Posamezna Številka 20 stotink V Trstu, v nedeljo 20. februar!« 1921 Posamezna številka 20 siotink Letnik XIV! — irvzensSi ponedeljeli — vsa?; dan ajutraj. — Uredništvo: ulica sv. fTančfSca Aslikega Stcv. 20, L nadstropje. — Dopisi naj 35 poJlljajo uredništvo. — Nefrantiirsaa pisma ae ne »prejemajo, rokopisi se ne vr^Cajo. — tadajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastallt konsorclj lista SdiroctL — Tisk tiskarne Edlnoft. =» Naročnina znala na mesec L 7.—, pol ftta L 33.— to c«n leto L 60.—. — Telefoa uredništva In uprave St«v. 11-57. EDINOST Pczamean« Številke v Trstu m okolici po 20 stotink. — Oglasi s« računajo t Hrokoati en« kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev In obrtnIl;o> mm po 40 »tot.f osmrtnice, aahvale. poslanic« ln vabil« po L 1.—, oglasi dena.nlh aarodor, mm pe L 2: « Mali oglati po 30 ctot beseda, najmanj pa L 2. — Ogla*' naročnina ta reklamacij« M poflljajo Iikljufino upravi Edinosti, v Trii«, ulca sv. FranCi5ka AsiSkega 8Uv. 20, L aaditropj«, — Telefoa urednlftva In uprtv« 11-57. Načelo nasilja Po&ledice pogodb, ki so jih zavezniki diktirali vsem premaganim kakor tudi slabejšim prijateljskim državam in na* rodom, so se kmalu pokazale. Kamor* koli pogledamo, povsod v Evropi je vse siTaSno nezadovoljno s sedanjim polo* zajem. Sovraštvo med narodi je veliko, cc£o hujše nego poprej. Vsepovsod pri* tiska močnejši slabejšega, stave in nove države se oborožujejo, kdor le more, strahuje manjšine in sosede: načelo nas sil j a je skoraj povsod obveljalo ter se uveljavlja brez 5-ramu in prikrivanja. Med vsemi narodi je občutil na svoji koži brutalnost nasilja posebno hudo jugoslovenski narod. To, kar so pretr? peli Srbi v dveh letih avstrijske in nem* Ike okupacije, se ne da- popisati niti do* umeti. Kaj smo pretrpeli Jugosloveni od avstro s ogrske vladavine tekom voj? ne, ni treba posebej omenjati, saj nam rane dunajskega nasilja še krvave. Najnovejše nasilje, ki se je izvršilo nad nami z rapallsko pogodbo, spreje? mamo kot dovršen čin ter se priprav* ljamo za življenje v novi hiši. Zato no? čemo več govoriti o prestanem trpi j e? nju, gmotnem in moralnem, v zadnjih dveh letih. Kar je bilo, je bilo. Vživeti se nam je v novi položaj, ki se v njem nahajamo. Ozrimo se nekoliko po novi hiši, v kateri nam bo odslej živeti ob boku naroda, ki nas po številu in moči tako silno prekaša. Italija je dežela temperamentnega na* roda. Vsaka nova ideja se tu hitro raz« *iri, vzplamti, in ravno tako naglo ugaša. Italijan je človek naglih dejanj in krat? kega razmišljanja. V tem se ravno raz? kikujejo od nas, ki preveč razmišljamo /n ugibamo, a prepočasi delamo. S tega stališča moramo presojati italijansko ljudstvo. Sedanji dogodki nasilja nas ne smejo preslepiti. Zakaj, če bi hoteli po teh na; sil jih sklepati na splo-šnost, bi bila ob; hcdba uničujoča. Ker pa bi bilo nepravilno iz posamez? nih slučajev nasilja, tudi če so še tako grdi in 9e še tako ponavljajo, izvajati splošno pravilo, zato si poglejmo rajši vzroke te dušecnosti nasilja, ki obvia^ duje del italijanskega naroda. Ža današnja fašistovska nasilja, ki se neprestano izvršujejo nad socialistični* mi organizacijami in proletnriatom v Italiji, nosijo dobršen del odgovornosti vaditelji socialistične stranke. Od začetka premirja pa do mescca septembra lanskega leta so socialistični poglavarji v demagoške namene hujskač li kmetske in delavske množice k posa* meznim, sporadičnim, neorganićnim na? Biljem. Socialistični tisk, socialistični govorniki in propagatorji so neprestano grozili z revolucijo, proletarske množico i o po njihovi volji strahovale uli c o, kor jo strahujejo danes fašisti. To ve* tja v prvi vrsti za Italijo, pri nas se so* cialistična nasilja niso izvajala, ker smo živeli v vojaškem režimu. Vlada se je pokazala takrat slabotna, zakaj bala se je javno nastopiti proti so* cialističnim demagogom. In tako je postalo nasilje agitatorično sredstvo, namesto da bi bil nasilni akt zadnje odločilno dejanje revolucije. Isti voditelji, k? so pustili, da je njihovo ta* sopisje brez najmanjšega zatajevanja psovalo, grozilo in hujskaio množice, katere so izvrševale posamezne, za rC? volucijo nepotrebne, celo škodljive na^ silne sunke, isti voditelji zatrjajo danes na ves glas, da so bili vedno proti na* silj u. .Načelo nasilja je pogubilo sociall* stično stranko. Prestrašeno meščanstvo se je polagoma opomoglo ter na lastno pest vzelo v roke svojo obrambo. V vseh večjih krajih Italije so organizirali tako® zvane bojevniške zveze ali fašiste. Te organizacije, ki štejejo razmeroma malo članov, strahujejo danes socialistične stranke in proletariat. Demagoška politika socialistov, k? se je hotela uveljaviti z načelom nasilja, je doživela več porazov. Prvi veliki po* raz je bil konec kovinarskega gibanja, drugi pa zborovanje v Livornu, ko so se komunisti odcepili od strank. Tretji po? raz bodo doživele socialistične organi; zacije na prihodnjem zborovanju v Livornu, ki se bo vršilo koncem tega me* seca, in na katerem še bo odločila usoda sindikatov. Po zaslugi svojih demagoških vodi; teljev je danes delavstvo tako poraženo, da bi se ne biio pred pol letom nobenemu človeku niti ne sanjalo o tem. Se pred kratkim močne, ugledne in uplivne politične in strokovne proletarske organi za* cije so prišle ob vso moč. To je sad pro* povedovanja načela nasilja. S privoljenjem vlade in odobravanjem meščanstva strahujejo danes fašisti so-cialistične organizacije in proletarske množice. Poboji in požigi so na dnev* nem redu. Najhujša nasilja socialističnih nasprotnikov niso nikoli dosegla take ostrosti, s kakršno nastopajo danes ti Hud je proti svojim političnim nasprot* nikom. Če je bilo to nekulturno delovanje fa* šistovskih organizacij doslej deloma umi j ivo kot obrambno sredstvo me* ščanstva proti grozečemu boljševizmu, ianes to ni več. Boljševiška nevarnost za Italijo je odpravljena, vsako nadaijne nasilje jc odveč in je v sramoto njego« vim duševnim in dejstvenim povzroči* tel jem. Fašistovska nasilja se fe tako mirno* Srede in za »vajo« izvajajo tudi nad na* šim mirnim ljudstvom, ki ni niti naj manje nevarno italijanski državi, ne i ta* lijanskemu narodu. Neprestano smo iz? postavljeni samovoljnosti fašistovskih organizacij, ki imajo v svojem programu iztrebljenje in uničenje našega naroda na tem ozemlju in zasužnjen je njego* vega večjega dela onstran mejo. Iz vestno časopisi c pa nima nikdar za* dosti krvi, ne požigov, ne vandalizmov. Neprestano hujska k novim nasiljem. Pri tem iščejo naši sodeželani vsako priliko, da bi padli po nas ter nam po« bili in požgali šc tisto malo, kar so nam do sedaj pustili. Najbolj žalostno pri vsem tem pa je, da imajo moralni in deianski izvrševalci nasilnih dejanj na jeziku tisto večno samohvalo o visoki kulturi in civilizaciji. Priznavamo visoko kulturo in civiliza cijo Italije, toda da se v imenu teh vz? višenih dobrin italijanskega naroda vpri? zarja jo in upravi čuj ej o taka početja, nas navdaja s prepričanjem, da se na ta na? čin italijanska kultura le grdo zlorablja. S taksnimi dejanji pa oskrunjajo naj* vzvišene j še ideale človeštva ter se norčujejo iz najsvetejših čuvstev civilizira* nih l»udi, ter delajo politične napake, katerih popravljanje no more biti naša naloga. Načelo nasilja triumfira! V tem boju smo mi majhni, slabotni, brezpravni, zato se načelo nasilja ne* kažnjeno in do dna izvaja nad nami. V kljub temu pa ne klano naš duh, ker neomajana je naša vera, da se vsako nasilje končno le obrne proti nasilniku, in da mora zmagati pravica. V tej naši veri, v tem našem optimi* zmu je naša moč. Načelo nasilja triumfiral Jusosii^iia Novi jugoslovenski pravosodni minister BELGRAD, 17. Včeraj je na dvoru prisegel novi pravosodni minister dr. Marko Juričič. Prisoten je bil tudi mini* etrski predsednik Nikola Pasič. Ustavni načrt zemljoradnikov 3ELGRAD, 17. Danes je bil natisnjen •ustavni načrt zemfjoradničkega kluba. Najzanimivejše točke tega ustavnega načrta so sledeče: Država se imenuje Juguslovenska država Srbov, Hrvatov in Slovencev; na čelu ji stoji kralj; dr* žavni jezik je srbohrvatski ali slovenski. Kralj je zapovednik vojske. Narodna skupščina je sestavljena iz izbranih predstavnikov vseli dopuščenih in orga* niziranih stanov. Vsi volilci enega stanu predstavljajo eno volilno telo za vso državo. Poslanci predstavljajo samo svoje volilce. Volilci morejo vsak hip odpoklicati svoje poslance. Predsednika vlade voli skupščina za dve leti z abs 1 olutno večino; če pa pri prvi volitvi ni« ina absolutne večine, zadošča relativna večina. Odpokliče se ministrski pred* sednik samo z dvotretjinsko večino na predlog 20 poslancev ali pa na predlog kralja. Člane narodne vlade imenuje in izmenjava ministrski predsednik sam. Za zakone ni treba nobene sankcije. Predsednik vlade more razpustiti skup* ščino. Vojno napoveduje in zaključuje vlada sama s pristankom narodne skup* ščine. ----i_ij—----1 i.. , zave v oblasti, sreze in občine, ki so obenem upravne cdinice. Koliko in kak* šnik oblasti bo, se prepušča zakonu. Skupščina se voli po stanovih. Oblast* nega namestnika postavlja predsednik vlade. Naredbe za vzdrževanje javnega reda in miru in narodnega zdravja daje pokrajinski namestnik s predhodnim pristankom oblastnega odbora. Privatna lastnina se v načelu priznava. Ekspro* priacija se predvideva samo v korist države, samoupravne jedinice in zadru? ge proti 'plačilu odškodnine. Kmetski in kolenski odnošaji se ukinejo brez odškodnine. Kdor ne obdeluje in Izko* rišča svoje zemlje razumno, se mu od* vzame in izroči drugemu. Z zakonom se odredi minimum zemlje, ki se ne more razdeliti med naslednike niti prodati. Istotako se z zakonom onemogoči na* stanek novih velepasestev. Država jam* či za nakupne zadruge in mora subvencionirati zadružne blagajne najmanj s 5 pro mille državnega proračuna. Drža* va mora ustanoviti istotako najmanj 10 zadružnih skladišč ob železniški progi, ako se interesirane pravne osebe za to izjavijo. Vsa industrijska podjetja se morajo socialrzirafci po pravičnem od* kupu. Člen 110 načrta predvideva ude* ležbo delavcev na čistem dobičku peni? jetij. Kmetje in delavci imajo pravico kontrolirati podjetja, ki jim dobavljajo surovine. Na izvoz poljedelskih proiz* vodov se ne sme naložiti nobena carina; w . , enako se ne sme omejiti izmena kmetij* Načrt predvideva razdelite? dr*Iskih proizvodov v notranjosti država Lekarne so državno. Versko organiza* cije ne smejo uporabljati svoje duhov* ske oblasti v politične »vrh©, Duhovni* ke plača država, Likvidacija avstro * ograke banke LJUBLJANA, 18. »Slovencu« poro* čaj o iz Belgrada dne 17. t m.: Komisija za likvidacijo avstro * carske banke na Dunaju jc sklenil«, da se pospeši li* kvidacija banke. Iz aktiv avstro * ogrske banke imajo poedine interesirane dr* žavc dobiti še pred likvidacijo nek pre? dujem. Jugoslavija bo dobila 7 milijosnov kron v zlato. ki jih bo porabila za podlago svojim novčanicam, Vsa po? s lop j a av stro * ogrske banke; v Jugosla? vi j i prevzame za 3 milijone kron v zlatu jugoslavenska, državna uprava. Denar bo odstopila Narodni banki. Masarvk na smrtni postelj3 PARIZ, 19. Nekateri listi posnemajo sledečo vest z Dunaja: Brzojavke Iz Prage javljajo, da je stanje predsednika Masaryka obupno. Predvideva se njego* va skorajšnja smrt« izjava češkega politika o mal? en ten r i PRAGA, 18. Ugleden češki politik, povprašan od nekega francoskega časni? kar j a o stališču Češke da snujoče se poljsko * romunske zveze, je izjavil, da more Češka tako zvezo le pozdravljati, ker ima strogo defenziven značaj ^ in predstavlja zato važne garancije za ohra* nitev miru v Srednji Evropi — Tudi s stališča male enten te se poljsko *ro* munski zvezi ne da oporekati. Nasprot* no; mala ententa se lahko po tej koali* ciji dveh močnih držav samo okrepi. Morda je to prvi korak, da se ji pridruži tudi Poljska, __• » Poljska Vojna konvencija med Poljsko lb Romunijo PARIZ, 17. Agencija Ha vas javlja: Kakor poroča »Petit Psrisien«, ima do* govor med varšavsko in bukareško vla» do. ki ga bodo še enkrat proučili, značaj formalne politične in vojaške zveze. Načrt predvideva, da si Poljska m Ko* muni j a jamčita za ohranitev njunih vzhodnih meja; zlasti se to tiče poljske vzhodne meje, kakor jo določa po god* ba v Rigi. »Petit Parisiena meni, da se mu ta zveza ne zdi nezdružljiva ?. malo entento med Rom^Jiii'c». Češkoslovaško in Jugoslavijo. Mala ententa bo zavzela v bodočnosti obliko formalne zveze. Druga poglavitna točka je določba, da stopi dogovor v veljavo le tedaj, ko jamčita za imenovane meje tudi Angli* j a in Francija. Dogovor predvideva vo= jaško sodelovanje v slučaju, ako bi rdeče čete napadle eno teh držav ali pa obe. BERLIN. 18. V tukajšnjih tx>liiičnih krogih zasledujejo z vso pozornostjo poročila o zvezi med Romunijo in Poij* sko, Id se jc sklenila med obema vlada* ma pod protektoratom Anglije ?n Fran? cije. Kakor kažejo zacfnjo vesti, zvezna pogedba sicer še ni formalno podpisana, dosežen pa jc sporazum že v vseh toč* kah. Pogodba je naperjena proti sovjet* ski Rusiji in obvezuje obe državi, da si medsebojno jcH&ita današnje vzhodne meje. ,N'i še gotovo, Icatere j ne je so miš« Ijene z oziram na Poljsko, ker poljsko* ruski mir v Rigi 3e do danes ni podpi* san. Vrhu tega je mogoče, da bo Anglija glede garancije vztrajala na svo-jih mej* nih predlogih, ki sc deloma razlikujejo od poljskih zahtev. Ogrska Stališče ogrska vlade nasproti Avstriji neizpremtnj eno BUDIMPEŠTA, 18. Neka nota cgr* skega korespondenčnega biro*« pravi Nekateri drugozemski listi so objavili vesti, ki niso nikakor v skladu s sta* liščem ogrske vlade glede vprašanja Za* padne Ogrske, stališče ogrsko vlade je bilo označeno v spomenici ministra Gratza. Njegova sedanja pogajanja na Dunaju se omejujejo na splošna vpra* sanja, ki se tičejo poznejših pogajanj med ogrsko in avstrijsko vlado. Konferenca «e razdelitev ladij bivše monarhije BUDIMPEŠTA, 19. Konferenca na* sledstvenih držav za razdelitev nemških, avstrijskih m ogrskih ladij se bo začela dne 24. t. m. v Pariru. Amerikanec Wal* ther Hinner bo za razsodnika v spornih vprašanjih. Masdžarski zastopnik bo dr* žavni svetnik Jarmv, Nemilja Nemčija odgodila razorožitev tio konca londonska konferenca PARIZ, 19. Nemška vlada je sklenila odgoditi ukrepe glede razorožitve. Dr* žavni komisar za razorožitev dr. Peters je dobil ukaz, naj čaka izid londonske konference in naj do tedaj ne pobira dalje orožja v Vzhodni Prnaijt in na Bavarskemu _ ^ Anglija Anglija za neodvisnost Egipta LONDON, 1* Komisija, ki Ji pred* seduje Lord Milner in Id jI je bilo pred kratkim naloženo, nal Izdela načrt me* rebitne ustave za Egipt, je objavila svcm je poročilo. Komisija naglasa, da je na* počil dan, ko se mora Egiptu v zmishi danih obljub dati samouprava, Pripo roča angleški vladi, naj se z egiptovsko vlado sporazume glede proglasitve neodvisnosti Egipta in obenem glede za* ščite življenskih koristi angleške drža? ve v tej deželi. Brezposelnost um Angleškem LONDON. 17. V poslanski zbornici je izjavil voditelj delavske stranke Cly* nes glede brezposelnosti: Položaj se je od meseca septembra poslabšal. Delav? ska stranka zahteva za nezaposlene ali dela ali zadostno podpore. Ako vlada delavskih zahtev ne sprejme, naj sama predlaga kaj boljšega, On nikakor ne zagovarja razredne diktature v Rusiji, to* da brezposelnosti po njegovem mnenju v Rusiji ni. Govornik je nato nastopil za vzpostavitev mednarodne trgovine z Rusijo. Delovni minister Mack Namara ie izjavil, da je število brezposelnih na* raslo od 350.000 meseca oktobra lanske* ga leta na 1,039.000 11. februarja tega leta. Delovno ministrstvo si na vso moč prizadeva, vzpostaviti angleško indu* strijo. Medtem se izdeluje zakonski na* črt, ki predvideva zvišanje dosedanje brezposelne podpore. ZeciiDieni držaji Amerika izstopila demonstrativno 5z reparacijske komisije PARIZ, 19. Boydan, zastopnik Zedi* njenih držav v reparacijsld komisiji, je danes sporočil tisku noto, s katero je naznanil reparacijski komisiji, da Ame* rika odstopa od sodelovanja. Nota povdarja, da se je vlada Zedinjenih dr* žav odločila za ta korak po globokem premisleku. Ker Zedinjene države niso ratificirale versailleske mirovne pogod* be, je prisotnost zastopnika ameriške vlade v reparacijski komisiji nekaka ne= pravilnost. Zedinjene države niso »ode* lovale na pariški konferenci, kjer so bili sprejeti sklepi, s katerimi se namerava položaj na fronti znatno popravil je vtada zopet sklenila, da ostane v glav* nem mestu. Vse drugozemske misije so odšle v Batum. Samo italijanski zastop* nik kom. Cerruti je pa navodilih rimsko vlade ostal v Tiflisu. Londonska konferenta Strah pred nemškimi protipredlogi PARIZ, 18. »Matin« piše o londonski konferenci sledeče: Glede vzhodnega vprašanja ni videti, da bi prišlo hitro do sporazuma. Grki imajo to dobro, da bodo lahko kar zahtevali, naj se izvrši že podpisana pogodba in naj se upo» števa njih 100.000 mož. ki jih imajo v Mali Aziji. Turki pa so needini in se no bodo lahko sporazumeli. Prvi teden ne bo posvečen samo turškemu vprašanju, temveč se bo govorilo tudi o vprašanju povračil. Nemci se bahajo, da bodo predložili dva različna načrta za obno* vitev razdejanih pokrajin. »Matin« do» stavlja, da delajo za te 9voje načrte ogromno propagando po nevtralnih dr* žavah in v Zedinjenih državah. V&led tega jim bo treba postaviti nasproti na« tančne sklepe. Prvi sestanki bodo imeli torej odločilno važnost za potek vse konference. Angleški listi ne verujejo v sporazum med Grki in Turki PARIZ, 18. Posebni poročevalce Usta »Le Tempsa brzoj avl j a iz Londona: Predvideva se, da bodo zastopniki za* vezniških držav imeli pripravljavno sejo v Downing Streetu v ponedeljek dno 22. t. m. Prva seja, katere se udeležijo grški odposlanci, bo v ponedeljek po* poldne ali v torek dopoldne. Zavez* naške države bodo zahtevale od Grkov jamstva glede zadržanja kralja Kon* stantina, kakor jih predvideva poročilo Lorda Curzona za zadnjo londonsko konferenco. Angleški tisk ne veruje v možnost sporazuma med Grki in Turki. Listi že govorijo o grškem načrtu za no* vo vojno v Mali Aziji. Vprašanje je le, izpremeniti zmisel mirovne pogodbe,!kako bi se takšno podjetje zalagalo « zato sc smatra za nepotrebno, da bi se tu* j denarjem. di poluradno udeleževale nadaljnih sej.' Grof Sforza odpotoval v London RIM, 18. Grof Sforza je ob 21'40 od> ISusij«? Kočljiv položaj gruzijske republike TIFLIS, 19. Gruzijska vlada je že bil# sklenila, da zapusti Tiflis. Ker pa se je ministrstva. potoval x brz o vlakom v London. Sprem-tja ga njegv osebni tajnik vit. Magnanl Ricctti in nekoliko uradnikov njegovega Ned Rusi v tujini In Rusi v domovini V notranjosti rtsske sovjetske repub. se opaža razvoj, čigar smer je precej za* nimiva in čigar posledice bi mogle po* stati zelo važne za nadaljno usodo ru^ skega naroda. Že nekoliko mesecev tra* j a ta razvoj. Njegova posebnost je ta, da se z vsakim dnem bolj in bolj odkri* va; našim očem notranja ločitev med sovjetsko vlado na eni in III. interna? cionalo na drugi strani. Lenin ne želi več, da bi se sovjetska vlada istovetila z moskovsko internacionalo. Čičerin je v zadnji noti, ki jo je poslal angleški vladi o trgovinskih pogajanjih med Ali* glijo in Rusijo, razločno naglasil, da je sovjetska v lada eno, a III. internaeioj nala nekaj drugega, šel je celo tako da* leč ter je rekel, da se sovjetska vlada ni* kakor ne more in ne sme smatrati za od* govorno za to, kar počenja in dela III. internacionala. To priznanje sovjetske vlade nam ja* sna dokazuje, da so se stvari v Rusiji temeljito izpremcnile. V prvem Fetu boljševiške revolucija ni bilo med so* vjetsko vlado in izvršilnim odborom III. internacionale nikake razlike in „e* daj bi se takšna čičerinova izjava b3.i smatrala za pravo izdajstvo proti prole* tarski stvari. Sedaj pa se je položaj za* sukal tako močno, da se lahko že trdi, da je III. internacionala postala nadlež* na celo ruski sovjetski vladi. Sovjetska vlada je navsezadnje ruska ustanova, dočim je III. internacionala splošno —-mednarodna, organizacija. Zato ne more ta ločitev nikogar čuditi. Emancipacija sovjetske vlade od III. in* ternacionale postaja poleg tega že neobhodni predpogoj za njen na dalj ni obstoj. Razkom med zmernimi in skraj* ni mi boljševik!, o katerem se v zadnjem času precej govori, je brezdvomno v tesni zvezi s tem pojavom. Čim boli pa se sovjetska vlada emancipira od III. internacionale, tem bolj postaja neod* visna od komunizma ter ga prepušča lastni usodi, z drugimi besedami tem bolj postaja ruska sovjetska vlada. Tretja internacionala bo kajpada kljub temu še orodje v rokah ruske vlade proti sovražnikom Rusije, toda doltfo ta zveza ne bo mogla trajati. Sporedno s to notranjo ločitvijo med »komunistično cerkvijo« in sovjetsko državo se razvija v drugozemstvu podo* ben razkol med ruskimi izseljenci, tako da šteje sovjetska vladavina v njihovih vrstah vedno več — ne pristašev, toda vendar — branivcev in zagovornikov. Ako je le kdo v Rusiji imel dovolj raz* logov, da postane neizprosen sovražnik sovjetske vladavine, so to gotovo v prvi vrsti »kadeti« (konstitucionalni demokrati). Najvplivnejši in naj veljavne j ši ruski veljaki na vseh poljih so pripadali k tej stranki. Kadeti so bili prepričani, da so edini oni poklicani rešiti revolu- cijo in Rusijo v evropejskem demokrat * skem zmisiu. To bi se bilo brezdvomno tudi zgodilo, ko bi jim Lenin ne bil po* kvaril računov s svojim nastopom in, 3 svojo bolj še viško revolucijo. Lenin sc je kadetom smrtno zameril že s tem, da jim je vzei oblast iz rok. Zato so bili kadeti v inozemstvu neizprosni sovraži niki njegove vladavine in navdušeni propovedniki križarske mednarodne voj* ne proti Rusiji. Tako je bilo ves čas Kolčakovega, Denikinovega in cela Vrangclovega pu* stolovstva. Ruski izseljenci so bili edi* ni v tem, da se da Rusija rešiti le potom vmešan j a od zunaj. Od tedaj pa so so naziranja izpremenila. Sam bivši ruski minister za zunanje stvari ob času prvo revolucije, P. N. Milj u kov, ki je moral pustiti svojo listnico in bežati, je nasto^ pij pred kratkim v praški »Tribuni« proti takšni politiki nasproti Rusiji. Imenovanemu listu je Miljukov izjavil, da smatra vsako oboroženo vmešavanje v ruske zadeve za nemogoče, da bi ga tudi nobena ruska demokratska stranka več ne podpirala, da je sploh nespamel* no misliti, da bi bili generali izpod biv* še vladavine v stanu osvoboditi Rusijo, in da misli iako kakor on skoraj ves ru« ski naroči itd. S temi odkritosrčnimi in tudi ob jek* tivnimi priznanji se jc Miljukov hudo zameril enemu delu tiska ruskih iz->?> Ijencev. Pariško »ObŠčee Delo«, ki ga izdaja V. L. Burcev, se je v eni svojih zadnjih številk zakadilo proti izpre-obrnjenemu Miljukov ti z vso močjo svoje ironije. Ruski izseljenci, ki se zbL> rajo v Parizu okoli Burceva in njegovega lista, stojijo slej ko prej na stališču, d.* je oborožen pohod evropejskih držav edino sredstvo, s katerim t>e bo Rusija rešila od popoln? propasti. Trditev Mi* Ijukova, da je postala vsako oboroženo početje proti Rusiji nemogoče, jc v njt* hovih očeh pravo izdajstvo proti rtuskl stvari. Do tega mora priti, če ne samo ob sebi, bo pa treba boljševike izzivat?, dokler se ne odločijo na kak nc* premišljen korak, s katerim bo sovjetska vlada sama povzročila e v rope j sko vojno proti Rusiji. Takšen korak bi bil n. pr. nov ruski napad proti Poljski, s katerim raouna »pariška stranka« ruskih izseljencev z vso gotovostjo. Miljukov se je tej »pariški stranki« torej smrtno zameril. Zamera je tem večja, ker so njegove izjave padle ravno v hipu. ko se v Parizu mudi N. N. Lvov, ki je prišel iz Carigrada, da bi pri zavezniških vladah izprosil pomoč za razbito Vrangelovo armado. Toda rav* no to vprašanje, t. j. ali se imajo ostanki Vrangelove vojske še nadalje smatrati za »russkuju armiju« ali ne je tisti nevarni školj, ob katerem se je enot* nost politike ruskih izseljencev naspra* Stran C. »EDINOST« V Trstu, dne 20. februarja 1921 ti sovjetski zunanji politiki končno raz* bila. Ta razkol je v ruskem protiboljše* viškem tisku v Evropi stopil povodom tega vprašanja na dan v jasni in prav nič dvoumni obliki. Dočim se je zgodo? vinar Miljukov izrazil proti novim zu* nanjim napadom proti Rusiji le v teoris ji, je zagrabil berlinski »Golos Rossii« stvaren slučaj vprašanja obnovitve Vrangelove vojske in ga porabil kot povod za hude napade proti Vrangelu samemu in vsem pristašem novih pusto* 2ovstev proti Rusiji. Vrangel je po mne» siju tega lista le navaden izdajnik rus* kcga naroda. Njegova politika je šla le ea tem, da od trže od Rusije starodavne ruske pokrajine in si on, baron Vrans gol, napravi nekako kralj estvice zase in za vso družbo reakcionarjev, ki so okoli njega. Obnovljena Vrangelova armada bi ne bila nič drugega kot nekaka rezer* va, ki bi jo sovražniki Rusije porabili, ko bi se jim zdelo da je prišel hip za napad proti Rusiji pod pretvezo, da jo hočejo rešiti od boljševik o v. Kakor se vidi, je ta »berlinska stran* ka« ruskih izseljencev drugačnega mne* nja kot »pariška stranka«. Pariško sObŠčee Delo« in berlinski »Golos Ros? eii«t Bureev * Miljukov so imena, ki predstavljajo med ruskimi izseljenci dve različni ideji, dva nasprotna si ta? bora* ki se borita eden proti drugemu in povzročata e tem globoko krizo v vrstah ruske protiboljševiške emigra^ cije v tujini. Dejstvo, da se vrste ber* linske stranke bolj in bolj množijo, do» čim sc jc število pristašev Burceva že skrčilo na ozki krog starokopitnih in nepoboljšljivih rcakcionareev, nam kaže že sedaj, kako se bo ta zanimiva kriza rešila. Ni več daleč, hip, ko se bodo rus* ki izseljenci proti svoji volji izpreobrni* li v goreče zagovornike sovjetske poK* tike proti Evropi. Ta dva pojava — err^tncipacija so* vjeiske vlade od komunizma in pribli* zevanje ruske emigracije k sovjetski vla* di — sta zelo tolažilni dejstvi. Ernigra* cija, ki predstavlja v miniaturi odsvite raznih *>rotiboljševiških strank v Rusiji sami, je uvidela, da se od zunaj ne da proti sovjetom ničesar opraviti. Na dru* gi strani pa je boljševiškim veljakom pod silo razmer postalo jasno, da je stvarnost morda grŠa, toda vedno moč* nejša kot najlepša teorija. Preobrat je bil torej neizogiben na eni in drugi strani. Zadržanje roške emi* gracije pa ima posebno važnost, ker je nekak barometer, po katerem se da skle* pati, kakšno vreme je v sovjetski Ru* siji. Čim bolj se bo revolucionarno ozračje čistilo, čim lepše bo »socialno vreme« v tej veliki slovanski državi, tem prej bo prišlo do one notranie sloge v Rusiji ki je edina podlaga, na kateri se bodo resili uspehi ruske revo? lucijc. Vsa znamenja in vsi pojavi v poli* tičnem razvoju Rusije doma in Rusije v tujini kažejo, da iščeta ta dva tabora, kar je skupnega enim in drugim. Ko ta dva tabora najdeta skupno srednjo pot, še le tedaj bo napočila za Rusijo nova doba, ker bo še le tedaj ruska revolucija zaključena in obenem tudi rešena od vseh notranjih in zuna^ njih nevarnosti. Malo Arijo ca ozemlje, ki sc nahaja pod oblastjo Kemat paSe. Oblastva Krma! paJe fih baje celo lepo «prc)*emajo. Ker jo večina teh beguncev iz razila Željo, da bi vstopili v tur&ko vojsko, namerava Kema! paia obrazovati posebne rtrske bataljone, ki ae porabijo v bojih proti saveznikom Ljudsko Štetje na Češkoslovaškem. Te dni se vrši v češkoslovaški republiki ljudsko štetje. To je prvo ljudsko štetje po ustanovitvi češkoslovaške države in ima zato tem večji politični in gospo* darski pomen. Ljudska štetja bivše av* strijske vlade, ki' so se vršila na podlagi občevalnega jezika, so tako potvarjala dejansko narodnostno razmerje, da je sedanji strah čeških Nemcev popolno? ma upravičen. Po vsej pravici se boje, da izpade ljudsko štetje v njih veliko politično in gospodarsko škodo. Že ljud* sko štetje na jugoslovenskem Štajer* skem je popolnoma pometlo z nemški* mi jezikovnimi otoki. Pokazalo je, da na južnem Štajerskem ni nemških oto^ kov, da so mesta, ki so bila na glasu, kot nemška mesta, kakor Maribor, Celje itd., popolnoma slovenska. Avstrijske vlade ni več, ki bi z vsemi sredstvi pri> tiskala na Slovane, da izkažejo nemški občevalni jezik. Sedaj vse napeto pri* čakuje, kakšen bo izid ljudskega štetja na Češkoslovaškem. Pri zadnjem ljude skem štetju so našteli na ozemTju češ* koslo venske republike 3'8 milijonov Nemcev. Gotovo je, da se bo to število ri štetju na podlagi materinskega iezis „a občutno zmanišalo. Marsikateri jeziš kovni otok, ustvarjen po milosti bivše avstrijske vlade, se bo pogrezniš v vešs kem morju. Zanimivo je iudi, kakšen bo i'zid ljud* skega Štetja v takozvanem sklenjenem nemškem ozemlju. Vsi ti kraji, ki so go? spodarsko in industrialno visoko razviti, so že pred vojno bilf prepojeni s češki* mi manjšinami, ki pa v tedanjih razine* rah niso prišle do nikake politične velja* ve. Kdo se ne spominja naravnost gi* gantskih naporov češkega naroda, da bi tem manjšinam zagotovil svoboden po* litičen in gospodarski razvoj. To ozem? Ije, ki je bik> nekdaj popolnoma. Češko, se jc sistematično ponemčevalo z nem« skirni priseljenci, ki so pridno trebili gozdove, ki so v prejšnjih stoletjih obrobljali češko državo. —• Ljudsko štet* je se začne 15. februarja. Nemško časo* pisje je zagnalo ob tej priliki velik krik o krivicah, ki se baje gode češkim Nem= cem. Ako čitamo nemške liste, nam ne* hote uhaja spomin v nekadnje čase, ko so Nemci celo ljudsko štetje izrabljali za to, da so tiščala k tlom tisti narod, ki sedaj zmagovito vstaja iz političnega in gospodarskega suženjstva. Japonska na ruskem daijbem vzhodu. V japonski gosposki zbornici je grof K?.ta, voditelj opozicije, imel govor o sibirskem vpraSanju. PovdariJ jc, da jc bila. japonska vlada poslala *vo<|e čete v Sibirijo zato, ker je hotela pomagati Čeho-SIov*-kotn. Ker se je ta namen že dosegel, jc dolžnesi vlade, da odpokliče čete domov. Govorniku «e zdi čudno, da bi morala država, če hočo ičititi svojo varnost, poslati vojaštvo v tuje kraje. Ministrski predsednik Hara je odvmil, da je cilj ekspedicije sicer žc dosežen, da nalaga pa eplsni položaj dežele držav: jjosebne doliacsti. Dokler bodo vladale v Sibiriji zmede !n bo ta dežela v stalnem cemlru, bo nufno potrebno, da ee nahaja tam japonsko vojaštvo, da Ščiti japonsko prebivalstvo in japooiko imetje ta da zadrži bolf£evi£ko propagando. ki hoče prodirati v Korejo. »Vlada« — je pristavil mirjstriki predsednik Hara — »je imela tudi dolžnost, da zavaruje Železniške proge v Mandžuriji«. Ker codeln^e pri tem delu tudi Kitajska, je danes možno, da potegnemo del vojaštva domov. Ruska vlada v Čiti rti dovoli trdit t, da bi vzdrževala splošen red in mir. Japonsko vojaštvo bo ostalo viled tega v Sibiriji vse dotlej, dokler bo ta potrebno. Tudi v poslanski zbornica Je napadala opozicija vlado, ker vzdržuje vojaštvo v Sibiriji. Po-slanci so povdarjaJi, da co mora zasedba Sibirije ukiniti, ker vzbuja to dejstvo po svetu proti Japonski sum, da nima ulitih namenov. General Tanak?. se jo branil in povdaril, da izvr&uj« on le dolžnost, ki jo ima do rrejega cesarja. Nov napad proti Amcrikasccia v Vl^divostoku, Glasom poročil neke brzojavk* tz Newyerka je pritlo v Vladivostoku pozet do nevarnega incideti-ta med Japonci in Amerikanci. Pretočeni teden je gruča neznanih oseb streij&ia. Iz zasede proti 6 ameriškim mornarjem. En tiicmar je bil pri tej priliki težko ranjen. To je v par mcseciŽi ie x?rugi napad proti Amerik;-nce m v Vladivostoku. Ni £e dolgo temu, ko je neki j&posuki vojals ubil ameriškega častnika. Ameriška vlada fe tedaj vložila v Tokiju protest. Najbrže bo imel ta incident za posiedico nove diplomatske zap^etljaje med Japonsko in Zedinjenimi državami, katerih občutljivost je ravno v stvareh, ki se tičejo vzhodne Sibirijo, nenavadno velika. Sivii Vranijeiovi Tujski v vojski kc^oi paic. Ostankom Vran gelova vojske, ki eo se rešili v Carigrad, se ne godi nič kaj dobro. Taborišča bo slaba, prehrana nezadostna, zima huda ta poleg vseh teh nadlog ?e pegavi tifus. Ti ruski vojaki se nahajajo pod strogim nadzorstvom francoskiii čet. Po zadnji ponesrečeni v«taji proti Francozom so začeli Rusi kar trn moma bežati iz Carigrada v Oo^afe vesti VSEM KMETIJSKIM UDRUŽENJEM! Dne 2. t. m. se je vržil pri Sv. Jakoba v Tista sestanek Kmetijskih udružen j a&ektiraaega ozemlja. Na tem sestanku Je bila sprejeta nastopna resolucija: Ker bi te v sSuCtju, d« bile vse Kmetijske organizacije pripravljene likvidirati in se združiti na podlagi enotnih pravil, vsa stvar preveč zavlekla, se sprejmejo pravila Kmetijske in Vrtnarske Gospodarske Zadruge v Trstu kot enotna pravila vseh Kmetijskih organizacij, ki na; bi se po potrebi spremenila na prihodnjem občnem zboru zadruge. Izvoli se zato poseben odsek, ki se ima zato pobrigati. Izvolil se fe odsek, v katerem so zastopani vsi kraji anektiranega ozemlja. Podpisani od tek poživlja vsa Kmetijska udruženja na anektiranim ozemlju, ki so pripravljena se podvreči omenjenemu sklepu, da to takoj javijo na naslov: Stanko Čok, Kmet, in Vrt, Gosp. Za-drvi«; Trst, ol. Raiiinerta 7. Priprt v ijftlns odbor Stanko Čok. Voliici pozor! VM volilci upravičenci, pristojni v občino valeči javno slažbe, ki so pa prvotno spadali v drugo občino anektira nega ozemlja — kakor duhovniki, učitelji in uradniki — naj nemudoma vložijo pri županstva sedanjega bivališča prošnjo za vpis v volilni imenik » pridržkom, da še doprinesejo priloge (krstni li&t ki potrdilo prvotne pristojnosti). — Pr^svidco-st »alaleva tako prošnjo, ker vprašanje uradnega vpiea v slučaju za enkrat še nI zadostno pojavi; eno. Prošnja in priloge do kole-iia prosto. Narodni Obrambci Sklad. Mej darovi začeli smo objavljati večje zneske, ki so že dospeli političnemu društvu »Edinos.1« za novi »Narodno Obrajnbni Sklad«. Ker je ta zbirka zasnovana na najširši podlagi in je poskrbljeno tudi za kontrolo darov, o-puščamo po-dro&no priobčevanj® posameznih imen in prispevkov darovalcev v pretesnih zto'pcih našega lista; nabrane evote s« objavljajo torej razdeljene po krajih. Ta način tiiegne le vzpodbujati naše ljudstvo povsod k požrtvovalnemu tekme-vanju. -Klobuk doli* Danes fe vkorakala v me3to brigada Ca sale. Takoj aa godbo je šla truma fašistov tako, da so brali cclo ulico. V užici Carducci so zahtevali od vsakega pasanta, naj ae jim odkrije. Kdcr tega ni storil, \z dobil zaušnico, da mu rc klobuk odieteL Pasanti, ki ao to opazili to ustregli in se .pridno odkrivali, le kak zamišljen šetalee, fci ni opazil, kaj se godi pred e-jim. je naletel in prejel klofute. Med fašisti ie bil tudi mladenič s pasjim bičem, H je bil okloJutanim v svarilo, kai jih čaka, č« bi padlo v glavo, da bi reagirali. Tako se je dajal cbčiMtvu pouk, kako ae ima zadržati. Godilo 89 je to v prisotnosti raznih čini-teljev, ki so p<&licani, da akrbijo za varnost osebo. Odlikovanje. Open! t »aorist Jo*ip Rijavec in pianist Ličar »ta odmikov ar. a z re&m sv. Save IV. reda. Sv. Jakob, Odkar fe začelo izhajati »Dele s, fe s svojimi članki marsikateremu deiavcu in kmetu zmedlo pojme; saj to ie bil ifi fo glavni namen tega lista. Do zadnjega časa n&m »Edincst«ni nudila fsx-formotivnih člankov o &clitičhaih. kulturnih in »o- elalnlb razmerah na rziiodu, v domovini komunizma. s Delo a pa fe pLsaio sarco v propagandne evrne koaiirniznia in nefclm Ljudem »e skoro nikjer ni nudila prilika slišati kai pozitivnega proti tem revolucionaraetn. bliial een^ od prijatelja, da misli naša čitalnica prirc-diti erJcr&t na teden poljudna predavanja, C o bo le GCgoče. Dve leti je minulo, odkar imeli zadnje pr&Javanie in kolikor se *pcronim, eo bila predavanja dobro obiskana. Torej še ni prepozno, sačeti je treba, pa gre. Ena glavnih nalog čitalnice {o gotovo Siriti prosvettj med ljudi z živo besedo ne eamo s knjigo. Onim, ki 2eie povsod samo sabave šn nič cruge^c, povejmo, «ža niso dcra«y dan&injkn razmeram. Pravijo, da je sned drugič:! prir*ravljea predavati tudi urednik dr. Besednjak o komunizmu. Naš zaveden fci resniceieljen sebno revni ipohabljtacl, ki Imajo tozadevno dovoljenje. f) vozila, ki jih rabijo bolnišnice in druge Človekoljubne družbe izključno !e za prevažanje bolnikov tn imajo za to posebno dovoljenje. Razen tega &o od tega davka ir.v^eii tudi zastopniki inozemskih držav, kaker to določa državni zakon. prih.) Iz trialkega Zaplenjene preproge. Pred dvajsetimi dnevi je priplul v naie pristanišče pamiik »Gablonz«. Iz njega je bilo ukradenih za pol milijona dragocenih preprog. Pred včerajšnjim je pa prišlo policiji na uho, da prodaja neki starinar ukradene preproge. Ime starinarja drži policija lajno. Več policijskih agentov se jo odpravilo k njemu. Po dolgem zasliševanju je izjavil starinar, da je iprodfel preproge nekemu tapecirju v ulici Ghi&eciera. Nato so šli agenti k tapecirju, kjer eo aap'enili za 10.000 lir preprog. On in etarinar ata bila naznanjena središču. Hiine preiskav«, Včeraj so uvedli policijski «■ gentje preiskavo pri Oskarju Marzu v ulici Alfteri St 6. V stanovanju so našli en kg kokaine, katero so mu zapleniii. Na vpfašanje, kje je dobil koka.-ino, je odgovrril Marz, da mu jo je dal ncld Marijan De Marchi, stanujoč v ulici Va'đirfvo št 25. Agcntje so Šli Se po Marijana in tvrdka s tekalno se je preselila v ulico Coroneo. V žganjarni je umrl. Včeraj zjutraj fc bil nemi-doina pezvan zdravnik rešilne postaje v žganjar-no v ulici Ginnastica, Tam je potreboval zdrava niške pomoči 57letni Lojene Marsilii, stanujoč v ulici Paduina št. 13, kateremu je bUo prišlo slabo. Ko jc dospel zdravnik na lice mesta, je Marsilii že izdihnil. Zdravnik Je ugotovil, da ga je zadeia ' kap. Truplo fe l>Ho odpeljano v mrtvaSnico pri €■ Jurtu, Tatovi t kavarai. Preteklo coć 00 vdrli neznai tato'ri v kavanu »San Marco« v ulici Cesare Bat tisti in odnesli za 9000 lir raznih kavarniških pc trebščin. Lastnik je javil tatvino policiji, Id zt slednje predrzne tatove. Vesti Iz Goriške Dobrodelna prireditev. V nedeljo dne 20. t. bodo priredili gojcnci konviktov Dante Alighie (Italijani) in Škodnik v Tolminu (Slovenci) v d.-o^ rani Mazzici v Gcrici dobrodelno prireditev. Slovenski gojenci bodo peli par slovenskih pes. , Italijani pa neko enodejansko opereto. Gojenci i« Gcrice bodo pa peli per furlanslcih pesmi. — Danes brez komentarja. Napad. Ko se je hotel podati rrki Konrad Mii> ler iz Knittenfelda v svojo dotniovino in je šel « prtljago na državni kolodvor v Gorici, ga je napa-> del in udaril neki neznanec, Id je potem zbežal, Ir1* je ta začel vpiti na pomoč. — Take so danes razmere pri nas. Ni dneva, da nc bi slišali o novih na padih. Človek res ni varen nc življenja na iinet.v. Nesrečen p-tdec. Mali osemletni deček Marioa Kurat iz Šcmpa^a jc padci z tri metre visokegn balkona na tla tako nesrečno, da ni je zJomU Ictm nogo. Vozovi In avtomobili. Mestni magistrat goriški J«j izdal posebno zapoved £a a\ lom&bilc in vozove, kt smejo I c v posebnih slučajih prekrižati Coce- • Verda in Corao VittorLo Emanuele iz ulice Mar zano in via Scuole. Tudi opozarja z znova na predpisano briino, !d }o smejo uporabljati avtomobilJ po mestu. Tako opoxarjan;e je fio vedno na mejvtis, zakaj nihče sc ccčo držati najprimitivnejših pravil, ki ec nujna za Člor/ekovo varnost. Posebno drzni so tudi nekateri kcleaarji, !d vozijo kot ta fctav tudi po pešpotih. Je pač t&ko, kot je dejal 0*11 dan možakar tovarišu, Id ga je opozoril: »Ti, (Ji n« veš, da je prepovedano hi z vozičkoon po traioar, ju?« Ta se je nasmehnil in skomignil z ramee'i »Saj smo v Italij;,« Nesreče 2 mbiucijo. Dan ca dan nove ne^čA, Neki Lojzo Zaiiuntr, 28 let etar, doma iz Gradiška je vrgel pred par dnevi proč ogorek cigarete, u katero te ii. druge granate in »e razletele z velikim pok ja Vnel se -jc ogenj. Bati »e fe bilo. da se ta a; rac • 5iri na bližnje barake in na zalogo lesa v bllžhi Poklicali so cgnjegasce fe Gorice, kateri %o Ime otežkočeno delo radi nevarnosti, ki r'm jc te ve'* da živimo v 3retlnjem veku, v razmerah, ko nu« b"» moral plat zvona opozoriti na nevarnost, da bližajo modemi = Tur ki«. Kot bi živeli lqe / Ar meniji, se zdi. Na^e ljudstvo, U ni storilo rticoiuc ; nič žalega, ki živi mimo in obdeluje zemljo, katera so mu zapustili pradedi, ta ki fo Je rardejala Iri opustoSila vojna, naj dan^, mesto da bi mirti. uživalo nedeljski počitek, vrši boj proti ^ so prd Škodljivci države in naravnega rajeve^.; njenih V.uAslev. In UekSen boj fe to, boj goJe peft^i proti z revolverji, puškami in bonihanu oboroži nimi taJisti. Razmere, Id eo več kot tjezn««ft' ' Toda, če mislijo, da bodo na3e ljudi a tem uatraho vali,, sc silno motijo. Na« ljudje bodo esta^ 11» sveji zemlji ia zahtevali svoje pravice. Nevarno mesto «0 nahaja na cesti pri Gonjača T; v Brdih. Tam -sc nahaja namreč precej velika |am. ki oe režo v ces,to, ki je na tem mestu izpodjeden-Samo oni, ki vedo za to mesto, se ga morejo u spo. co in brez nesreče izogniti. Avtomobili In vozov. ki prihajajo mimo posebno v večernih urah, eo « vedni nevarnosti, da »e jim pripeti nesreča, ki bi se pozneje ne dala več popraviti. Ljudje so že par« k-at opozorili oblastva na ta nedostatek. a oesed--je nažla, kot v podobnih slučajih eploh, tudi to pol gluha u£esa. Ali morda čakajo, da iih bo nck»?gj PODLISTEK TUJINEC m Tako nadaljevala d*?.r> na dan, a motil ju ni aikdo. Sama da sta sc včasih in na tajnem zbala, da ce bi se povrnila neprijetna Čustva onega prvega jutra — in skrbno sta prikrivala drug pred drug^n, da sta imela kdaj taka čustva, ali besede o tem ni bilo med njima, Stanko je cčii&l sam seb:, Icako je mogel dopr.-cfcrti, da 00 ga nadvladala taka čustva, in pri-gadeval m, je, darje, da raje doma ostanejo, ali ob straneh gledajo, le še versko misleči se je udeleže po starem običaju. Za to procesijo je izpesnila gospa Kuttler posebne molitve pri 4 blagoslovih. Marsikateri tujec pride na ta dan v Idrijo, da »i ogleda stari rudniški praznik. Prej bila popoldne po Večernicah veselica na »Zemlji«. Godba je igrala, umeten ogenj in obila razsvetljava je na večer še za^ bavaloi skoraj vso zbrano Idrijo, včasili so celo pekli celega vola, ga prodajali po nizki ceni ljudem, celo pri pijači znižali ceno, da jc bil tudi siromak ta* krat lahko vesel. Tudi ta veselica se je zadnjih deset let opustila. II. Prišli so sedaj za Idrijo boljši časi Kamenje v globini je imelo r*Mlo rude. V Trstu, dne 20. februarja 192L »EDINOST* Stran lif. dne kaka from.a uireSi prepričala, da j« res potrebno, da »c sganejo in popravijo ta kos ceste. Sicer ec bomo pa k tej taAevi Se vrnili. UmrU (• * MalovJah pri Ccraiiah gdč. Ems Cigoj. ki Je bila avojćas paznica ▼ jetniSnici v Ro. žirija. Prijela. H> |e UU ca, ki fo je pobral* v feutjienji dobL V^sti Si Istra raliati ▼ S?oinji SkoiijL V seči od 15. ca 16. fiebruarja ob dveh po pohoti •» vdrli v caSo vas fsAisu in napadli Gooperative (delavsko xadrugoj. U drli so vrata, iis okna. smetali pohištvo na kup ier pcliii z bencino in petrolejem. Nato «o Sli ven in metali akozi odprta okna bombe in ročne granate v hifio, da fo zarfifcjo in obenem prepla-fijjo ljudi. Kmalu je bila hiia v plamenih. Streho-*ito pokanje bomb in granat jo rbudik> najemnike -r hiži In vaSčanc po vse} vasi, ki eo pritekli od strani ca mesto zločina, ki je bilo obžarjeno od plamena in v temni neči vidno daleč naokoli. V«e Je vpilo: Ogenj. ogenjl Faiiaii, žailsti!, kakoi nekdaj pred pol tisočleten« Turki, Turkil Kmalu so bili tudi gasilci na mestu. Toda fašisti so nanje streljali, da bi preprečili, da ee cgenj pogasi. Ogcieiaaci ao morali ca drugo stran hise, da so galiko vrtiii 6vo?e delo. Toda faSisti so jib irt^-ašd in ponovno obstreljevali, kar pn pogumnih mož si odvrnilo od poala. Ko pa jc začelo Hudsrtvo šumoma atek&li, eo f&iiaii zbežali. Za eeboj so «tiH nskaj znamenj, Iz katerih ee ^a »kieoaU, da Smafo ar«? brlog v ladjedelnici pri ev. Roku. LaM-aik hifs, v kateri fcna delavska zadrugu prostor« cf najemu, fe icl ca komJsorial zahtevat, naj b» FCi! naplavi Sa zajanitif da se kaj takega ac ponovi toč, Kornkar p* mu s,e s Uadno vestjo odgorvorii: »To ni moja etvar. Pošljite ven Coopsrativo, poteci »e Vam ni batil« To je elja^en odgovori Pa tudi ije bi hote! lastnik hiše to storiti. tega ne mor» «toriii, ker velja najemna pogodba £o eno leto ia pogodbe po zakonu morajo držati in se zakon ac mms kržitl Na vpraZonje lastnikovo, tli trere fadbo kar tako razve! javiti, jo odgovoril kcmissr. »To cl moja stvar.* Ker terej ci atvar g. kopt-akega komisarja, da red napravi, poživljamo Škofijski občani viSie cblastvo, na? napravi konec tema požiganju- Fašisti so namreč vpili: Prima le Cooperative e dolgoletnem tnrlv-ilu nenavadno življenje. Kljub velikemu covraitvu med narodi, idfub že takrat velikun valutnim di-l^cncam so ee začelo prenJkati ogronaic koHčanc blag a v izstradano, krepane in obv.boia.nc pejske driavc. Vendar jc nosila ta livahna. nena-konjunktura ze v Svojih početkih LaJ prop«, da. Ni bila namreč carina posledica coviii rtz-mer, ustvarjenih po na.ih potrebah in « trdim, solidnim dolom, temveč razvUa so Je ca nezdrav način in skokoma. Tisti aiini promet z blagoai ae Je moral tM-ej ali fclci uataviti, k«r eo U* morali ^plačevati * c^ubožani cvropejski narodi g evounu prooadiimi valutami ti z bistvenim delom enojih ■B-ecstnlih denamih sredstev, da bi ti tako lovili Vcaj glavne potrebščine ia ustvarili --saj prve predpogoje za urejeno produktivno delo. Tako Je razdejala ta needrava konjunktura pffvili povopuL Žeacv temelje evrospeivkega. ccrodne^a gospodar-atva. NaihujSc ie udarila Avstrijo, ki jc »orala poseči celo po starih umetninah, da si ;e nabavila •vsakdanjega kruha. Gospodarska propast e^opej-akih držav so zrcali najbolj v razmerju njihovih ■valut napra;a denarni vrednoati prekmorsloh produkcijskih dežela in v pasivnosti njihova trgovsk. bilance. Prvi predznaki bližajočega sc preobrata so se peka;:ali začetkom epemladi Iela 1920., ko je vsa trgovina z Neinajo maliocna zaataia. P^od temu fe Sala vehka amerilcaneka Spekulacija z markami, vsied česar je kurz marke naenkrat poskočil, Nemško blago je postalo radi tega predrago ta izvoz in sj ]c nakopičile V tkladišćih. Producenti in trgovci so utrpeli veklco t ko de. Cela vrsta podjetij ,'oVišia oa kaat- Brezposelnost )'e pofiUla 5c huJSa. Neied v daiavnih finacah Nemčije in ogromno po-žiljat\c v eni en bi e drŽave na račun vejne odškodnine so tudi fftorilo svoje. Ta nemška kti^a spomladi lanskega Iela, J-.i ce le razširila tudi v Avstrijo in deloma tudi v druge nasledstvene države, je bila ze po enojem potanku enak to del cvefcevne gospodarske krize. Dcklei 'c bila izločena 6e samo Rusija fci Avstrija, se 5e ni oparilo. Sedaj >e pa pc>aial oeotnes, da odpada del delom v »vojih ekonomskih temeljih razdejane Evrope ket aktivni faktor iz svetovnega gospo- Trije taki kamni so uzidam pn stolpu župne cerkve nad kolono pri vhodu v cerkev. Temna rudeča barva ka/c, da jc do 80fo rudo v njih. Takrat niso imeli onih naprav za žganje in toplenje kamna, kakor dandanes in vendar se je podjetje bogato i z)? ločevalo. To spoznamo iz pro* Snje, katero je naslovilo podjetje do ce* sarj a. Mak trgoma. Ni Čuda, da so hoteli še Idrijo dobiti v svojo oblast in s tem si pomno* Žiti svoje dohodke. Junija 1509 so prišli čez hribe v naš kotel, se polastili rud« nika in vseh njegovih naprav. fDalV prihodnfi-č.) darstva. Kriza a« 12.6 26 3. Kava SaaCos, csps »so X35 65 4. Kak**?, fL ...... S0a 42 5. Indijski če} b b a c ■ a IS 5 6. Laneibo dje « « o « o 108.6 44 7. Juta .....* t a 66 39 8. Ameriški bombah „ » „ 29.30 12.17 9. Avstrijski loj . , . . . 103 53 10. Baker....... . ilS 75 Note na londonskem trgu 15. .\xxnina, kaže aledeči pregled: Leta 1920: faauar december Wa!es-Gibraltar za premog ... 44 12.6 Sever. Amerika-Roterdanj* premog 22 4^5 Severna Amerik a-I talija, premog 24.59 6 Se v. Amerika-Fraacija, žito , . 17 7 BomI>ay-Anglija 147.6 50 Ta nenavadni padec cen fe napravi! producentom kakor tudi trgovcem ogromno žkodo. Id jih |e tudi izmcdrila. Tako vidimo, da ponujajo danes producenti afjmi Ameriki, južni Afriki in Avstraliji NtnuLifi kredit, sa katerega jo prosjačila in moledovala dva leti brez vsakega nspeha. Jasno je danes da ni dolgega izhoda iz sedanjega položaja, kakor da ttopijo zopet v normalno zvezo dežele veliko produkcije zdc&elaard velikega konzuma. Obrat v t/sto vnem gospodarstvu eo mora zopet začeti in to je tudi edini lek to krize. — F. 2 ar en. Ustanovitev fu^o«lovtnske^a ^Oceanografskega instituta e* znanstveno in praktično preiskovanje morja-« ca obali Jadrana. V nadaljevanju svojega doiedanjsga deloranja p«i preiskovanju Jadranskega taorja Je sklicala »Jugoslovanska akademija znane3ti iu umetnosti v Zagrebu« strokovno anketo, ki je izdelala temelj sa delo o&votvorjenja jugoslovanskega »Oceanografskega instituta« kot driarno zaan&t'vcno praktične fen^titucije. Anketa {o sklenila, da Jo nujno potrebno, da ee »Oceanografski Lastitui^, iti bo elužil enako čistemu man-stvu, Lakor tudi praksi, čimprejo tasiano^ Za. izvedbo tt>ga sklepa eo ima brigati Izvršilni odbor. Dalje l j anlceta eklenMa, da eo taprotd od ministr-fetva proKvete in potem njega taidi druga eainte* rgjžrar-.a mirsi.itrs.tva (poljedesltva In veda, prometa ter vojno mornarice) gotov letni kredit, deloma za pokritje dovolj potreb za predhodne poalc, večkicnia pa ks zgradbo ia ureditev zavoda. Za obširno predhodne Studifc- zlasti ca določitev mesta, cajpripra\"nejsega sa E^radbo »talne postaje, je potreben premičen laboratorij. V to »vrbo ae fc sklenilo, da ffo poekuSa dobiti pedoo jugoslovanrfte gospodarske komisije pri gsredstoječih podajanjih cd italijansko viado fcivio avatro-ogrsdco vojno U.» djo vNaJada«, Li Jo fe bdvša Avstrija preuredila za znanstveno preiskovalno ladjo,, Te ladja bi megla nato dužiti tudi kot stalna oceanografska preiskovalna it-jja. Končno sc jo eklenilo, da »e pozo-vo javnost, da s p»'ostovoljnimi prispevki olbiša izvedbo >elikega £n ce tamo znanstveno prosvetno {n gospodarsko, aego tudi politično s:elo važnega načrta. Kalijeva spaua, kako? vemo, med I&hSco topiva umetna gnojila in «o aategadeij najboSie vporablja za »pomladaneko gao^ilev, ker »e hitro razkraja in rastlina hitro posrka hranilno eno-r kalija. Rastlina tahteva, kakor amo sto ki »tokrat že slišali, pesebno fosforne kisline, kalijo, dušika in apna. V hlevskem gnoju ae nahajajo vae hranilne snovi, ki jih potrebuje rastlina, toda razmerje nekaterih izmed njeh je jako pomanjkljivo. Ker pa nam tudi primanjkuj« hlevskega gnoja, amo primorani upotrebiti umetna gnojila. Z umetnimi gnojili pa ne eaiemo gnojiti enostransko, to j« samo z enim hranilem n. pr. fosforjem, ampak dati moramo zemlji vaeh Odenjenih hranilnih m ovij v onem razmerju, ki )£h potrebujejo dotična tla in rastlina. Ako diamo enega hranila preveč, drugega premalo, tedaj rastlma ne bo mogla uporabiti o-nega dela hranila, ki ga je preveč, m bi Sel v izgubo, V povojnem času in doseda; »mo gnojili samo z auperfc^iatom. ker drugih umetnih gnojil ni bilo. In tudi tega ni bilo mnoge, ker vemo, da v vsaki zemlji primanjkuje fosfora in da ga nI nikdar preveč, če ga ne trosimo prepogosto. Toda zemlji treba tudi kalija, ker ga porebno nekatere rastline jemljejo v velikih množinah m tvorbo ogljikovih vodanov fftkrcbe, eSadkorja, lesnine) In to zlasti zemeljaste rastlino, kakor pesa, krompir K stotiak beseda. — Najmanjša pristojbina L 2*—, Debele črt* 46 stolink baseds Najmanjši pristojbina L 4.—, Kdor iiče sb«bo plača polovično ceno. Velika zaloga in tovarna pohištva A. JUG Trst Tovarna ulica sv, Martiri štev. 21 Zaloga ul. sv. Lucija 5 In ul. del Fabbrl 10 Velika zaloga spalnih In jedilnih sob. kuhinjskega pohižtva kakor tedi drugih predmetov. Delo solidno. Cene zmerne. ČEVLJAR Sila Anton te priporoča cen j. občinstvu sa vsakovrstno delo. Na zahtevo prihaja tudi na dom. Cene zmerce, Molia grande tt. 30. 303 DVE 18 LETNI GOSPODIČNI Selita v svrho poroke enanja s dvesia gospodoma. Pismeno ponudbe pod »Aurora« in oVeft'a« na upravniitvo. (302 MLBLIRANA SOBA odda v via Pas^uala Ri- voitcila 63, vratn 19. 301 VEČJO množino «metane fcurpuje dnevno mlekarna, Passo Carlo GoidonL 300 HIŠA iz treh sob, kuhinje, kloti. hleva fa kozolca, s vrtom, v bEčini kolodvora ae proda na pro*. vtcvoijiil javnj drtJlb: dne 27. februarja ob 3 popoldne v Dol Logatcu. ICdor hoče, si lahko prej ogleda. H15A iz treh sianovan;, a svinjsLim hlevom, 4 vodnjakov, dvema hlevoma in 2000 klaftrov remije »e proda pri Sv. M. Magd. Zg. 419. (298 KOZA breja, amerikanske pasme, prve vrsto, se proda v Rojanu 792, Piščanci, Jožefa Bole. (297 SPALNA SOBA se deli e pcitenua mladeničem. Scala Santa 249. 249 UČITELJ poučuj© otroke ljudska Cene zmerne, Pojasnila v via Mazzini (ex Nucva) 46, 0. nadstropje. 296 DVA BIKA sfer. eadokke psame, sposobna aa £?anje, prodanh Ivan Vadnal, MatenjavaJi 5, Pre elraaek. 294 POŠTENO dekle a deiele«, ^ ižčo sa vsa bife^ dela, Narodni dem, Barkovlje. _ DNE 18. T. M, (pet«k fsop.) sgubil jc nek visauk med Obeliskoma in Seiano sobčasto kolesce £a sUsncreznica, Kdo; je najde, je naproSen, da je odda proti dobri sagradi pri ž- Pabčiču ca Op. Cinahj «14 pa v Restavracij Mahorčifi v Se-£>.iu, 292 REDKA PRILIKA! Na prodaj po ujodm cem dobro ohranjen harmonij žz ameriikega orehovega lesa. Dirponicija esstoji te 10 izremenov (Basa Couppler, Discant Couppier, 2 vrsti jerikov 5 cktav F-F fc 1 kolenika). Harmonij je tvrdke •Pajkr« fo nporatJfiv za kalo In dom. Reflek-tantem je obrniti na Postojna 132._291 ZLATO, erebro krisie plača po najvišjih cenah Pertot, viL S. Franceeco bi. 15. BL nadstr. (290 PRIDNA SLUŽKINJA dobi taJcc^ mesto v Ncrod-ceni-doma pri Sv. Ivanu. ŽGANJE na drobno fa debelo, posebno pristen fclivcTvec, dobilo v S^anjas^, ^ica Trento 18. Fran Szolik, 33 STEKUlPICE ea likeri* 7/10 fas 3/10 ^ približno Woda5G, Tramm«-, Trst, VU Giulin 32, IV.__285 POSOJAM tovorac «tcs»oWIe, id aorilu ođ 30 do 3® kvfcitaloTo TeSeloo MO. 2»4 SLUŽKINJA kvhaafa dobi riafbo z dobro p!a5o grl 4©b?1 ireltsla NmIot fri «pr«vni5tyu, 280 ČEVLJARSKI stroj, k^jea Seta 1914, s® proda v via Ruggero Manna 3, pritličje. 276 BRIVNICA na ja-odaj. Mesečni dohodek 1400 -1500 L SJirrprefcL'Js RoSkar, brir.'ee, IL Bistrica. 275 LEKARNA V nabrežini iina aa Šibke, m Jokron« ta rakiiične olnike: Esulsioo metoda »Scott« s železom; Pristno ribje olje prvo vrste. — Sirup, testavljen tz raznih fe-a^ sa kaicIS m ea moč. _ Prtjii »aJarM^ krogijics te tekočina kinina, tinktura £a«s* »Vioo ferro china*. — Kroglice >Brera« fc Zvedele* kaplke- {specijaliteta) zl Selodec in apettit. — N^boljla osveicvalna Emonada *Rcžk* r#Sna sveža. — Mazilo in Cluid proti rsvmatlz®*. — Obliži (cerotti) za hrbet in kt*ja teff drufie feu kx inozemske spe- cŽalitete,__J92 SPREJEMAM ^ Btarbao ^roko spadajoča dela. Načrti in prertOani bossplačn^. Specijalist sa glediln^se tu P*^ katere &abavij&n] in postavkam eo noioiž-', ceni, Franc Batagel), ridareki T^ Pri a Bistrici._301 KKOJAČN1CA Avguai Stolar, al. S. Francesce D'Assisl IL S4, EL fliA i« edhia dobrozuana krojačnica v Trsž-J,__395 NAZNANJAM slav«emu občinstvu, da sem poleg delavnice odprla tudi salo® ca izgotovljene rimske obleka in letse plaSčs ter raznovrstne obleke. Priporočam se ea obilen ebisk. A= Mer-molja Rlsger, mliw» Comsuerciale 3._586 ZLATO te srebrn* krone plačam več kot drugi kupcL Albert Po vb, erar, Mazzini 46 (▼ bližini drvenega 4rg»l _537 FOTOGRAF ANTON JERKIČ, TRST, ulica Roma (poitna ulica) H Corso Verdi (vrtna ulica) It. 36 pripora£a se svojim sorojakom. (35 Or. Josip Sedmak Bogata zalo£s vm': poLreb^lo. Ateaur.i£n dsla-.aic« is vacko pa?r*vl:asj8. Stre] za tlvanis m vezani« pravi 'Jtm { Seldel & Neumann In ,Stnger4 Oast & Gasser Tvrdka ustanovljen I 1973 FRAKCESCO BE9HAR Trst, al. Camp*aile Samo na debelo za preprodajalce1 Trakovi, moške in ženske nocavlce, roht :, čisti o 7a čevlje Brili, Ecla, Lift, rezličr.j glavniki, ^p ga, dišeča mila, krataće, vzmetno zap >nke. Igle In sukanec, žensko perilo, gumbi, cigaretni papir, pismen papir I. t- di S. Nlcolo 19 GIAC0M0 LEVI S. Nlco O 19 ie op svojo oMmii m v Trstu, ulica F. Fllzi it. 17,1. Dl. NRACEK LEOPOLD ZOBOZRAVN1K Trst, Corso Vlttorio Hmanuele III. 24,!. ■prejema t»12 In etf 1fl=1i. Brezbolestno izdiranje zob, zlate krone, zlati mostovi brez neba. — Vse po modem! tehnik!, emeriškl tn Švicarski s!ste;n. MU ALARICO LAKTSCHNER Lastnik UGO de VISINTINI Trat Via Rena 28 (blizu Poste Telefon 198) Delavnica za popravljanje koles. Zaloga mot. koles In potrebSCln. — Pnevmatiki za kolesa, 31 motorna kolesa In avtomobile. — Zastopstvo koles „STUCCHI* — OGLAS. V Drenjah blizu Sežane se bodo prodala najboljšemu ponudniku razna zemljišča in kmečke stavbe, dne 25. februarja t, I. ob 10. uri predpoldne. Pojasnila pri notarju Dr, Rumer-ju v Sežani. NOvI DOHODI. Plugi §t. 5, 7, 10, brane, cepiči, sita, stiskalnice za grozdje, šferopilniki, mehi za žvepljanje, vrčš za mleko, parni aparati za krm«« itd. — Tehtnice za sol, tobak, za mesnice In družinsko rabo. — Železni in medeni uteži. ING. RIGHI & VIDOVICH - Trst 166) Vta Sanita 8, vogal Via Porporella Parni pralni stroS neobhodno potreben ga vsako ćrulino, rcstavricljo, zavod v največji meri b^ljenlčen in ekonomičen. «=•■ Fečica se lahko uporablja kot Itedilrlk. (167 NOVi DOHODI. ing. štighl ft M. VIdO¥ichi Trit, Via Saniu 8 we»al Via PorporolltJ VELIKO SKLADIŠČE KLOBUKOV dežnikov, belih in pisanih, žepulh robcev, možkih nogavic Itd. K. [MEt M. m l E BI. Kev. 24. (36) PRALNA MILA Rižev fkrob • Ultramarin • Soda v tirisialih - Soda solvay - Octovs-va kiselina Barve In lake -PafIJa-Gruberjeva sol - Mm za mizarje COLONIALE OLAMDESE Drutba za uvoz i»» izvoz feailal fiisill. laraviae n tatatotf*® ^ Trst • Pler Lulgl da Palestrina St 2 N« sahlevo csnlUl m: ittgtfnarotim semeni vzorcev v Prašni (Od 28» februarja do 8. marca 1921) Najlepša priložnost, da pridete v trgovinske stike s tisto državo, katere industrija j® najbolj razvita v vsej srednji Evropi. Nad 4000 Szložnlkov, Bogata razstava češko-slovaškili fn tujih izdelkov v ■ sledečih 17 glavnih skupinah: i a I i i i 1 Stavbna obrt I!. Kovinska industrija III. Elektrotehnika, oiehanika, optika IV. Lesna obrt V. Tkavna industrija VL Obleke VII. Galanterijsko blsgo in slično VIII. Kožna industrija IX. Steklo, porcelan fn majolika X. Urn tna obrt XI. Kemija in zdravstvo XII. Prehrana la poljski prkieiki XIII. Godala XIV. Igrače In marionete XV. Sp<>'tni predmeti XVI. Grafična obri, šolski predmeti In pisarniški predmeti XVIL Dragulji, zlatnina, srebrnina in ure Izborne Železniške zveze. Vozne c ene znižane za 50% na češkoslovaškem, avstrijskem In Jugoslovanskem ozemlju proti predložitvi Izkaznice in znamke. Poseben urad za stanovanje. Agencija /e izdajanje vstopnic v gledališča, muzeje in h koncertom Itd. itd - Naglo izdajanje potnih listov sa znanje pristojbin sa vizirsnje. — Legitimacije In znamke dsjajo drugozemccm C eSkoslova, :: konzulati ozlrocia uradni zastopniki semnja vzorcev. Tržaški urad za II. semenj vzorcev v Pragi: Češkoslovaški generalni konzulat, Trst, ul. Mlramar 29, telefon 2988-2168 \%iKsmm m 68 |j ODLIKOVAN« ZAVOD ZA VRTNARSTVO iN CVSTLIŽAMTVO H. GERHANN, Trsi, M Nasadi v Redipuiji pri Ronkih. — Semena za vrtove krmo, travo, deteljo in cvetlice vseh vrst. — Sadni čebulček. — Sadna drevesa, sadike fagod in špargljev. Maline, kresao grozdjiče (ribez). Trtne sadike za namizno grozdje. Ceniki zastonj- Pošiljatve v tu- in inozemstvo. Andrej PurK-kovat Trst — ulica Medla šft. e prodaja vsakovrstne ŠTEDILNIKE (Spar-herd) in druge potrebščine, ter izvršuje <32) vsakovrstne poprave M—MU* HHIlMHmilMIMHHIIHillMI IIMH I Gentilli S SCrfžmančič i 1 Trst — Via Mazzini itev. 40 — Trst, u i Trst — Via Mazzini itev. 40 — Trst. Vel!ka skladišča iranifakturntga blaga. Velika izbera blaga za moSke in ženske obleke. Oprava za neveste. Drobnarije Na debele <28> drobno ■ii iihiiahihiihhai«imih»iaaii n Schicht ## Zopet jc tukaj, Stkorci v v«kem «t na spitiberftik, ki so pripadli po mirovai pafodbi Norvegiji, kopljejo tri poletja. Narečje f« produciralo leta 1919. 80.000 ton premoga. Uporabna 300 delavcev. 1000 če vi far-- &a globoko je ztm-i^a Teč ali p« masj Marca; ena« Toplota je v pr9-.-pokopu stalno 4» C pod n&lo. Premog Je ravrsteo in iaia 8000 kai-orif. Kopija »9 zraven iobaleu tsko da ga nalagajo nar?.*.TH*st aa ladi;®. 6 mesecev imajo gcri sladke* noč in samo 3—4 me-ssce cd ledu. PoStao-paketni proaaat med Jugoslavijo tn draginji državaoiL Vzpostavi no j® zopet mednarodni j-rcraiet a poštnimi paketi med Jugoslavijo in celo j crsto drugih držav. Železniška zveza med Rigo in Tr&tom RIGAr 18. Češkoslovaška vlada je j (predložila Iotvinski vladi, naj bi se usta* novil direktni vlak med Prago in Rigo, ki; •bi šel skozi Varšavo in Vilno. Lotvinski j risk podpira ta načrt. Njega važnost tieij v tem, da bo vezal baltiška pristanišča, t* Trstom. Zedinjene države in sedanju gospo* darska kriza NEW VORK, 17. Harding, ravnatelj, i Federal Rešen e Boarda« pravi v svo* jem uradnem poročilu, da je kriza in*: dustrije minila ter da se je položaj de*; lavcev zboUjšaL Glede ameriške izvoz* ne trgovine pa traja kriza dalje. Vsled tega se bo moral izvoz omejiti na najpo*| jtrebnejSe, dokler se ne uredi vprašanje ikreditov in kupne zmožnosti evropej* skih dežel. Takšen oporavek pa bo mo» ,goč le, ako se bodo surovine izvažale brez prenehanja in na dolgotrajen kre* .elit- Samo živila, ki' se bodo imela takoj porabiti, bi se plačevala pri izročitvi. Vprašanje je torej v tem, da bi se Ev* ropi morali dovoliti dolgotrajni krediti, & katerimi bi si Evropa popravila svojo industrijo, in ob istem času dovoliti kre* .dite tudi drugim deželam, tako da bodo lahko izvažale v Evropo, ker bi drugače to "blago prenapolnilo domači trg. G. Harding misli, da so najpraktičneiše sredstvo za rešitev iz sedanjega poloza* j a takoimenovane »družbe za drugozem* Bko blago«, kakor jih predvideva zakon* Bki načrt Hedfie. Državna posojila so bila dobro sredstvo le ob Času vojne. Kantingentiranje ovsa za izvoz iz Francije PARIZ, 17. Vlada je odredila, da se bo izvoz ovsa za seme in porabo od 15. t. m. dalje ko-ntm^entiral za v vse dežele. Odlok o plačevanju carine v zlatu RIM, 17. »Gazzetta Ufficialc« objav* Jja sledeči odlok zakladnega minlstr* Btva: Čl. 1. Carine, ki se plačujejo v y!atu, se lahko poravnajo neposredno v carinarnici z državnimi in drugimi ban* k ovci Doplačilo znaša 30^ določene svote: Cl. 2. Pričujoči odlok stopi v ve* i javo z dnem, ko bo objavljen v -'Gaz* i ctta Ufficiale«. Nižanje cea prtmofju v 3i>JiH RIM, 18. Glavno ravnateljstvo driavniis Železnic f arija: Od 20. t m. dalje bodo ctr.v premogu, ici se odstopa industriri. £e bolj znižale. Cena wa&i-falskemtt premogu za proizvajanje pims fe za peč«. Ki zniža cd 390 na 320 lir na tor-i in ccsa gornfe~| fcleaifskcmu cd 380 aa 300 lir ua toni. Podpis na novih Urak T papirja RIM. 18. V nekaterih mestih se misli, tla m> bia-fjojnlake nakaznice po 2 liri s podpisom Foreas. pc-a&rejace. Zakladno ministrstvo naznanja, da jo dosedanji delegat pri računskem tiradu P&mpeo Rjghetti bil vpokojen, vsled tesa^ fe na nakaznicah novejšega izdelka podfpis njegovega naslednika Porenc. To na podlagi kr. in min. odloka, Td sta objavljena v »Gaszetti UfJiciale*. Švicarski tečaji 2ENEVA, 13. I tal. lira 22*10, marka W135, angl funt 23*55, fr. frank 4370, dolar frOlOS. _________________ XVAN BALOH: riGje nlmz misli Beseda mati ima samo štiri črke, a v ircu hvaležnega otroka bi morala biti napisana kot najdaljša povest, Kronane glave so bile navajene, da so nosile na sebi težko zlato. Krona je bila pa včasih »-no, da poravnajo naročnino. ZA NARODNI OBRAMBNI SXLAD V t Edinosti« že prijavi j eni prispe vkit Ii Bark s-vel) L Iz Znunja L 50.—. N. N. dinarjev 20.—. Na daljo nabrali v Trstu: Mi&dana pri Sv. Jakoba L 1850.—, Andref iz Rikemberga L 130.—, Doktor iz Ročiaja L 275.—, Karlo Mandal en ča a L 450.— , Tone Kanalec L 100.—. &!:orkljan Ivan L 120 —, Loj so Domžalisc in Štefan Vipavec L 150—. Mladi trgovec daroval L 175.—. V Puli sa urejenje aobe L 162.—. Skupno L 3S78.— dinarjev plača vedso par cent, ve€ nego vsak drugI — kupec« erilnal* — AloIzIJ l*8vii9 trgovina PSazza Ga-ribaldi it, 8, t*!. 3-2» (prej trg BarrJera) (25 neovržne, neprekosljive kakovosti, Sesunci AmerlKonci pozor 1 Posestva od 4 do 400 oralov, gostilne tudi z zemljiščem., trgovine, hiše, vile, grajščine se prodajo potom pisarne nepremičnin Zagorski, Maribor, Barvarska uiica 8t 3. (i22> bre čeno9 - umom. DAROVI Njegova ar*4iinere^stra%'aiia zadrug 3 . nicjonimi kocinami pri sv. Ivanu. }e pinila v koc-t kurs. Lilc\,-idacijsika posle vodi velezasiu-ina pred-j scdrJca in ustanoviteljica g.a »Veacla*:. — Kolilvorj je — te žalostnih listin ponesrečenega podjetja —j do cianes znanega, pripadajo deleži g.® Tet- , oovče^, Gradi3arfeve in gdč. Peteruclovo po^ 10; L in oni gdč. Koširjeva, Birsove, Paboriove, Fer-; folicv©, Rodfia in Kodriča po 5 L — ekvjmo' 60 L — &Yetirajt« prltfnd za „t $-KOVNI SKLAD EDINOSTI41« Trgovsko - obrtna lim f Mu reglstrovasa s idi, % rtorncjerJia jarn»ivoin u!. Pier Lulgf da Pelestrios it I. n. sprejeme iirasllef ai 11 Mit Navadne vtog® otatflfat}« pc 4ra%, mrn P8 daSoooriL Trgovcem otv&ijt telrcSe Cakovne raCuna. - Posoja hranilne puSlce na čotn. - Rentci davek plačuje is svojega- posojil« jiaJuj[odi:e}5tIi posojili na vknjižbe, na oseba« poroštvo, na sastav« vred-nostult! llstio. Uradne uro vsalt dan Czv^eiv.ši Rtdf-fj §n praznikov cđ 8 do Za direktno do&avljanje fizbornega, čistega ali bake? vsefeujočega-, naj-IzdatRejšega lo najbolj ekonomičnega % Zgloga mrtvaikih potrebščin MARIJA EHER na Qp*mah Siev, 200 ^blćsa c«rkv«) Ustanovljena leta 1905. (1G3) Novi dohodi kovinastih rakev !., H. in III. razreda. — Venci iz un-etnih cvetlic. Velika iz.bera oblecic, sveč itd. itd. I ! ŽVEPLA JULHAI1I (M \ k Mm vsa MmM tli leino in solidno Mil Mm i nahajalo ? ulici Sv. MmM AsiSkegs it. 20 ALESSANDRO LEVI HINZI-Trst Via Relt^rl it, 1 — INaizs »osario — Via MaScanton $«, 7 Velika izb era spalftth Sn Jedilnih sob, kuhinjskega pohfitva kakor tudi poi^meinih predmetov, Proračuni In projekt (3c> Delo solidno obrnite se samo lik zastopnike Rocco & Nipoli, Rovinj ♦ JOSIP STRUČKE L Trst, vojsf Via Nudva-S. Catarlna. Vel izbera r.iakcvr.Mtaega bitima za moike in ienike. — B aga za sukaj e, žamst> ba haut, g-< ile, etamin ter rasnih predmetov za okraa oblet Vse po znižat* h konkurenftnili cenah. Riunione fidrlotlca sil Slcurfa o Trstu (Lastna i>ai2& ' Listanovliens leta 1838. Zavstrov. urofi Škodi, povzročeni po Offnju. streli ia eksplozijah. Zavarovanja steklenih oloži *>roti raz-bitju. ?avaTCvaiija proti tatvini z vlomom. Zavarovanja poSHJate v a a morlu in po suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacija!} — Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih in važnejših krajih. poi i^i jih bilo sram. m Veliko je smeti po naših sobah, še več na javnih cestah, še več v javnem živ* ljenju. e Pri mnogih poslopjih so napravljena visoka, široka in odprta vrata, pa jih je veliko, ki gredo težko čez in še težje ven. * Počasen korak ni vedno znamenje te= lesne bolezni, ampak: ali velikih nad in načrtov ali neizmerne bolesti. Mnogo prestolov se je že omajalo zato, ker so jih omajali tisti, ki so na njih sc deli. Ki ga človeka na zemlji, da bi preiskal \so £«!obočino morja, kakor ga ni, da bi preiskal globočino človeškega srca. * Vaj večji slikar ne slika po pogodbi, ampak po tem. kakor on čuti. KOŽE USNJE ter vsi v čevljarsko cbrt spadajoči predmeti ulica Udine št. 49 (prej Belvedere) Priporoča se (27) F. CINK mmrnm fvNKs — Trst — ni. Torreblflncn 22, iti 18-01 uljndno naznanja slavnemu občinstvu, da je zopet začela trgovati 2 raznovrstnimi vini, likerji in sploh z vsakovrstnimi opojnimi pijačami na debelo. Priporoča se najtopleje udani JL FERFOLJfl. (124 gdiftS mazite ' Sdino maxiio M ohranile usnja in ga vzdrlujč mehko, Skladišče v Trstu, uStea Torsra isianca itev« 1S - Telefon *tev* 10 i r, PELLEQRiriO CinCELLI Trst » ulica Makanton Siv, 9 - Trst (HISa 1828.) KOŽE in CiSrfje za ženske in moške. Boj* in Cfievreaujc, Jak, podlage in ^sak^vrstni predmeti za čevlje itrf. Vse po ugodnih cenah Postrežbi tečna. Izdelani raznobarvni (29) LISIČJI KOŽUHI Ustrojenje, Izdelovanje !n barvanje se izvršuje z jamstvom. — Kupujejo se » navadne lisičje kože in kune. t: Trgovina kcžuliovia - Trst. Via Gsltsri 32 j £ Ljubljanska kreditno Ma l Podružnica * Trstu, Centrala v Ljubljani. Podmšuic«: W. Borovi]«. Mu SaraL Split,M. MW N. Delniška glavnica K 50.000.000. Bssenfi S «.000.008 Obavlja vse v bančno stroko spadajoCe posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti 3VJ j^ji^gjjjg na žiro-račune proti 37. Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice. Tel. St. 5 IS. Blagajna je odprta od 9-13 Najboljše mazilo za čevlja Podružnica u Trstu, ul. đel Toro sL 10. — Telefon 31-32