Maroćaiua uieeečao ii Din. t» iDozrtnal vu 44i I >io — oe-deli*ka izdaja celoletno 120 I >tii, za igiiMtiiinIvn I40l)in U r r mi v Ženevi 1. 1928, ki jo bila brezuspešna, so sledili ločeni sporazumi med Anglijo in Francijo, nato med Anglijo in Ameiriko, ki so dobili svojo krono v pomorskem paktu, sklenjen eni v Londonu lani med Ameriko, Anglijo in Japousko. Italija in Francija sta ostali izven spora-suiuia vsled . italijan- вке vlade. Od londonske konference pa do danes so ee vrstili poskusi, »bližati italijanske iu francoske lahteve. Če eo uvodoma omenjene vesti resnične, potom so tudi tehnične predpriprave za razoro-i it veno konieranoo dospele do točke, ki dovoljuje optimizem glede na izid konference. S tem uerveda še ni rečeno, da je Evropa pripravljena da ruzoru&i. Napredek je velikanski, velika načelna vprašanja so rešena ali bodo v najkrajšem času, politično ozračje v Evropi je postalo ■a sporazum bolj ugodno, toda veliko vprašanj je še nedotaknjenih, ki radi tega še niso malenkostna, ako ao bila stavljena od strani manjših drŽav. Kdo recimo ve v naprej, kako se bo rešilo vprašanje razorožitve na suhem? Ali se da omejiti višina vojaške moči, ko se pa na suhem lahko vzdržujejo v brk vsem mednarodnim pogodbam privatne mili-tarietične organizacije. Ali je mogoče prisiliti dr-lave, da omejijo svoj proračun za vojne izdatke, ko Pa obstoja sto možnosti, da se proračun sabotira, ia ee uveljavijo skrite rezerve, da ee vojni izdatki prikrijejo ali pa sploh odtegnejo vsaki kontroli. Ponekod oolo v parlamentu ni dovoljeno govoriti o tajnostih vojnega proračuna. Ali ee bo posrečilo omejiti Izdelovanje vojnega materijala, ko moderna •.ohnika vtdno bolj olajšuje nakopičenje velikih destruktivnih sil na majhnem prostoru? Vse to so tožilca vprašanja. Se težja za onega, ki ne ve, ali ki noče vedeti, da pri razorožitvi ni glavno omejevanje orožja ampak omejevanja sovraštva in da mir ne vzdržujejo pogodbe, ampak ljubezen. Da, krščanska tiiubezea. žato ee s skrbjo povprašujemo, če bo na гаг-orožitveno konferenco povabljena ludi velesila lju-benni, to je katoliška Cerkev po zastopnikih Svete Btioiioe, Pred vzhodno štirizvezo Posvetovanja, h i so se začela v Anatotiji, se nadaljujejo — Važna diplomatska konferenca v Rimu Istamhul, 15. nov. or. Ruždi bej, turSki zunanji minister je te dni potoval skozi Istambul na potu v Italijo, kamor je bil povabljen od italijanske vlade. Ministra je spremljevaJ zelo številen štab tajnikov zunanjega ministrstva, tako da ni več nobenega dvoma, da ne gre za običajen poset, ampak da se bodo v Rimu vršila pogajanja, ki bodo trajala dalje Časa in zahtevajo prisotnost strokovnjakov. Vaš dopisnik je do sedaj zvesto opozarjal na vse politične dogodke, lei se vršijo na obeh straneh dar-danelskfh voda ln »Slovenec« je bil edini list, ki '.e že pred tedni predvidel snovanje štirizveze, Id se vrši pod vodstvom Italije okrog vzhodnega Sredozemlja. Sedanje potovanje turškega ministra v Rim je torej samo naslednje poglavje k dogodkom v Anatoliji, ko so se sestali grški ministrski predsednik in grof Bethlen v imenu Mad'arske. Bolgarijo in Italijo sta na sestanku zastopala oba poslanika. V Ankari so ee podjuisale pogodbe o prijateljstvu in arbitraži ter pomorska konvencija. Kljub veliki iznajdljivosti turških časnikarjev ni bilo mogoče izslediti, če ae je podpisala tudi vojaška konvencija. Eno pa 'je jasno, namreč, da je bila diplomatom predložena načrtna [»godba za meddržavno zvezo v obliki MaJe antante. Načrt je hil izdelan od italijanskega veleposlanika v Ankari po navodilih rimr'- 'ad<\ Zato ni dvoma, da se bo ta načrt sedaj prerez i ival "'ou med Ruždi bejem, Mussoiinl-jem in Grami., ш, katerim se bo verjetno priključil še Michalakopulos, grški zunanji minister in madžarski minister Gombos, o katerem poroča anatol-ska agencija, da se nahaja tudi v Rimu. Vzhodna štirizveza bi imela namen napraviti protiutež proti Mali antanfi, ki je po mnenju italijanskih politikov čisto francoska tvorba. Ob enem bi se potom te štiriz. ze napravila stalna vez s 9ovjetsko Rusijo, katero bo treba potegniti bolj aktivno v evropsko politiko. Politični krogi naglašajo važnost teh dogodkov tembolj, ker se do sedaj še ni moglo jiojas-ni/ti stališče, ki ga zavzema angleška diplomacija, ld na eni strani navidezno podpira ta stremljenja, na drugi strani pa očividno nastopa proti italijanskemu imperijalizmu v Mali Azriji. Slišijo ee glasovi, da se tudi Nemčija lajno udeležuje teh sestankov. Sicer ni znano, dali je za-s'.opana po posebnih političnih osebnostih, vendar jo bilo zelo značilno, da se je udeležil slavnosti v Ankari ob priliki posela madjarskega in grškega ministra tudi zastopnik finančne skupine Deutsche Bank, o kateri sem že poročal, da išče razne gospodarske investicije v Turčiji osobito na iraški in perzijski meji ter v neposredni bližini Sirije. Carigrad, 14. nov. AA. Italijanski poslanik v Ankari je odpotoval danes v Rim, kjer bo prisostvoval pogujnnjam med turškim ministrom za zunanje zadeve Rudži bejem, Museo-linijem in Grantlijom. Politični krogi pripisujejo tem sestankom veliko važnost, ker gre po mišljenju merodajnih krogov za sporazum za čim ožje sodelovanje meti Italijo, Madjarsko, Grčijo, Bolgarijo in Turčijo. Bukarešta, 15. nov. or. Oficijclni Ko«-, biro zanikuje vest, da se je maršal Avaroscu nahajal v Italiji v kakšni posebni misiji. Maršal Avarescu je privalna osebnost in ne more predstavljati romunske vlade. Sofija, 14. nov. or. Italijanski jradanik Clemcn-tini je odpotoval v Rim, da obvesti svojo vlado o sprejemu kraljevskega para in o izrazih prijateljstva bolgarskega naroda napram Italiji in italijanski kraljevski družini. Vesti, da je potoval istočasna kot pa turški zunanji minister Rudži Bej, ne odgovarjajo resnici. v Lyonu Težavno reševanje — /Voui plazovi Pariz, 14. nov. kk. Včeraj popoldne se je v Lyonu zopet udri plaz, ki sicer ni napravil nadaljnje škode, vendar pa ovira reševalna dela. Bolnica Cazeaux, ki leži visoko nad plazom, tik ob prepadu, je v nevarnosti in so jo morali podpreti s tramovi. Do sedaj so jx>tegnih izpod razvalin samo 6 mrtvih in okoli 40 ranjenih. Sedaj se domneva, da skupno število smrtnih žrtev najbrž ne bo preseglo števila 30. Dosedanja preiskava je dognala, da se je plaz utrgal, ker so se radi trajnega deževja tla preveč zmočila. Reševalna dela napredujejo zelo j:očasi, dasi-ravno dela na kraju nesreče 250 vojakov noč in dan. Tam, kjer je prej bila cesla, so izkopali ogromen jarek, da bi lažje našli zasute gasilce in policiste, vendar do sedaj niso mogli prodreti do mrtvih. Pionirji so zgradili poljsko železnico, po kateri odvažajo nasuto zemljo. Gasilci pa so za studence, ki so povzročili katastrofo, izkopali nov odtok. Varnostna služba okoli kraja nesreče se je morala radi nevarnosti novih plazov pomnožili. Vsa okolica kaže sliko kakor v vojni. Vse naokoli je polno taborskih ognjišč, poljskih kuhinj, proviant-nih vozov in žarometov. Prebivalci porušenih hiš skušajo rešiti del svojega imetja izjx>d razvalin. Točno število žrtev se doslej ni moglo dognati, ker so mnogi zbežal iv razne kraje in ni mogoče prirediti štetja. Sožalje Belgrada B-lgrad, 14. nov. AA. Povodom katastrofe, ki je zadela Lyon, je predsednik belgra,ske občine Mila: Ncšič poslal županu Lyona sledečo sožalno brzojavko: O. Hcrriotu, županu lyonske občine! V imenu Belgrada, prestolnice kraljevine Jugoslavije, hitim, da vam izrazim naše iskreno sožalje. Prevzeti smo z globoko bolečino in iskreno sočuvstvujemo s trpljenjem in tragedijo Lyona, povzročeno po strahoviti katastrofi, ki je uničila celo četrt in zahtevala stotino mrtvih. Strahoviti udarec, ki je јхј zro-čil tako nesrečo in zasul del I^ona, je zabolel belgrajske prebivrlce, ki pomiluiejo nesrečne žrtve neusmiljene usode. — Predsednik belgrajske občine ini. M. Nešič. Atentat na japonskega ministrskega predsednika Stanje ranjenca je zelo nevarno London, 14. nov. kk. Danes dopoldne je bil na kolodvoru v Tokiu izvršen atentat na japonskega ministrskega predsednika Hamagučija, ko se je hotel odpeljati na japonske manevre. Pred odhodom vlaka se je sprehajal po peronu, pri čemer je pristopil k njemu mlad mož in ustrelil nanj iz revolverja. Težko ranjeni ministrski predsednik se je zgrudil v roke spremljajočega tajnika. Njegove telesne moči so tako oslabele, da je bilo takoj potrebno izvršiti transfuzijo krvi, zakar se je takoj izjavil pripravljenega njegov sin. Pozneje je bila potrebna še ena transfuzija krvi, da so oživili hitro propadajoče telesne sile. Šele potem je bila mogoča operacija, da se jc dognalo, kje je obtičala krogla. Nato pa so morali transfuzijo krvi ponoviti tretjič. To je bil drugi atentat na ministrskega pred-sednika. Pred letom dni, kmalu ]>o njegovem imenovanju. je skočil neki človek na stopnico njegovega avtomobila, razbil okno, v zadnjem trenutku pa je preprečil bližnji stražnik, da atentator ni mogel streljati. Današnji atentator je 23 let stari član narodnega pokretn. Policija ga je takoj zagrabila. Japonski zunanji minister je prevzel zastopstvo ministrskega predsednika. Japonski cesar se zelo zanima za stanje ranjenca ter mu vsako uro poročajo o stanju bolnika. Francoska vlada dobita zaupnico Tardieu in Briand vodita sporazumno poHtiho Pariz, 14. nov. kk. Velika zunanjepolitična debata v poslanski zbornici je bila končana šele ob 4 zjutraj ter je bila s 323 proti 270 glasovom sprejeta zaupnica Tardieu-Briandovi vladi. Nočno debato je otvoril socialni demokrat Grumbach, ki je zahteval, naj vlada prevzame iniciativo v vseh nujnih vprašanjih mirovne politike, kakor tudi glede razorožitve in revizije mirovnih pogodb. Izid volitev v nemški državni zbor pa bi brez izpraznitve Porenja lahko bil še slabši. Francija mora pomagati Nemčiji v gospodarski krizi. Nemčija ima 8 milijonov socialnih demokratov in ravno socialni demokrati so v Avstriji razbili fašistični val. Nato je protestiral Tardieu proti ]x>skusom skrajne desnice, da bi izigrali med seboj njega in Brianda in zunanjega ministra izolirati od drugih članov vlade, dočim jc levica kot protcklorica Brianda hotela izolirati Tardieuja samega. To mora prenehati. On deluje skupno z Briandom že par let ler je z njim popolnoma solidaren, četudi ni z njim prej vedno soglašal. Zunanja politika Francije ima dve innllagi: locarnsko pogodbo in haaške dogovore, v katerih je urejen problem reparacij in sankcij. Na podlagi hnaških dogovorov je billo izpraznjeno Porenje, kar so vse stranke v poslanski zbornici odobrile solidarno. Ironično je izjavil, da so se po maškaradi na orvi seji nemškega državnega zbora tudi Hackenkreuzlerji zopet vrnili v civilne obleke. Seveda predvideva pakt Društva narodov revizijo neznosnih jx»godbenih točk, za to pa zahteva so-i glasnost, radi česar to Francije dalje ne ženira. ! Nemška kampanja po reviziji izhaja iz načelne jk>-molc. Absurdnost je, odpraviti stiske povojne dobe s spremembo mej. Revizija pomeni vojno in revolucijo. Poincare je nekoč rekel, da je mir trajno novo ustvarjanje. Nemčija pa menda misli, da je mir trajna revizija. Nemčija dela tudi drugo napako, ko zahteva razorožitev drugih držav na jxxllagi domnevane dvostranske pogodbe. Take pogodbe pa ni. V versaillski mirovni pogodbi obstoja samo obveznost razorožitve za bivše sovražne države, obenem pa izreka voljo bivših zaveznikov po razorožitvi. Sicer pa sc je pripravljalno razorožitveno delo že začelo, še predno jc Nemčija sploh začela izvrševati svojo dolžnost po razorožitvi. Francija je doprinesla velike žrtve. Njeni sedanji vojaški krediti so, če se jih preračuna v zlato vrednost, za če-trtinko manjši kakor pred vojno. Vojaška službena doba se je skrajšala za dve tretjini, število stalne vojske se je znižalo za 400.000 mož in je francoska vojska danes za 183.000 mož slabejša kakor italijanska in za 195.C00 slabejša kakor angleška. V debati je izjavil Franklin Bouillon, da ga izjave Brianda nikakor niso zadovoljile, ker sc ni dovolj jasno izrazil o problemu revizije mirovnih Konferenca industrijskih zbornic Belgrad. 14. nov. ž. V dvornni industrijske zbornice se je danes pričelo zasedanje državne konference zbornic in strokovnjakov. Konferenci predseduje industrijalec flič. Ta konferenca je bilu sklicana |x> regionalni konferenci zbornic radi sprejetja enotnega predloga o vprašanju skupnega davka na poslovni promet. Vršile se bodo posebne seje za šest gospodarskih skupin. Danes je na vrsti tekstilna stroka. Konferenci prisostvujejo zastopniki trgovine, industrije in obrti iz vse države. Jutri pride na vrsto konfekcija in modno blago. Vrnitev bane. delegacije Belgrad, 14. nov. AA. Člani uradne francoske delegacije, ki so prisostvovali v Belgradu odkritju sjx>menika hvaležnosti napram Franciji, so dospel, davi v Pariz. Na postaji so delegacijo sprejeli jugoslovanski poslanik dr. Miroslav Spalajkovič, vojaški ataše polkovnik 1'redič in osobie poslaništva Francoski minister Champetier de Ribes, generai Chatry in admiral Robert so izrazili g. dr. Spalaj-koviču svojo veliko radost zaradi sijajnega spreje ma v Belgradu. Prisrčni odnosi med Belgijo in Jugoslavijo Bruselj, 14. nov. AA. Belgijska trgovska zbornica in belgijsko društvo prijateljev Jugoslavije sin priredila banket na čast novega jugoslovanskega роз1ашка v Belgiji dr. Milana Milojeviča. Banketu je predsedoval državni tajnik Deuves, navzoči pa so bili med drugimi predsednik senata Magnete, minister zunanjih zadev IIymens, francoski poslanik Pereti Delaroche, češkoslovaški in romunski poslanik, diplomatski zastopniki Poljske, jugo-I slovanski oficirji, ki se mude v Belgiji na vojaških j šolah in mnogo drugih oseb. G. Deuves in dr. Mi-I lojevič sta na banketu izrekla zdravico na čast belgijski in jugoslovanski vladi, poveličujoč prijateljstvo med obema državama. Dom bojevnikov v Belgradu Belgrad, 14. nov. L Na svečan način se je dane? blagoslovil dom bojevnikov v Belgradu. Dom gradi društvo rezervnih častnikov in bojevnikov in bo ena največjih palač v Belgradu. Blagoslovitev temeljnega kaimna se je izvršila zelo slovesno in so ee je udeležili zastopniki vlnde, društev in mnogoštevilni bivši bojevniki z društvenim predsednikom Milošem Radoeavljevičem na čelu. Se a VZS Belgrad, 14. nov. AA. Plenum vrhovnega zakonodajnega sveta je sklican na sejo za dne 17. t. m. ob 17. uri. Na dnevnem redu je nadaljevanje pregleda gradbenega zakona Parnik nasedel Split, 14. nov. I. Pr! Visu je nasedel parni* »Teti« z vsem tovorom, in sicer je bilo natovorjenili nad 050 ton granitnih kock, <>50 ton je rešila ladja »Remorker Nulla Chiasa«. Kljub temu se je bilo bati, da bo oetali tovor izgubljen zaradi neurja. Kapelami Sviličeviču se je posrečilo s pomočjo potapljačev zmanjšati škodo, ki bi bila sicer ogromna. Potapljači so namreč ob življenjski nevarnosti rešili ostali tovor. Milan, 14. nov. kk. V srednji Adriji je divjal hud morski vihar, ki je potopil med Ancono in Pe-scaro več ribiških ladij. Potopil se jo tudi parnik »Esino blizu obale pri Ortoni. Število človeških žrtev še ni znano. Dunajska vremenska napoved: Za sobolo: Ja sno in milo vreme. Za nedeljo: Vcriclno je, da bc lepo vreme še trajalo, morda bo nekoliko oblačno. pogodb. Nato je zof>et zahteval Tardieu, naj se strankarski vidiki pustijo ob strani in zunanja poli lika vlade po možnosti odobri soglasno. Pristavil je: »Vrzite vlado jutri, če smatrate to za potrebno toda nc nocoj, ko gre za narodne interese Francijcl« Berenguer Cunetator V splošni politični zmeznjavi razpisane volitve — Liberalno časopisje zahteva sklicanje ustavodajne skupščine - Kralj centralna osebnost Španije Madrid, H. nov. so. (Izv. vSlov.<) Vlada se je ftrtkifila f>o mučnem čakanju, ki je samo povečalo nervoi.n «! naroda, ,la določi dan za nove driavno-zborske volitve. Očieidno se je predsednik vlade le vdal pritisku razmer, tako na gospodarskem kakor na političnem polju in razpisal volitve za 2. mami prihodnjega leta. Volitve naj bi bile dvoslopne po načinu ameriških volilev, ki najprej določijo kandi-da!e za volilno zbornico, katera potem iz svoje srede zbere državne poslance. General Berenguer bo predložil dekret na podpis kralju še te dni in ni dvoma, da bo vladar privolil, ker se od vseh strani Španije slišijo glasovi, da je dosti čakanja in oklevanja in da narod hoče jasnost glede političnih namenov Be-renguerjeve vlade. Berenguer je prevzel vodstvo države v težavnem času, toda njen položaj bo naravnost nevaren, kadar se bo moral potegniti v zatišje. Njemu se danes očita, da stoji med ljudstvom in med kral;em kot neke vrste zapreka Z eno roko daje svobodo, z drugo jo jemlje. Danes obljublja nekaj, kar jutri zopet zanika. Berenguer je neodločen človek, ki najbrže niti ne ve, kaj hoče in kam boče in kaierega potiskajo naprej nepredvideni dnevni dogodki. Najhujše. kar se mu mora očitati je, da je s Svojim obotavljanjem zasenčil celo osebnost kralja ter povzročil med španskim narodom mnenje, da je kralj ovira za svoboščine. Tako so začeli nekateri I liberalni listi čisto javno zahtevati. da se skliče ustavodajna skupščin« in ne navaden parlament. 1'stavodaina skupščina bi imela naloga, da najprvo reši vprašanje monarhije. Nevarno je, da se je pre-okret izvršil v liberalnih krogih, ki so po odstopu Prime de Rivera bili pripravljeni prevzeti vlado in izvesti prehod na ustavni režim. Iz. tega stališča ie razumljivo, da se je oživilo gibanje monarhis ičnih I veljakov ko! so grol Romanone-s. ki je organiziral I celo vrsto sestankov med kraljem in vodilnimi politiki na svojem posestvu v bližini Tolede. Kralj bo sprejel zadnjega ustavnega predsednika vlade Gardo Prieto in bivšega zunanjega ministra Villnueva. Liberalni voditelji bodo izjavili kralju, da se seveda na noben nr.čln ne morejo družiti z ljudmi, ki so podpirali diktaturo de Ri\ere. a da so pripravljeni izkazati popolno zaupanje Santiago Albi, ki da ima čiste roke. in ki bi po >EI Siglo futuro« lahko ses avil vlado, demokratiziral monarhijo in rešil Španijo pred katastrofo uslavoda;ne skupščine Istega mišljenja sta tudi Romanones in Villanueva. Dozdeva se, da stojijo za tem pokrelom tudi vplivni katoliški krogi. Nova vlada bi bila sestavljena še pred volitvami. Berenguer bi torej bil pozvan, da ee umakne Santiago Albi v najbližji bodočnosti. Grof Romanones se je v ožjem krogu svojih prijateljev izjavil, da bodo liberalci že v šlirinajstih dneh na krmilu. 1 Iz vseh krajev dežele prihajajo vesti, da se mora zgoditi nekaj, kar bo pomirilo narod, če ne, je pristavil Romanones, se bo revolucionarna gibanje tako razvilo, da ga nobena koncesija ne bo mogla več ustaviti. Potem bi Španija stala pred strašno bo-dočnos'jo. Pariz. 14. nov. fr. ^Le Petil Joumalc poroča, da se je Santiago Alba mudil v Parizu, kjer je spre. jel nekatere španske politike, kojih imena niso bila izrečena javnosti. Govori se tudi, da je p-setil francoskega zunanjega ministra v spremstvu španskega poslanika v Parizu grofa Quinones de Leon. Pojav izgnanega španskega voditelja se spravlja v zvezo z razpisom španskih volitev in z možnostjo odstopa generala Berenguerja. Znano je, da je španski kralj imel daljši sestanek s Santiago Albom v Parizu letošnjo spomlad, ko mu je Alba ponudil svoje sodelovanje za demokratizacijo španske monarhije. Barcelona, 14 nov. so Lisli porečajo o novih nemirih po deželi, katere povzročajo acenti komunističnega sindikata. V Melili se je na javnem zborovanju naglašalo, da je prišla dvanajsta ura za vrnitev Španije k ustavnemu življenju, če bodo pretekli še ti letni v brezdelju in negotovosti. , Madrid, 14. nov. kk Danes so izbruhnili krvavi nemiri ob priliki pogreba štirih ubitih delavcev Udeležilo se je pogreba 50.0J0 ljudi. Pobeiia jc oddala več strelov Štirje delavci so ubiti, 30 je ranjenih. Tudi policija ima več mrtvih iu ranjenih. Finančni škandal Pariz, 14. nov. kk. Socialisti so v parlamentu napadali pravosodnega ministra Pereta, češ, da je zapleten \ bančni škandal skupine Oustric s tem, da je dopustil Oustricove papirje na pariško borzni, dasiravno je bil tedaj kot minister v demisiji in je svoje posle isti dan odstopil svojemu nasledniku. Ministrski predsednik Tardieu je v razpravi sam branil Pere.a. češ, da ni imel vzroka, nastopili proti n;emu in da bi vsak drug odvetnik storil isto kakor Peret. Nato je socialistični poslanec Auriol naslašal. da Tardieu ni dal stvarnega odgovora. Na koncu seje pa je vlada dosegla pri glasovanju za zaupnico 318 glasov proti '271. Mist^rijozna Bethlenova pota Budimpešta. 14. nov. kk. Ministrski predsednik, grol Bethlen se prihodnji teden na povabilo dr. Curtiusa odpelje v Berlin. Zatrjuje se, da njegova pot nima političnega ozadja in da bo prišel Bethlen * Berlin v prvi vrsti zato, da obnovi le dolgo prekinjena nemško-madjarska trgovinska pogajanja. Kontrola vofnih izdatkov Ženeva. 14. nov. A A. Po trodnevnih sejah je »pre>eia komisija za razorožitev resolucijo o načinu omejitve vojnega materijala. Resolucija vsebuje francosko stališče, ki so ga tudi jugoslovanski de-leirati od vsega začetka zagovarjali. Ta resolucija pravi, da se večina članov komisije izjaviia za omeiitev vojnega materiiala potom proračuna. V tem vprašanju se je pokazala razdvojenost konference n grupacija v dve skupini držav. V prvi skupini so Anglija, Francija. Japonska, države male an ante. Pol>s'-:a, Grčija, Belgija in Španija. V drugi skupini so Nemčija, Rusija, Turčija in Italija. Ob-toja tudi še tretja skupina os alih manjših držav, katerim se je davi pridružila tudi Amerika. B 1/arski delegat se vzdržuje vsakega gl2so-vania Največje iznenadenje na konferenci je bilo drian i e Italije, ki je popolnoma izpremenila svoje gledišče in se je postavila popolnoma na stališče nemške teze. Bolezen ms£r. Seipla Dunai. 14 nov. kk. Zdravstveno stanje dr. Seipla se je v toliko zboljšalo. da je upanje, da bo v dveh do treh dneh zopet lahko prevzel svoje uradne posle. Prvi na vrsti Bukarešt. 14. nov. m. V zvezi z redukcijo proračuna je vlada sklenila zmanšati podpOro cerkvam. Za pravo-lavno cerkev se bo znižala za 10%, ta grško katoliško 20, za ostale cerkve pa 25%. Belgratske vesti Belgrad. 14. nov. AA. Od 30. novembra do 4. decembra bo v Novem Sadu \elika mednarodna razstava perutnine. Ministrstvo za kmetijstvo je dalo podporo v znesku 30.000 Din. Belrrad. 14 nov. AA. 16. t. m. se otvori telefonski promet m?d Mariborom in Dortmundom. Belprad. 14. nov. AA. Minister za socialno politiko ie na podlagi čl. 59 zakona o pobijanju nalezljivih bolezni predpisal pravilnik o delu zdravstvenega odbora. Belgrad. 14. nov. i. Izvoz jajc na tuja tržišča je zelo velik. Cene so dobre. Naša jajca uživajo dober glas. posebno zaradi dobre kakovosti, zlasti pa zaradi dobrega sortiranja in zavijanja. Veli1'« pomaga tudi pospešen transport. Izvoz jajc v Italijo je pa slab. Belirad. 14. nov. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za cozdove in rudnike v soglasju s predsednikom ministrskega sveta predpisal in pro-jlasil zakon o spremembah in dnnolnitvah zakona o gozdovih z dne 25. decembra 1929. Zagrebške vesti Zagreb. 14. nov. ž. Zagrebško gostilnifarsko društvo savske banovine se je obrnilo na zagrebškega župana zaradi davka na tujce, ki znaša 5 Din za prvovrsne, 9 Din za drugorazredne hotele. Župan je obljubil, da bo šel po možnosti gostilničarjem na roko in da s« bodo zmanjšali davki zaraoi pospeševanja turizma. Storkholm. 14. nov. AA. Noh'loTo nagrado za kemijo dobi profesor Fisrhrr ii M»nakovpga Hmelj fcater. 14. nov. kk. Tekom tedna je ostalo razpoloženje na hmeljekem trgu mirno. Na deželi in v meslu so se vršile kupčije v zmernih merah. Cene za dobre vrele so se držale, za rtabe.še bl*g»o pa eo nekoliko padle. V splošnem «> bile cene za letoSnji hmeij od 550—<500 K ž. C*»ko»4jVB®i{i htneij-•ki sindikat je začel sedaj i nakupovacjetn. V javni hmelja riti ci je bilo do 14. novembra skupaj poverjenih 31.135 bal. to jc skupno 75.545 Motov hmelja ktajšojt-ga pridelka. k Vzhodna Evropa potrebu\e denarja Živahno gibanje vzhodnoevropshih držav za posojila - Eni žanjejo neuspeh, drugi dobit a,'o lekcije, tretji denar London, 15. rov. os. Iz City poročajo, da se madiarska vlada že dalje časa trudi, da bi dobila joosojik) na Angleškem. V imenu madjrrske vlade nastopa Splošni madjarski kreditni zavod, angleške finančnike pa zastopa skupina Rothschild, pri kateri so udeleženi še nekateri drugi zavodi, ki imajo denarne interese v srednji Evropi. Madžarska bi rada dobila posojilo v znesku 30 milj. luniov, toda za enkrat je uspela izposlovati samo predujem 3 milijonov funtov (1 funt 230 Din) prati obrestni meri 6 in pol odstot. Britanska vlada se sama zelo zrnima za to posojilo in ni neverjetno, da je naročila Mad:arski, naj kaže malo manj podjetnosti v svojem diplcmatičnem delovanju v smeri proti jugovzhodu. Predno bo dovoljeno celotno posojilo, bo angleška finančna komisija preštudirala gosr*>-darski položaj Madjarske ter polein na tej podlagi zahtevala garancije. Stockholm, 15. nov. os. Poljska država -e je ponovno obrniia na tukajšnjo lin. skupino .u-ger in Toil s prošnjo za novo jx>.=ojilo. Ista lirma ie že enkrat dovolila Poljski visoko posojilo, zakar je morala Poljska uvesti monopol ra vžigalice in g t zastaviti kot garanci,o za posojilo. Skupina Kreu-ger ima pravico obdržali monopol do leta 1065. bedaj zahteva poljska vlada posojilo v višini 50 milijonov dolarjev. Kot protiuslugo je Poljska ponudila podaljšanje vžigaličnega monopola, leda Kreuger in loil sta odgovorila, da so se razm:re v Poljski spremenile in da je v sedanjem trenutku riziko veliko večji. Švedski finrnčniki so baje zelo ostro kritizirali režim, ki ga je uvedel Pilsudski, ki mora uničiti še to zaupa: e. ki ga Poljska uživa na svetovnem trgu. Zato zahtevajo še drugih garancij kakor kontrolo nad državnimi železnicami, zvišanje cen na vžigalice in zastavitev poJtnih znamk, švedski finančni listi domnevajo, da bo Poljska vse te pogoje sprejela, ker se nahaja v tež- Politična debata v sobranju Sofija. 14. nov. kk. Sobranje Je danes popoldne na svoji seji razpravljalo o dveh predlogih socialne frakcije. V prvem predlogu je govor o veri prestolonaslednika v zvezi s čl 38. bolgarske ustave, drugi predlog pa obravnava bodeči kurz zunanje politike bolgarske vlade. V debati o prvem predlogu je ugotovil predsednik socialistične frakcije, poslanec Baslukov, da čl. 38. ustave ne pripušča nobenega dvoma, da mora prestolonaslednik pripadali bolgarski pravoslavni cerkvi. Glede zunanjepolitičnega kurza je izjavil Bastukov, da se vedno bolj množijo znaki in dejstva, da se Italija, zasleduje« svoje politične želje in cilje, sedaj tudi Bolgarski vedno bolj približuje v smislu, ki za državo ni razveseljiv. Nobenega dvoma ni o tem, da Mussolini sedaj, ko mu je odprta pot v Grčijo in Albanijo, in se je tam učvrstil, išče tudi operacijsko baze v Bol- Zaključek britanske konference Konferenca je dosegla zelo ma!o uspeha London, 14. nov. AA. Danes je bila zaključena se a imperi alne kon er n e Prisotni >o bili vsi vodje delegacij. Na n e je bi'a sogla no i.p e-ieta udanostna izjava kral u vseh na oiov brtt-skega imperija. Kralj ie odgovoril da e z vesel cm spreiel ministre iz prekomorukih dežela in da jim želi sreče-? povraiek v domovino. Nadal.e ie konferenca odoorila resohtci o, v kateri ;zr?"a uver-jenje, da ie bflo podrobno proučevan e raznih za- Atentat na ložo Bukareit, 14. nov. kk. Preteklo noč oh 1.30 je bil izvršen atentat na p -os czidarsko veliko ložo, kateri predseduje princ Valentin Bioescu. pred poslopjem je eksplodiral 75 mm top.oiča. ski šraprel. Atentat so opazili včeraj v dopo danskih urah, ko je intendant lože ln piči al lokale in ugotovil, da so šipe na oknih pobite in s.ene zunaj in znotraj poški>dovanc. Tudi sost dna hisa e imela več razpok. Polici a je ugotovila, da je bila pritrjena na steno tudi močna din-raitna pat-ona, ki pa ni eksplodirala, ker je vžig lna vrvica ugatnla. Prebivslc! hiše so i»pov*t*li nri pol eijt. d* ?o ponoči čutili, da se je hiša močno stre-'*, Polkovnik Lupr«cii, član lože, ki ?tanuie v hi$i, je tuli izpovedal, da ie prve ure г utraj slišal det mcijo, pa jc domneval, da jc počila na ulici kaka avtomobilska pnevmatika. kem gosjxxlarskem položaju in nujno potrebuje denarnih sredstev. Nowyork. 14. okt. os, \Vall Street poroča, da so vsa prizadevanja romunske vlade najti posojila, d'-se laj os'ala brezuspešna. V Bukarešti se nahajata dve skupini ameriških gospodarstvenikov, med njimi banka Blair, ki sta pa enoglasno odklonili posojilo, ker sta mnenja, da v teh razmerah noben denarni zavod ne more investirati denarja v Romuniji. Posojilo bi imelo doseči vsoto 20 milijonov dolarjev. Blairova komisija, ki je prepotovala vso Romunijo v spremstvu zastopnikov njujorške leleTonske zveze, je konstalirala, da Romunija ne more dali nobenih resnih garancij za redno plačevanje obresti, ker je politični položaj tako zapleten, da nikdo ne ve, kaj se zna julri zgoditi (sicl). Govori se, da bo Romunija poskusila še pri drugih firmah, toda dvomljivo je, da bo imela več uspehov. Rim. 14 nov. fr. Tukaj se mudi delegacija finančnega ministrs va v Sofiji, ki ima nalog zaključili posojilo v višini 500 milijonov lir. Iz verodostojnega vira se ugotavlja, da je Italija zelo naklonjena bolgarski prošnji, toda za enkrat ne vidi možnosti, da bi ji ustregla, ker je z ozirom na svetovni denarni trg položuj tak, da italijanski finančni zavodi ne investirajo svojega denarja v tujini, temveč imajo nalog podpreti domačo industrijo. V političnih krogih pa obstoji upanje, da se bo posrečilo najti zaprošeno vso o, kalera bi bila bolgarski vladi zelo dobrodošla in na katero tudi rečuna v skladu z dogodki, ki so se nedavno vršili in ki so ojafili prijateljstvo med obema državama. Ženeva. 14. nov. fr. Avstrijska vlada je baje zaprosila pri mednarodni reparaciiski banki za f>o-sojilo. Znesek ni znan. Reparacijska banka prošnje ni odklonila, temveč se bo posvetovala s prizadetimi državami. Za enkrat pa ni mnogo izgleda, da bi se posvetila velika pozornost avstrijski demarši. ker je notranjepolitični položaj še vedno zelo nejasen. gariji. Tu mora vlada zapahniti vrata italijanskemu stremljenju, ker bolgarski narod noče, da bi ga potegnili v zunanjepolitične namere Italije, dalje, ker se hoče obvarovati nove katastrofe. Ministrski predsednik Ljapčcv je izjavil v odgovoru na prvo vprašanje, da je treba najprej prestolonaslednika pričakati, vendar je že danes nedvomno ugotovljeno, da dinastija ne bo prišla v konflikt s čl. 38. uslave. Kar tiče zunanjepolitičnega vprašanja, je izjavil Ljapčev, da bolgarska vlada ne pozna nobene druge zunanje politike kakor politike miru in sporazuma z vsemi državami. Ljapčev je nato cčital Bastukovu, da ga je k njegovemu zunanjepolitičnemu vprašanju in-pirirala druga in-ternacionala, kalere besni boj proti Mussoliniju in fašizmu je zadosti znan. Predsednik socialistične frakcije se z odgovorom ministrskega predsednika ni zadovoljil. dev v odborih zelo ko'istno in da je zelo zb'lfalo osebe, ki so bile zaposlene pri lem de u. Nadaljna reso'uci'a izraža zahva'o delegatu ministrskemu predsedniku MncD .mliu za njegovo predsedovan e in upanje, da bo konfercnca imela koristne posledice za ves brit siki imperij. ZakVučne govore so imeli vsi vodje de'egaci. Prav tako je bilo odo-breao poročilo konletence. Kako Nemci skrbi'o za revne Berlin. 14. nov. kk. V zunanjem odboru je danes večina, sestavljena iz komunistov, narodnih socialislov, socialnih demokratov, Landbunda in krščanskih socialcev, sprejela čisto agitatoričen predlog, ki bo pomenil za Nemčijo silno finančno c-bremeni ev, če se bo res izvedel. Ta veČina je namreč na predlog komunistov zahtevala od vlade, da naj se za vse brezposelne, male reninike. upokojence ild. s pomcSjo državnih sredstev zniža eena svežega mesa na isto ceno, kakor jo ima zmrznjeno meso. Umik pred Židi London. 14. nov. AA. Uradno porrSaJo, da je angleške vlada povabila zas.opnike židovske agencije na posvetovanje o problemih, ki so nastali i objavo >bcle knjigee o Palestini, Ministri na potovanju Belgrad, 14. nov. 1. Na svojem poslednjem turnirju |io Srbiji so ministri dane« dopoldne prišli v Cačak, k er so bili, kakor povsod, slavnostno sprejeti. Prebivalstvo je kraljevim odposlancem obrazložilo svoje ielje in težnjo. Prvi je govoril minister Frangeš o kmetijskem vprnAanju, Minister Kuma-nudi je gvvoril o gospcdaiski krizi. Govoreč o rezultatih. ki so so dosegli v pogledu ureditve notranjih razmer, je obširno obrazložil politični pomen 6. jan. Dalje je obrnz'olil cilje in namere sedanje vlade. Minister zn socialno politiko Prefca je imel navdušen patriotičen govor. Poslednji govor je imel Boža MaksimoviČ, ki je med drugim dejal: Mi vsi pravoslavni Srbi smo »vezeni z eno In isto nacionalno idejo in mislijo. V trenutku 6. jan. smo bili zelo občutljivi. Ce pa se vprašamo za upravičenost 6. januarja, moramo reži, da 6. januar ni prinesel nič drugega, kn-kor to, da se sedaj lahko zbiramo in čujemo tako lepe besede od naMh bratov Hrvatov. Druga skupina ministrov je bila v Krilevrih, kjer je govoril minister Švegel. ki je govoril o gospodarski krizi. Enako je govoril minister Ne« dorfer, ki je med drugim izjavil: *še dane« jih je mnogo, ki šepečejo. da sedanje stanje ni dobro in da se bo vse spremenilo. Danes je treba iti na delo v prepričanju, da je to čvrsta država. Nikdar niso Hrvati v nobeni državi imeli toliko pravic, kakor v tej. Vsem se oprešča preteklost, pa tudi merii. Tudi jaz sem mnogo, mnogo govoril. Danes pa smo prišli na pravo pot, danes smo si izvolili voditelja, ki ,e v svojih najmlajših dneh prebil najtežje čase On je skezi strelsko vrste moral iti preko Albanije. V najtežjih čaei hje bil imenovan za voditelja, kralja. N.emn bomo sledili, za njim bomo šli.c Organizacija trgovinske obveščevalne službe Belgrad, 14. nov. A A. V zavodu za pospeševanje zunan e trgovine izdelujejo n^črt zakona o trgovini, s katerim se urejuje obveščevalna služba zavoda v inozemstvu. Po tem načrtu so predvideni posebni trgovinski obveščevalci in svetniki pri na-I lih poslan;š!vih in konzulatih, ki bodo po navodilih zavoda vršili svoje funkcije porcČan;a o prilikah na inozemskih trgih, o možnosti plasiranja našega izvoza itd. Ta zakonska osnova bo prišla skoro v razpravo pred našimi gospodarskimi zbornicami, na kar bo predložena v odobritev. Proračunska sredstva za nove funkci'e bodo zasigurana v novem proračunu, tako da bodo mogli novi funkcijonarji začeti delati žp v drugi polovici prihodnjega leta. Trgovinski obveščevalei in svetniki zavoda bodo morali nrcil izpra^evalno komisijo nalagati izpite do predpisih posebnega nravilnika. Osebam, ki imajo že izkušnje na gospodarskem polju in turis ičnem poslovanju, bo izpit, čiijar odredbe bodo zelo sirote, olaišan. Od lu.iih jezikov bo treba znati poleg francoščine jezik države, v kateri bo želel biti prosilec zaposlen. Istočasno bodo likvidirane privilegirano trgovinske neenrije. nekateri šefi agencij pa bodo nastopili položaje kot trgovinski obveščenci in svetniki. Njihov položaj 1)0 kontraktuj'lcn. sprejemali pa bodo poleg plače še potni pavšal ler doklade z.a pisarno in pomožno osobjn. Podrejeni bodo našim diplomatskim predstavnikom in konzulatom ter imenovani v soglasju z minislrom za zunanje zadeve. Zakon o občnem upravnem postopku Belgrad. 14. nov. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog predsednika minls rskega sveta in minisjra notranjih zadev predpisal in proglasil zakon o občem upravnem postopku. Ta zaken se uporablja pri postopku 1. vseh oblasti in organizacij splošne uprave in njihovih nadzornih ministrstev in ustanov, 2. banovin in občin, če te delujejo kol nosilci oblasti, lako po pristojnosti kakor po prenesenem delokrogu. Zakon se ne uporablja: 1. pri upravnem kazenskem postopku, in 2. v slučaju, ko so oblastva in organi javne varnosti opravičeni, da v cilju obvarovan >a mini. varnosti in reda ter odstran:evanja neposrednih nevarnosti up rabijo nujne mere brez predhodnega postopka. Vsi roki, ki so že v toku ko slopa zakon v veljavo, lečejo tudi nadalje po dosedanjih predpisih, če so za dolično stranko po-voljnejši. Z dneva stopanja v veljavo poslopka prenehajo veljali olredbe splošne prirode, ki se nanašajo na upravni pos opek, urejen po tem zakonu. G. ministrski predsednik more po petih letih, ko je stopil ta zakon v veljavo, na predlog minis.ra za notranje zadeve potom uredbe razveljavili vse do-j lečbe poedinih predpisov, obstoječih posebnih za-! konov in uredb ler jih spraviti v sklad z predpisi tega zakona. Zakon ima 17G paragrafov. Zakon stopi v veljavo, ko ga objavijo iSlužbene novine in dobi obvezno moč tri mesece po objavi. Standardizaci a žitaric Belgrad, 14. nov. AA. Zakonska podlaga za standardizacijo žitaric se izdeluje v poljedel kem odseku zavoda za pospeševan e zunan e trgovine. Zakonu bo v glavnem prinrip svobodna trgovina in bo imel svrho dati možnost okrepitve izvoza in konkurence na zunaniih triišlih ter s tem pospeševanja proizvodn e. Načrt tega rakona bo predložen anketi potom zainteresiranih organizacij, da bo zakon moči čimprej izdati. Obdavčen',e zavarovalnic Belgrad, 14. nov. AA. Oddelek za davke ministrstva financ je poslal vsem lin n5nim direkcijam in inšpektoratom ck-o;"nico o odmeri davkov zavarovalnicam. Okrožnica n-števa vse prejšnje sklepe istih predmetov in ugo'.avl a, da davčne uprave še vedno po lastni uvidevnosti odmer alo davku podvržene dohodke družb, zlasti glede na premije, izplačane agento-m za zavarovane. Davčni oddelek poudar a, da dobijo direkci e vsako kto ! redne davčne odmere za zavarovalnice kako- tudi 1 izkaze o izplačanih prov zi ah. Te dokumente so direkci e dolžne takoj pos ati davčnim upravam, davčne uprave pa ih morajo vzeti kot računski temelj za odmero davka. Pregled denarnih zavodov Belgrad, 14. nov. m. V nnjkra Jem času se bo vršil pregled denarnih zavodov in ustanov reie države. Komisarji bodo svo a poroči a o pregledu poslali trgovinskemu ministrstvu. Vse tiste družbe ki ne delalo po zakonu o delnišVh družbah, s« bodo strogo kaznovale in sc jim bo evcntuclnc ustavilo poslovati.e. Zsrrebška vremenska napoved: Stalno, po yečim jasuo.