov je bil Martin Ivanuša obsojen na štiri leta težke ječe, ostali pa na dva meseca zapora, katerega pa so Drestali že v preiskovalnem zaporu. H Vrzite se stat v navade in uporabljajte še nadalje davno preizkušeni PmMFraai.ek.ow kaditi piidatek. la pocenjuje kavo, jo krepča in ji daje dober okus. Tudi k žihj spada neobhodno Pravi Franck. Cjubljan&fco gledišče DRAMA. Začel ek ob 20. uri zvečer. Sobota, 11 decembia: TRIGLAVSKA BAJKA. Iz- virna pravljična igra. Premijera. Izven. Nedelja, 12. decembra ob 15: KOVARSTVO !Nr LJUBEZEN. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. OPERA. Začetek ob pol 20. uri «vcfcr. Sobota, 11 decembra: Zaprlo. Nedelja, 12. decembra ob 15: MRTVE OČI. Ljudska predstava' pri znižanih cenah, izven. Premijera izvirne pravljične bajke. V soboto, dne 11. t. m. je v drami premijera Pavel Golieve pravljične bajke Triglavska . ajkaIdejno vsebino te izvirne igre, ki bo privlačna tako za odrasle kakor tudi za mladino smo že priobčili. V bajki nastopajo sledeče osebe: očak Triglav. — g. Levar, Babuška — ga. Medvedova, Bralec — ga. Saričeva, Sest r Ca —gna. Juvanova, Konte Monte — g. Rogoz, Vila Zla ga. Nablocka, Špik — g. Ce-ar, oče Sever — g. Medven, Nnsilnik — g. Osi-povič, čarodej Čerin — g. Jan, Vila Jasna — gna. Mira Danilova, Strina Rjavina — gna. Ježkova. Pole» tega nastopijo še: Kraljica s njega morja, beli, črni, žolti in rdeči otroci, prodajalci na Kongresnem trgu, Triglavski možički in prebivalci svobodnih hramov. Premijera le velezanimive in aktualne izvirne bajke bo v soboto, dne 11. t. m. ob 8 zveČPr. Predstava je izven abonmaja l\'ed-prodaja vstopnic pri dnevni blagajni v opeii. Cene običajne dramsko. Pri predstavi sodeluje tudi baletni zbor in orkester dravske divizijske muzike. Tri ljudske predstave pri znižanih cenah so v nedeljo, dne 12. t. m. v ljubljanskem Narodnem gledal šču in sicer vprizori drama popoldne ob 15 Scliillerjevo dramo Kovarstvo in ljubezen::, opera ob 15 popoldne efek no dramsko pesnitev slavnega skladatelja D. Alberja Mrtve oči -, zvečer ob pol 20 pa Straussovo opereto Za vse tri predstave veljajo znižane dramske odnosno operne cene. MariJborslzo gledišče Sobota, 11. decembra ob 20: DANES BOMO TIČI. Abonma A. Znižane cene. Nedelja, 12. decembra ob 15: PEPELKA. Otroška predstava. Ob 20: VESELI KMETIC. Ponedeljek, 14. decembra: Zaprto. V soboto. 11. decembra se vprizori veseloigra s petjem Danes bomo tiči za abonma A. in ne kakor je biio pomotoma objavljeno > Veseli kmetic . Nedelja v mariborskem gledališču. V nedeljo 12. decembra se vprizorita zope' dve predstavi: [»poldne bo repriza veleuspele otroške iere >Pe-pelka., zvečer pa se ponovi vedno priljubljeni in zabavni »Veseli kmetic . l/iidsfei oder v Ljubljani Nedelja, 12. decembra: SRENJA. Začetek ob 8. uri zvečer. Nedelja, 19. decembra: HANICE POT V NEBESA. Premijera. Začetek ob 8. uri zvečer. Nedelja. 26. decembra: HANICE POT V NEBESA. Začetek ob 3 popoldne. Spori SK Jadran priredi danes ob 20 v salonu pri Mraku predavanje /Zgodovina športa«. Predava predsednik kluba dr. Šarabon, poznani športni veščak. Opozarjamo ljubljanske športnike na io predavanje. SK Jadran. Danes ob 19.30 seja glavnepa odbora. Prosim točnosti! — Tajnik. POSPEŠEVANJE ŠPORTA. Sedaj bo dobila tudi Romunija visoko šolo za telesne, vaje. Bodoči ravnatelj te šole je v Berlinu, da študira par semestrov na berlinski visoki šoli za telesne vaje. Romunska šola bo osnovana po nemškem vzorcu. Češkoslovaški državni zave«I za telosno kulturo bodo napravili v Pragi. Tudi ta zavod bo imel za vzor berlinsko visoko šolo. Lastno visoko šolo za telesno vzgojo bo dobila ludi pruska policija. Razpisali so posebne predpise. Vsak policist se mora navaditi v prvi vrsti onih vaj. ki ga napravijo za službo posredno ali rieponredno bolj sposobnega; sem spadajo: policijski prijemi, boksanje, težka atletika, fokoborbn, potegnil je vrvi, orodna telovadba, plavanje, reševalno plavanje, igre, lahka atletika, proste vaje. Več nemških mest je na novo sklenilo, da bodo uvedla v šolali obvezno plavanje. Dalje bodo priredili Nemci v prihodnjem letu 1927. akademsko olimpiado, v Konigsbergu, od 2>. do 24. julija. Smuške tekme se bodo vršile pri Freiburgu v Scbwarzwaldu. Gospodarski odbor pemškega državnega zbora je dovolil brezobrestno posojilo 200.000 mark 7,;t telovadno zsrndbo na športnem forumu v Gru-nevvaldu, 200.000 mark za delavsko telovadno in športno šolo v Leipzigu ter 100.000 mark za stadion zveze Deulscbe Jugendkraft v Mttnsteru. Največ pa govorijo o visokih naklonilih italijanske vlade za šport; smo že pisali o tem. SEDEM M1I UONOV ŠPORTNIKOV NA NEMŠKEM! Pred kratkim smo napisali članek, da je na Češkoslovaškem 1,300.(100 športnikov in telovadcev, kar jo ob številu prebivalstva trinajstih milijonov ena desetina. Slovencev bi nas mornlo sorazmerno biti včlanjenih v športnih in telovadnih društvih 100.000. In koliko nas je? Sedaj pa beremo, da je število onih, ki gojijo na Nemškem telovadbo in šport, prekoračilo že sedem milijonov, jih je torej več kot desetina. Nemški državni odbor za telesne vaje ima 5,410.900 članov, centralna komisija za »port in telesno vzeoio (delavske SDortue in telo- vadne zveze) 1,200.000 članov, proste zveze 500.000 članov. Najmočnejša strokovna organizacija so telovadci z 1,600.000 člani; mladinske zveze imajo 1,066.000 članov, nemška nogometna zveza 875.000, lahkoatletska zveza 440.000, nemško in avstrijsko planinsko društvo 209.000, zveza lovcev in strelcev 152.000, plavalna zveza 140.000, kolesarska 132.000, veslaška 107.000, smuška 90.000, zveza za otroška zatočišča 75.000, druga strelska zveza 63.000, keg-Ijaška zveza 60.000, teniška 58.000, atletsko športna zveza 50.000, amaterna bol: sna zveza 50.000, avto-mobilui klub 42.000, klub kolesarjev in motoristov 42.000, hockey 30.000, jadranje 20.000, rugbv 15.000, aviatična zveza 15.000, druga zveza motoristov 12 tisoč 500, drsalna zveza 12.000, kanu-zveza (lahki zložljivi čolni) 11.500, sankači 10.000, molorne jahte 70.000, dirkalni in potovalni veslači 0500, strelske zveze nemških lovcev 5000, goir 4500, bolis-leigh 3000, sabljači 1400. Skupno število 7,110.9;!0 športnikov. To je armada! Boj 23 treznost. Širši sestanek Svete vojske,, v glasbeni sobi moškega učiteljišča tr, Resljevi cesti, dne 9. t. m., je u.pei nad vse pričakovanje zadovoljivo. Z očividn.in zanimanjem so sledili navzoči posameznim točkam programa. Kot prva točka je bila na programu de-klamacija: Limbarska pesem Za čašo vi nca rujnega«. G. Rus je bil kos svoji nalogi. Položil je v deklamacijo ves potreben poudarek, vso idejno zanositost. Da ni mestoma par verzov preveč na hitro roko« vrgel s kaiedia, bi bilo njegovo predvajanje neoporečno. Nato je sledilo predavanje g. L i 11 d i č a >0 temeljnih 11 a 1 o g a h p r o t i a 1 lv o -bolne akcij e«. Predavatelj je orisal borbo Svete vojske« na povsem aktualen in originalen način. Z gesto izkušenega stratega nam je predočil tudi z risbo podroben načrt bojnega pola, kjer si osvajajo čete abstinentov — ejačene po svoji težki artiljeriji — Brezalkoholni produkciji — kos za kosom sovražnega ozemlja in prodirajo sicer počasi, toda vztrajno sovra nikovi trdnjavi nasproti, ki .se tu pa tam že sumljivo maje v svojih temeljih ... Ta način predavanja ima svoje posebne prednosti iu vrline: 1. ni suhoparen, 2. ne oper.ra z vsil ivo pridigarsko tendenco, 3. je dostopen vsakomur, ki količkaj misli in z objektivnim presojanjem analizira jedro in 4. ostavi v duši slušatelja nezabrisane dojme in predstave. G. predavatelj je izpolnil svoja izvajanja z besedami, ki so nam dala slutiti vso daleko-sežno važnost uspešnega izida te protialkohol-ne borbe. N egovim besedam je sledila živahna 111 mestoma tudi precej ostra del ata, v katero so pe.segli z ognjeni in velikim interesom tudi gg. gojenci Zadružne šole, g. Kcprivnik i. dr. Razne predsodke in pomisleke je g. Lindič ovrgel z nenadkriljivo sigurnostjo in dulia-prisotuostjo. Poudarjal je, tla so vesti o kvarnem vplivu prohibicije v Ameriki, kjer da je baje padla morala na najnižji nivo in zavzema korupcija čimdalje večje dimenzije — zgrajene na popolnoma napačnih informacijah. To so tendenci j nzne laži evropskega alkoholnega kapitala, ki ne more preboleti strahovitega poraza v Ameriki. Sled.la je tretja in zadnja točka programa: referat g. Kunčiča. Predaval je o »Vplivu d r a 111 a t s k e g a dela na treznostni p o k r e t«. Predavatelj nam je podal niz novih idej in smernic, kako čim uspešneje zainteresirati najširše plasti naroda za abstinentsko gibanje. Skušal je poseči v najintimnejše globine človeškega čustvovanja in podati izčrpno analizo psihološkega vprašanja: kaj si predstavljam pod direktnim in indirektuim vplivom žive besede na psiho naroda? Z ramimj primerami in pojmi, ki so nastali v njem kot odzvoki daljnih opazovanj ni doživetij« je razgrinjal in ustvarjal pred nami nove vidike: Kulturno delo, omejeno le na razpečavanje raznih brošur, izdajanje li-1 stov in strokovnih predavanj, po mojem mnenju, ni popolno. Vsa ta glasila in brošure so le nekaki zunanji organi, nemi in formalni propagatorji društvenih smernic. Duša in osrčje lurturnega dela je — živa beseda, dejanska ponazoritev hotenja, ki ga društvo goji. Socialno zlo alkoholizma nam je prešlo že v mozeg in kri, zato je treba povsem novih borbenih poletov, nove življenske sile, nove izrazitosti in originalnosti v propagandi, ako hočemo, da masa ne bo šla preko vseli naših žrtev hladnokrvno in brezčutno.« Kako vpliva čestokrat ena sama scena socialne drame, ki posega v nižine družinskega življenja in raste v razgibanost in bolest, na dušo človeka, ki je blodil? To nam je razložil z besedami: Kakor čudovit fluid ozdravi, preobrazi I vso človekovo notranjost. Kakor silovit nre- tres raztrga dolgoletne vezi in predsodke in osredotoči raztepene misli na eno samo svetlo točko, točko, ki se dvigne kot pristan iz razburkanega morja. Vsi divji vrtinci strasti, mrženj in nizkih nagonov se upokojijo v en sam gladek val, val neskončno mehkega in sladkega Čustva. V tem čustvu je zapopadeno vse: kes, uteha, samopozaba, vera, volja in kopruenje po novem, lepšem življenju.« Predlagal.je v ta namen ustanovitev dra-matskih odsek v pod okriljem »Svete vojske«, odsekov, katerih cilj bi bil: z raznimi aktualnimi igrokazi, vizijami, alegorijami, deklama-cijami, pevskimi točkami in brezalkoholnimi veselicami vzbujati odkrito innehlinjeno zani- 1 manje za treznostni pokret posebno med od-i raslo mladino. O podrobnostih bo poročal na prihodnjem sestanku. Po stvarni debati o možnosti realiziranja teli velikopoteznih načrtov g. Kunčiča, je g. Lindič po kratkih poslovilnih besedah zaključil sestanek. Taki sestanki so za medsebojno spoznavanje in razčiščenje pojmov v raznih debatah neprecenljive vrednosti. »Sveta vojska« bo z njimi mnogo pridobila, zato je želeti, da s podvojeno agilnostjo skrbi za njih uspevanje. Prihodnji sestanek bo v četrtek, dne 16. t. m. ob 20. uri. Eden izmed udeležnikov. iiMnivosti DREVO V KLOBUKU. Libanonsko cedro je zelo redkokje dobili na Angleškem, a pred 200 leti je bila popolnoma neznana v Evropi. Slavni botanik Bernard de Jussieu je 1. 1737 obiskal Palestino ter bi! očaran pri pogledu na drevesa na gori Libanon. Poiskal je mladiko in ker ni imel primernejše posode pri roki, jo je posadil kar v klobuk. Morska vožnja je bila v tistih časih zelo počasna in slučaj je nanese!, da je ladja, s katero je potoval botanik, zašla v vihar ter plula daleč proč od prave smeri. Na ladji ni pričelo primanjkovati samo hrane, pnč pa tudi pitne vode, tako da so potniki prejemali natančno odmerjeno količino. Za ce-drieo v takem položaju ni bilo vode na razpolago i 11 gotovo bi bila mladika vsahnila, da ni botanik sebi cdmereno količino delil z v klobuku vsajeno mladiko. Ko so dospeli v Marseilles, je bil botanik na kraju svojih moči, medtem ko je bila mladika čvrsta in zdrava. Toda tu so se pričele nove težave. Carin-1 &ki uradniki so namreč mislili, ker je Jussieu . tako skrbno čuval rastlino, da ima v prsti go-i tovo kako dragoceno, carini podvrženo Mapo. ; Ukazal1 so mu. da mora klobuk izprazniti in treba je bilo v- e njegove zgovornosti, preden je prepričal uradnike kako dragoceno in težko semkaj pripeljano drevesce nosi seboj in da bo ves i rud in p manjkanje zaman, ako bo moral sedai klobuk preiskati, ker se bo mla-: dika pesu 'i la, 'ako da so končno res odnehali. Drevesce je b'l° potem vsajeno v svetovno znanem Jardiu des Plantes v Parizu, kjer je zraslo v mogočno drevo. Drevo je zrastlo 80 čevljev visnko in je bilo staro nad sto let, i ko se je posušilo. NEKAJ 0 BUČI. Mnrskateremu ni znano, kolikega pomena je bila v nekdanjih časih buča. Pri nas jo vporabljajo dandanes samo za pičo prašičem, j nekdaj pa je bilo drugače. A tudi še dan-j danes jo po nekaterih kraj h rabijo kot posodo. Pri tem ima buča to lastnost, da je ni I treba dosti predelavah, ker je že od narave taka, da je primerna za steklenice, vrče, sko-j del ce ali kaj drugega, le izdolbsti jo je treba ter jo na solncu počasi sušiti. Tirolski kmet si vzame seboj na jiolje bučno steklenico vina. Ako si ogledate klasične oblike rimskih in grški posod in vaz, boste opaili, da imajo skoro vse prvotno obliko buče. Da, kulturna ' zgodovina nas uči, da bi brez. buče najbrže še dandanes ue poznali lončarstva. Človek I namreč prvotno 11' ničesar, da prav ničesar sam od sebe napravil, kakor se tako reče, vedno je bil najpreje iskalec, predno je prstal iznajditelj. Stoletja je bila buča, včasih tudi lupina kokosovega oreha edina posoda, katero je človek poznal in uporabljal. Toda kadar je svojo posodo, napolnjeno z vodo, pristavil k ognju, je počasi zogljeuela in zgorela. Nekega dne pa jc človek, najbrže igraje, bučo namazal z ilovico. Ilovica se je na solncu. kaj kmalu posušila — to je bilo presenetljivo odkritje — in ko so to z ilovico obdano bučo pri-stav li k ognju, je postala ilovica trda kot kamen, buča pa je znotraj zogljeuela. kako da jo je bilo mogoče izpraskati iu lončena posoda je bila gotova. Šele mnogo pozneje so pričeli z izdelovanjem lončene posode brez buče kot modela. Vendar pa je lonec še do danes obdržal približno prvotno obliko buče. VELIKANSKA VREDNOST CINA. Ako bi po vrsti našteval razne kovine, katere zemlja hrani v sebi, bi gotovo vsakdo zlato postavil v prvo vrsto in skoraj gotovo ein prav v zadnjo. Toda ein stane Irenotno 320 funtov tono, to je, 88 tisoč dinarjev ali 88 Din kilogram. Ako bi se z izkopavanjem cina prenehalo, bi v šestih tednih nastalo pomanjkanje istega iu — to ni pretirano — nastala bi katastrofa, o kateri se nam niti ne sania. Predvsem bi tu urišlu v poštev ogrom- na industrija konzerviranja v Ameriki in Avstralii, da omenimo samo ti dve deželi, Konzervirana živila v začinjenih posodah bi iz trga izginila in v gotovih krajih, kjer so navezani na tako prehrano, bi nastala lakota, kajti tega blaga se použije neznanske množine. Ko bi, se to dogodilo, nastalo bi povpraševanje po drugih živilih in ta bi se takoj podražila. Nova industrija izdelava umetne svile bi takoj ustavila svoje obrate, nogavice, 1 obleke, trakovi, ovratnice itd., bi se podražile ali pa bi jili sploh ne bilo dobiti. Mogoče da bi se dobil in našel nadomestek za cin, kateregla se toliko rabi v tej industriji, ali trud zadnjih let v tem oziru je bil zaman. Tudi barvna industrija bi trpela vsled pomanjkanja cina. ako bi sploh ne prenehala. Brez cina bi kmalu nosili obleke enotne sive barve ali pa hodili v belem platnu. Tvornice z emaj-lirano posodo in lončarstvo sploh, bi moralo najti nadomestek za cin ali pa obrate ustavili. Naštevanje predmetov, ki bi bili vsled pomanjkanja cina ogroženi, bi postalo brezkončno. Da jih omenimo samo šo par: lekarne, radio-aparati, ogledala, avtomobili, električna industrija itd. Kakor povsod, tako so tudi tu Angleži prvi, ki so poznali cin in sicer so že pod Julijem Cezarjem te vrste rudnike izkoriščali, tako da nekateri zgodovinarji trdijo, da je samo radi cina zavojeval to deželo. C01-niški rudniški so znani širom sveta, dasi so šele v zadnjih letih pričeli iste racijonelno izrabljati, ker so uporabljali še pred nedavnim časom stoletja stare metode. N. pr. so bili trdno uverjeni, da ne smejo stopljenega cina mešati drugače kot z vejo jablane. Lani so na celem svetu producirali 140.000 ton cina in sicer v Augliji 60 tisoč, od katere množine je Amerika kupila 40 tisoč ton. Ako bi Angleži ustavili Amerikancem dobavo cina, bi bila industrija mesta Čikago v pol leta uničena. UGLAJENE DRUŽABNE FORME. Pesnik Charles Baudelaire je bil velik prijatelj dobrih družabnih oblik. Nekega jutra se kar naenkrat pojavi v njegovi sobi krojač, kateri je pesniku, ki je ravno sedel pri zajtre-j k«, molil račun pod nos. »Vi, gospod-, pravi ! pesnik jezen, ali nimate prav nobenega poj-i ma, kako se mora človek obnašati v dostojni dru/.bi? Kako mi morete sedaj, ko sedim pri zajtreku predložiti račun? Ako imate z menoj kake kupčijske pesle. potem prosim, da mi preje pošl e'e po služabniku v sobo vizitko.« j — Kro jač je šel iz sobe ter storil, kakor mu je pesnik velel. Baudailaire je sko i monokel pa/no motril vizitko ter jo vrnil slugi s pripombo: »Recite gospodu, da me ni doma.« NAPAČNA UNIFORMA. Slavni profesor Buttmann je vedno nosil svetlosivo obleko. V onem času pa so ludi brivci imeli take obleke, to pa radi pudranjn lasulj, kakoršne so bile takrat v modi. To je bila torej enotna nošnja brivcev. Profesor Buttmann je nekega dne hodil pred hišo, ko ga neki tujec vpraša, bi mu li hotel lase ostriči. Profesor je bil takoj pripravljen želji ustreči ter je tujca odvedel v svoje stanovanje. Tam je vzel v roke škarje, s katerimi je sicer papir strigel ter možu porezal lase, Ko je bil gotov, se je ostriženi ogledal v ogledalu t°r prestrašeno vzkliknil: »Kako pa vendar izgledam? In vi hočete biti brivec?« »Kaj še, jaz sem profesor Buttmann,« je ta odvrnil povsem mirno. ŽENSKA POLICIJA. Po neki amerikanslu statistiki ima Amerika v 118 mestih ženske policistke. Uporaba teh je zelo raznovrstna. Tako jih porazdeli med detektive, potem kot nravstveno policijo | a v Washingtonu imajo svoje oddelke in urade. Temu zgledu sledijo tudi razna evropsko me ta, eno prvih, ki je vpeljalo žensko polici-' jo, jo bil Kelmorain v Nemčiji. Gospodarstvo Vinska letisia v Prekmurlu. Počakati je bilo tuba sv. Martina, da vino *krsti<-, kakor pravi zdraviva. Popolna slika se namreč lahko podu :-ole sedaj, ka ni ziv.no le jo, koliko smo dobili, temveč veiiio tudi to, kaj imamo v sodih. Kdor gleda le na količino, mora z žalostjo konštatirati, da se .mu letos skoraj niti trud ni izplačal, a kdor presoja vino po kakovosti, bo brez obotavljanja dejal: - pije, se laliko, a nosi (se) zelo težko . Slaba letina se tembolj opazi, ker je bilo lansko leto zelo dosti vina. Za vse vinorodne kraje (dolnje-lendavske, dobrovniške, streliovske hribe in hribe \ gornjem Prekmurju) velja v splošnem, da je letošnji pridelek za 00—75 odstot. manjši od lanskega. Ako pa upoštevamo nekatere izjemne slučaje, se giblje primanjkljaj med 40—90 odstot. Da bo vina malo, se je vedelo že v avgustu. Pričakovali smo takrat, da bo tudi to slaba kar dobimo. V tem so nas utrdili tudi septemberski nalivi in deževni dnevi oktobra, ko se je pričenjala trga'ev. Doživeli pa smo iznenadenje, kajti vino, kolikor ga seveda je. je v sploSnem zelo dobro; v tem oziru visoko nadkriljii.jp lanski pridelek. To pa je z.a vinogradnike le majhna tolažba, kajti večina vina se proda, pri izkupičku pa pride v poštev količina, ker je diferenca cen z. ozirom na kakovost malenkostna. Ako pregledamo, katere vrste so obrodile, moramo v prvi vrsti omeniti •šmarnico. Kakor vsako- leto, je tudi v lej slabi letini dala, kolikor se more od nje zahtevati in priznati moramo, da je bila edina trta, ki ni podlegla nobeni trtini bolezni. Prvovrstnih žlahtnih trt je v prekmurskih vinogradih malo. Pač pa je nekoliko več drugovrstnih trt. Kakor prve, tako tudi druge v slučaju le nekoliko neugodnih vremenskih razmer odpovedo. Vsakovrstne bolezni se jih lotijo, |>ač pa ostane šmarn ca vedno zdrava. Rodi vsako leto in sicer v obilnosti. To je prvi in skoraj edini vzrok, da je ne iztrebijo vajo. Ko se je v zadnjih letih povsod tako energično nastopilo proti njej, so tudi v Prekmurju začeli tozadevno gibanje merodajni oblastni krogi. Gibanje pa je naletelo na precejšen upor od strani vinogradnikov. Gospodarji vinogradov prihajajo z ugovorom, češ, šmarnico iztrebimo, druge vrste pa nam vsled neugodnih vremenskih razmer skoraj vsako drugo le'o ne obrodijo. Letošnja letina je zopet v posebni vrsti dvignila šmarnico v očeh vinogradnikov. S povdarjanjem, da je šmav-nično vino škodljivo, se pri ljudstvu nič ne doseže. Mnogi ga celo radi pijejo, ker ni tako kislo, kot druga vina. Slaba letina je v prekmurskih vinogradih zelo pogosta prikazen. Vremenske neprilike, ki n. pr. v Slovenskih goricah sploh vplivale ne bi na količino in kakovost vinskega pridelka pri nas večji ali manjši del pridelka že uničijo. Vzrok je ali v tem, da zemlja in podnebje vrstam, ki se sedaj gojijo, ne ugaja ali pa v tem. da naš kraj sploh ni primeren za vinogradništvo. Nekateri znaki bi govorili za drugo trditev in po mnenju mnogih, ki imajo precej upegleda v gospodarske razmere in v vsa druga vprašanja, ki so z gospodarskim v zvezi, bi imeli od svojih vinorodnih hribov več koristi, ako bi bili pokriti z gozdovi, ali še bolje, ako bi se sodil na njih krompir. Do tega seveda zaenkrat Se ne bo prišlo ,ker je ljudstvo pač tako, da v slučaju dobre vinske iettne pozabi na slaba leta, ko je moralo brez uspeha obdelovati vinograde. * * * Povišanje kapitala Strojnih tovarn, za 1 mil. 250.000 Din. Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani sklicujejo za 20. decembra ob II v tovarniških prostorih izredni občni zbor, katerega dnevni red je povišanje kapitala. Kakor čujemo, nameravajo izdati 12.250 noviii delnic po 100 Din no-minale, torej na 4 stare 1 novo delnico. To povišanje kapitala za 1,250.000 Din bo služilo podjetju ta odplačilo bančnih dolgov, ki še vedno zahtevajo visoko obrestovanje. S tem bi se rentabilnost podjetja povečala. (V zadnji bilanci 31. decembra 1925 med upniki, ki so imeli terjatev 11,510.000 Din terjatve bank niso posebej izkazane. Op. ured.) Nadalje čujemo, da je zaposlitev železoobrafov zelo ugodna, dočim ostali obrali (zvonarna in kovinski obrat) ne izkazujejo tako zadovoljivih rezultatov. Zanima) ja za predvojna posojila Bosne in Kranjske. Pred kratkim smo .poročali o rastočem zanimanju inozemstva (Francije, Švice, Nemčije) za predvojna srbska posojila v zvezi z pogajanji radi valorizacije teh posojil. V zadnjem času se je na dunajski' borzi dvignil tudi kurz bosanskih posojil, glede katerih se ravno tako pričakuje, da bo naša vlada pristala na delno valorizacijo. »Deutsche Banke je v imenu nemških posestnikov bosansko-hercegovlnskih posojil uvedla tozadevna pogajanja z našo vlado. Tudi posojila bivše Kranjske dežele niso ostala na dunajski borzi neopažena. Kakor poroča >Die Borsec, stojijo zadnje dni ti papirji v središču zanimanja špekulacije. Kranjsko deželno posojilo iz 1. 1888. se je približalo kurzu 70.000 avstrijskih kron (56 Din), kranjsko deželno melioracijsko posojilo pa je prekoračilo kurz 60.000 Ka. (4« Din).-Ti papirji se kupujejo večinoma na račun kupcev iz Nemčije. V informiranih dunajskih finančnih krogih se zatrjuje, da naša vlada ne zavzema napram valoriz.acijskeinu vprašanju odklonilnega stališča. V prvi vrsti namerava naša vlada registrirati ta posojila, ki se nahajajo v rokah ino-zemcev, da dobi čim jasnejšo sliko glede višine obveznosti napram inozemstvu. Čudno pa je stališče vlade glede jugoslovanskih posestnikov teh posojil; tem posestnikom vlada ne namerava ugo-jf.li enakih ugodnosti kot inozemskim. Letina krompirja ni bila slaba samo v Sloveniji, temveč tudi v ostalih pokrajinah naše države. Ze danes je sigurno, da krompirja letos ne bomo mogli izvažati, nasprotno ni izključeno, da bomo morali gotovo za prehrano potrebno količino celo uvozili. Poročilo sarajevske Trgovske in obrtniške zbornice. Te dni smo prejeli od sarajevske Trgovske in obrtniške zbornice poslovno poročilo za leto 192,". Poročilo je nekoliko manjše kakor zagrebške zbornice, vendar je zelo obsežno in vsebuje zrlo bo^at materijal o gospodarskih razmerah v Bosni v lanskem letu. Izdajanje podobnih knjig je priporočati tndi našim gospodarskim korporacijam, katerih publikacije so zelo redke, saj tozadevne. Sestanek ožjega odbora za izdelavo načrta železniške mrežo. Dne 8. t. m. se je sest-d v prometnem ministrstvu ožji odbor delegatov, določenih na drugi železniški konferenci v Belgradu. Odbor je sklenil, da se bodo prve tri dni proučevali elaborati, potem pa sp bo izdelal načrt nove železniške mreže, pri čemur se bodo detajlno disltutirali vsi projekti. Stanje Narndnf banke z dnr 30. novembra 1926. (Vse v milijonih dinarjev; v oklepaju razlika napram stanju z dne 22. novembra.) Aktiva: kovinska podlaga 46R9 (— 2.6), posojila na menice 1186.1, ra vrednostne papirje f 17.2, skupaj 1433.3 (— 27.7), saldo raznih računov 693 5 (— 47.8); pasiva: bankovci v obtoku 5895.5 (+ 124.2). državne terjatve po raznih računih 83.1 (— 145.8), obveznosti po žiru 398.7, po raznih računih 210.4, skupaj 609.2 (—56.7): ostalo neizpre-inenje"o. Avstrijska Družba državnih železnic se pogaja radi iiakuna delniške večine Brodske tvornice vagonov. Kupiti namerava vse dplnice Brodske tvornice, ki se nahajajo v rokah »Nova«: prometne d. d. v Budimpešti. Kruppove tvornice (Essen), ki so bile nekaj časa udeležene pri Brod?!;i Ivornici vagonov, so to svojo udeležbo pred kratkim prodale. Koniunklura na sv*ovnem tržišču nremotfa se blJža ko"Cu. Po končanem štrajku rudarjev v Angliji so tamošnii premogovniki nričeli obratovati v polnem obsegu. V ponedeljek je nripbil v Hamburg p—d parnik z angleškim premogom. Konkurenčni boj se je torej znova pričel, kar je razvidno iz dejstva, da je angleški črni rremog neprimerno cenejši kot kontinentalni. Kakor znano so kontinentalni premogovniki 'črnega premoga) tekom štraika postopoma dvignili ceno nremoga za skoro 100 odstotkov. Vendar bo Angliia Sele v kak h dv h mesecih v staniu izvažati oremog v istem obsegu, kot pred štrajkom. ker «o bile tekom štrajka zaloge pr?mogovn;kov. kakor tudi konzumentov popolnoma izčrpane. Pričakovati je torej znatno poslabšanje konjunkture v kontinentalnem p-^močar-tvu, ki se Je pred pričetkom štrajka na^aia',0 v težki krizi. Angleški kemični trust osnovan s kapitalom C~ milijonov angleških funtov. Pretekli teden je bila v londonu osnovana družba fmnorial Chemical Tnd. Ltd. z osnovnim kapitalom 65 milijonov angleških funtov (1P.R75 milijonov dinarjev). To je naiveSla družba, ki je V a kedaj osnovana v Angliji. Osnovanje te drnž'ie ni naperjeno proti nemškemu barvnemu trustu, ker je med obema družbama dosežen sporazum. Švicarski žitni monopol odklonjen Te dni se je vršilo v Švici narodno g'asovanje radi vprašanja žitnega monopola. Predlo«? vtade je bi1 z ma'o večino odklonjen. Za žitni monopol je p'-»ovalo 360.600 voUvnib upravičencev. »roH "a 369.600. NemšVa reparacijs^a plačila v drugem re^-1-raciiskem letu. Generalni agent za renaracijs' a plačila je v svojem letnem poročil" za drugo re-paracijsko leto konstatiral, da je Nerrčia v tem letu plačala celokupno določeno vsoto od 12"0 milijonov zlatih mark. Generalni agent pnudana, da je Nemčija t:idi v drngt>m letu izpolnila svoje obveznosti promrfno in loialno. Težke rosled ce dvigana francoske!?? rran-ka. Vsled dviga franka je prišlo francosko go-po-dnrslvo v rila težek položaj. Francoska industrija se nahaja po poročilih iz Pariza v brezupnem po- ložaju. Cene so v Franciji že prekoračile svetovno pariteto. Inozemski kupci stornirajo svoja naročila, sklenjena v frankih. Industrijska podjetja zaznamujejo velike izgube. Brezposelnost hitro narašča. Vsa podjetja metalurgične in strojne in-dustrije odpuščajo delavstvo. Tvornica avtomobilov Renault je samo pretekli teden odpustila 3000 delavcev, Citrogn pa 1500. V Limoges, v centru industrije čevljev, je bilo pretekli teden odpuščenih 6000 delavcev, pričakuje pa se še nadaljniih redukcij, ker je iozemstvo anuliralo dana naročila. V obupnem stanju se nahaja tekstilna industrija, ki je že vsled padca bombažnih cen utrpela ogromno škodo. V tej industriji je bilo odpuščenih že 15 do 20 tisoč delavcev. Tujski promet dnevno pada, zato je tudi luksusna industrija in trgovina težko prizadeta. Gospodarski strokovnjaki pričakujejo, da bo do konca tekočega leta odpuščenih najmanj 250.000 delavcev, *&orza Dne 10. decembra 1926. DENAR. Zagreb. Berlin 13.4715-13.5015 (13.185 do 13.515), Italija 245.25—247.25 (245 03 217.03), London 274.88-275.68 (274.85-275.65), Ne\vyork 56.556- 56.756 (56.55-56.75), Pariz 223.75 do 225.75 (223-230), Praga 167.80-168.60 (167.75 do 168.55), Dunaj 7.985-8 015 (7.985 8.015), Cur li 10.9275-10.9575 (10.9275-10.957). Curih. Belgrad 9 125 bi. (9.13 bi ), Pešta 72 50 (72.60), Berlin 123 (123.10), Italija 22.42 (22.45), London 25.09 (25.12), NewVork 517.50 (518), Pariz 20.30 (20 75), Praga 15.35 (15.35), Dunaj 73.05 (73.10), Bukare' l 2.60 (2.65), Amsterdam 206.90 (207.20), Bruselj 72 (72.10), Kopenhagen 137.85 (138). Dunaj. Devize: Belerad 12.48—12.52, Kodanj 188.50-189.10, London 34.325—34.425. Milan 30.70—30 80, Ne\vvork 707.65—710.15, Pariz 27.77—27.87, Varšava 78.40—78.90 — V a 1 u 1 e : francoski frank 27.77 -27.98, lira 30.60- 30.76. (Vinar 12 44—12.50, češkoslovaška krona 20.9275 do 21.0'75. Praga. Lira 146.30, Zagreb 59.25, Pariz 132.425, London 163.125, Ne\vyork 33.62. VREDNOSTNI PAPfR.T! I.inb l,iana. 7 ods'ot. invest. pos. 77—80, voina odškodn nn 338-345, zastavni listi 20—22, kom za-dolžnice 20—22, Celjska 195—198, Ljublj. kredit. :40 den., Merkantilna 95 den., Praštediona 880 den., Kred. zavori 170—180, Strojne 90 den., Trbovlje 310 den., Vevče 110 den., Stavbna 55-65, šešir 101 den. Zagreb. 7 odstot. invest. pos. 79—79."0, vojna odškodnina 344.50- 345, Ilrv. esk. 100-102, Hipobanka E6 den., Praštediona 887.50- 890, Ljublj. kredPna 140 den., Šečerana 450 bi., Slavonija 39 do 33, Trbovlje 805-315, Vevče 110 den. Dunaj. Don.-savska-jadr. 782.000, 2ivno 768 tisoč. Alp ne 379.000. Kranjska industrijska 421 tisoč, Trbovlje 400.000, Hrv. eskompt. 130.500, Leykani 124.000, - Hip. banka 69.000, Muudul 1,070.000, Slavonija 388.000. BLAGO. Ljubljana. Les: Kostanjev les za tanln, 1!) odstot. okroglic, od 30 cm naprej klano, fer vag nakl. postaja, neobeljeno. 21 den., obeljeno 28 den, Trami merkantilni 5-6, od 4—8 m z do 10 odstot 4 m, fco vag. meja, 2 vag., 280—290, zaklj. 280, Hmelovke od 7—9 m dolž.. od 7—9 cm debeline na spodnjem koncu, fco vag. nakl. post. za komad 5 den. Hrastovi želez, prag.: 2.60 m, 24X14X14, fco vag. meja. 59.60 den Testoni monle, fco vag Sušak 540 den. Žito in poljski pridelki: pšenica, 75 76, fco vag. nakl. postaja 295 (blago); koruza umetno sušena, fco vag. nakl. post. 155 (bi.); koruza nova, času primerno suha, fco vag nakl post, 140 (bi); koruza nova, času primerno suha, za januar, fco vag. nakl. post. 145 (hI.); ajda prek. murska, fco vag. nakl. posl. 335 (bi.); rž. 71 72, 2%, fco vag. nakl. post. 225 (bi ); ječmen krmilni, 62/63, fco vag. nakladalna post. 170 (bi); ječmen krmilni, 63 64 fco vag. nakl. post. 180 (bi); ječmen letni, 65 66, fco vag nakl. posl. 192.50; oves, fco vag nakl. post. 160 (bi.); otrobi drobni fco vag. nakl post. 125 (bi.); fižol beli, 8-4%, fco vag. nakl post. 175 (bi.); fižol rmeni, 3—4%, fco vag. nakl. post. 175 (bi.); laneno seme, fco Ljubljana 380 (den.); laneno seme Podravina, fco Ljubljana 370 (den ). Naznanila Klub osporantistov v Ljubljani priredi v sO> boto, dne 11. decembra t. 1. v veliki dvorani Narodnega doma v proslavo rojstnega dne dr. Za-menhofa autorja esperant-kega jezika velik >Za-menhofov večere. Na programu ie govor o dr Zamenhofu, esp. deklamacija, pelje i. dr. Pev3ke točke izvajata iz prijaznosti priznana člana noše. opere ga Vilma Thierry-Kavčnikova in g. Svetozar Banovec Oba spremlja nn klavirju g. dir geni Neffat. Pri prireditvi svira orkes'er »Slogec. Začetek ob 20. Vstopnina 10 Din. P()kraj;nska zadruga kleparjev, instalaterje in kleparjev v Ljubljani priredi vajeniško preizkušnjo v četrtek 30. decembra. Prošnje za pripustitev dopošljite najkasneje do 20. decembra. Poizvedovanja Na .ležici pri Ljubljani je izgubila neka oseb* dne 8. decembra dežnik. 1'oštpn najditelj se prosi, da ga odda proti nagradi na naslov: Mala vas — Jež ca št. 6. Vremensko poročita Meteorološki /avod v Ljubljani dne 10. decembra 1926. Višina barometra "508'R m Opa/.ovanjn Baro meter ; oploia » C Rel. vlaga ' 7, Vrte, in brzina » m Oblačnost 1-ti Vrst« padavin Is Ss a J E " —- S Ss krni ol) opazoVHPli* > mm n 1" 7 776'1 1-4 94 NNE 0-5 10 6-8 0-6 Ljubliana (dvorec) H 776-7 1-2 93 SW 0-5 10 megleno 14 775-2 6-4 63 ESE 0*5 0 21 775-5 08 86 SSW 0-5 3 me-rla Maribor 776-2 o-o 99 NW 1-5 10 megla 0-3 7 0 Zagreb 376-4 2-0 95 W 3 10 megla 1-3 6 2 Belgrad 8 774-2 1-0 93 NVV 1-5 10 2-0 3 0 Sarajevo S»:op'|e 77f6 3-0 61 NW 3 9 3-0 5 2 Dubrovnik 7GU-5 11-o 38 NW 1-5 0 19 6 Split 7/f4 6-0 48 NE 9 3 m. zmerno 10 5 Praga 7 770 4 4-0 NVV 3 10 dež 3-0 5 2 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Harometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za soboto, du« 11. decembra: Spremenljivo; brez padavin. milo. Popr. barom, višji ko včeraj za 2.9 mm. »SVINČENI RUDNIK V MEŽICI« išče za topilnico v Žerjavu to^lmškega paznika Nastop 'čimpreje. Prosiki, ki so bili že v podobni praksi, naj vložijo ponudbe s popisom dosedanjega službovanja na zgornji naslov. Cvetlicama IPavel Šimenc, Ljublfana, Sv. Petra ce l« št. 33 se priporoča v napravo svežih in suhih vencev, šop-kov, napisnih trakov, dekoracij po /elo znižanih cenah. MT Sveže cvetje vsak dan. 62 Vi Sir H. Rider Haggard: Hči cesarja Montezum Zgodovinska povest. Iz angleščine prevel Jos Poljanec Tako se mi je godilo, dokler niso Španci zapustili mesta Čobula in se napotili proti Mehiki. Tiste dni se je prigodilo, da sem neko jutro sedel na vrtu s plunko v roki, dočim so moji plemiči in učitelji ostali nekoliko zada^za menoj. Od onega kraja, kjer sem sedel, sem videl vhod na dvor, kjer je cesar vsak dan imel zborovanja in posvetovanja; pri tem sem opazil, da so po odhodu velikašev začeli duhovni prihajati na dvor, kmalu za njimi pa je prišlo več jako dražestnih deklet, katere so spremljale ženske srednjih let. Kmalu nato ie prišel k rrieni knez Gnatemok, ki se je le redkokdaj smejal, in me smehljaje vprašal, ako vem, kaj se tam godi. Odgovoril sem mu, da ne vem prav ničesar in da mi je še man,j mar, da pa mislim, da zbira Montezuma prav poseben zaklad, katerega je želel poslati svojim gospodarjem Špancem. »Pazi, kako govoriš, Tjule,« je odgovoril knez oholo. »Tvoje besede so lahko resnične, ampak povem ti, ako te ne bi imel tako rad, da bi ti bilo žal, da si jih govoril, čeprav imaš Tezkatlipokovega duha v sebi. Oj! je pristavil in udaril z nogo po tleh, »oj, da norost mojega strica sj.loh omogoča, da se take besede morejo izreči. Oj, da bi jaz bil anahuaški cesar, bi tekom enega samega tedna pokrivale glave vsfih Tjulov stolDičke velikega temnlia!« »Pazi, kako govoriš, knez.« sem odgovoril in ga oponašal, »kajti so tukaj ljudje, kateri bi tebi poka-/ ii, da bi ti obžaloval svoie besede, ako bj te slišali. \: ki dan vseeno lahko še poetaneš cesar in tedaj bomo videli, kako boš ti ravnal s Tjuli; to se pravi, vicoli bodo drugi, jaz ne. Ampak kaj pomeni tisto? Mar si Montezuma izbira nove žene?« »Res, ženo izbira, a ne zase. Znano ti je, Tjule, da poteka tvoj rok. Montezuma in svečeniki izbirajo dekleta, ki ti morajo biti dane za žene.« »Meni dane za žene!« sem vzkliknil in skočil pokonci. »Meni, čegar nevesta je smrt? Kaj imam jaz opraviti z ljubeznijo ali poroko? Jaz, ki bom moral v malo tednih krasiti oltar? Oj, Gnatemok, praviš, da me ljubiš. Nekoč sem ti rešil življenje; ako bi me resnično'ljubil in rad imel, bi me gotovo rešil, kakor si se zaklel.« _ »Prisegel sem, df bj rad dal svoje življenje za tvOje, Tjule, ako bi bilo v moji moči; in to prisego hočem držati; vsi namreč ne smatrajo življenja tako silno važnim kot ti, prijatelj. Ampak' jaz ti v tem položaju ne morem pomagati. Posvečen sj bogovom in jaz le nc morem rešili pred tvojo usodo, najsi bi stokrat umrl. Nič drugega te ne more rešiti kakor roka nebes, ako hoče. Veseli se zavoljo tega, Tjule, dokler se moreš,^ in umri pogumno, kadar pride čas. Tvoj položaj nj nič slabši od mojega in mnogih drugih, kajti smrt čaka nas vse. Srečno!« Po njegovem odhodu sem vstal, odšel iz vrta in se podal v ono sobano, kjer sem navadno sprejemal ljudi, ki so želeli videti boga Tezkatlipoko, kakor so me nazivali. Tukaj sem sedel na zlati blazini in vdihaval tobakov dim; naključje je naneslo, da sem bil popolnoma sam, kajti nikdo se ni uual stopiti v sobo, dokler nisem dal privoljenja. Kmalu pa mi je prvi mojih pažev javil, da želi nekdo govoriti z menoj; povesil sem glavo v znamenje, da naj oseba vstopi, ker sem bil že utrujen od premišljevanja. Paž je odšel; kmalu nato je stala pred menoj s kopreno m^no zakrita ženska. Ves začuden sem jo pogledal in ji velel, da naj odgrne kopreno in govori. Storila je, kakor sem ji ukazal, in spoznal, da je bila obiskovalka kneginja Otomi. Zavzet in osupel sem vstal, ker ni bila navada, da bi me sama tako obiskala. Vsled tega sem si mislil, da ima kako posebno poročilo zame ali da ravna po kaki šegi, katere še nisem poznal. »Prosim, sedi,« je rekla zmedena;« ni primerno, da bi ti stal pred menoj.« »Zakaj ne, kneginja?« sem odgovoril. »Ako ne bi spoštoval dostojanstva, bi moral spoštovati in ceniti lepoto.« »Pustimo take besede, Tjule,« je rekla in zamahnila z nežno roko. »Prihajam, o Tezkatlipoka, po starodavnem običaju, ker mi je poverjena naloga, da ti prinesem neko sporočilo. One ženske, katere boš poročil, so izbrane. Prinašam ti njihova imena. »Govori, kneginja Otomi!« »Ta so...« in imenovala je tri ženske, o katerih sem vedel, da so najzaljše v celi deželi »Mislil sem, da so štiri,« sem rekel in se bridko nasmejal. »Ali me hočejo ociganiti za četrto?« »Še ena četrta je.« je odgovorila in molčala. »Povej mi njeno ime,« sem zavpil. »Katero bab-nico so še našli, da se poroči z zločincem, obsojenim, da umrje na žrtveniku?« »Še eno so našli, o Tezkatlipoka, ki pa ima vse druge naslove kot tega, katerega ji ti nadevHeš.« =111=11' a> s ■« M < -j i* (i> —, a. s = 5.o em "« f. P J x = X v r o N t ja t O 35 a -e 86 5 3 2. X O a w O * > iS y.s t 3 ^B'^ 3 ^ O* N " % -3 i Š 1 S S 3. 3= » '5 n N ., — o '„ % - = * i n o 3 »e i i 2 r_"S: S. (T> * E » = ■»• S? p'" ? 77 ja 1 „ a 3 i" aicj Ki.« r 3 O fe" r. 0 a - - a - ^ 1 a r % I o ~ " -2» 3 o; u? 5 a »J t: a CD 3 C^ M< Z prsi*? s ^ Ui=iii= UNDERWOOD pri tVId. Baraga, Lfubljana Selenburgova ul. 6/1. Telelon Stev. 9SO. UNDElWOOD Služba S NIKA je razpisana v Dolu pri Ljubljani. - Službeni prejemki: žitna hira, mesečna plača v denarju ter donos zem- . Ijišča 3 njiv, poleg stanovanja. Nastop službe v februarju. - Župni urad Dol pri Ljubljani. 8452 Vajenko v trgovino s pohištvom sprejme IVAN ČERNE, Ljubljana, Dunajska c. 28. Gospodična {t 2 dečkom in kot pomoč gospodinji se išče s 1. januarjem 1927. - Ponudbe s sliko pod: »Gospodična« na podružnico uprave lista v Mariboru. Strojnik ta parne in električne stroje sc takoj sprejme. - Prošnje naj se naslove tia upravo Bistriške graščine, p. Borovnica. Kisa Škofja Loka 29, Glavni trg — pripravna za obrt ali trgovino, naprodaj. -Ponudbe do 25. decembra I. Stabelj. 8473 HMELOVK kupimo več vagonov. — Ponudbe naj sc stavijo na HMELJARNO, Žalec. ŠIVALNI STROJ star, Singer, naprodaj za 750 Din. - T. HAFNER. Dravi je št. 116. 8477 HRASTOVA"DRVA 24 ma naprodaj. — BO-KALCE pri Ljubljani. Lepa slika v bogatem okviru je privlačna za vsako oko. Slike Madone, svetnikov, kraljeve, krajevne, genre in zgodovinske slike v umetn. tisku, olju itd. ter elegantno okvirenje najceneje pri BRAČA JENIC ZAGREB - Ilica 48. Ugodne plačil, polajšave. 1 '* T. RABIČ •] ^To, Ljubljana