132. St, s. leto, Naročtri„a za kraljevino jr SHS no 15 D Letno 180 D Inozemstvo: 20 D, Letno 240 D SJlkrnt' ®nostolpna mm vrsta 50 Para, večkrat popta Poštnina pavšallfana«, Posamezne števISke 1 t>. ‘»liani, v nedeljo, 8. oktobra 1922 t,n^®va obsoelba Pailieve politike. DaS1.^ ? spOi6 Uavktovičevih pristašev, da pa nir"8* vedno tak, da se ne more V°ri]0 ' Pozitivnega. Sploh se še ni go-fl^b. jz° K?nkr®tnih političnih vpraša-so L»ila Ie naziranja o - možnostih rešitve tega pe-'Vrašanja, in govorilo se je le v splošnem o smernicah razvoja, pogajanj, po katerih bi se moglo priti do sporazuma. Kakor vse kaže, se hrvatski blok udeleži kumanovske proslave brez ozira na to, kako izpadejo pogajanja, ker smatra blok Kumanovo za splošno narodno zadevo in ne za lokalna Hrvatski blok bi bil rad zastopan tudi pri praških svečanostih. Nerodno je le to, da se udeleži teh svečanosti narodna skupščina, v kateri pa blok ni zastopan. %ii$ nove politike hrv. bloka r ^ • • v Zagrebu ia Beogradu. S* okt- dzv.) Vsi zagrebški pripravljen sodelovati au Se ni X- v dJg bavii° s P°sr®dovalno ki mpkratskega poslanca Angje-fh a do 11511 Posrečilo privesti Ra-(.,0thbe 1sporazuma, ki se tiče izpre-°':Ca ^ 0s^anje politike hrvatskega a<-elne izjave Radičeve, da je v novi vladi. — »Hrvat« ugotavlja med drugim, da je bil Beograd včeraj ves dan pod vtiskom te akcije in da je vladalo po mestu dobro razpoloženje in veliko upanje, da akcija popolnoma uspe. Prav-tako se je tudi v Zagrebu govorilo le SLAVi mm mmmlmw Uredništvo: Wo)fova ulica 1/1. Telefon 36C ■*,/ Uprava: trg S. Telefon 44 opisi se ne vračajo anjem je priložiti znam, za odgovor. OSTAVKA VLADE ODGODENA' ZA MESEC DNI? Beograd, 7. oktobra. (Izv.) »Tribuna piše: Kakor doznavamo iz dobro poučenih krogov, vlada ne bo podala nekaj časa demisije, ker je na dnevnem redu še nekaj važnih vprašanj, ki se ne dajo odložiti. Tako je na dnevnem redu proslava desetletnice bitke pri Kumanovem, kronanje romunskega kralja Ferdinanda in udeležba jugoslovanskih poslancev v Pragi, šele potem bo vlada pedala ostavko. To se po vsej priliki ne bo dogodilo pred enim mesecem. RADIKALNI KLUB MED PAŠlCEM IN PROTICEM. Bedgrad, 7. okt. (Izv.) Predsedstvo radikalnega kluba je pozvalo vse člane, naj bodo do 12. t. m. v Beogradu, da se udeleže seje kluba, v kateri se bo razpravljalo o važnih zunanje- in notranjepolitičnih zadevah. Na razgovor pride tudi vodstvo stranke, v poštev prihajata Pašič in Protič. Večina kluba je za Protiča, ker so dosedanji zastopniki radikalcev v vladi doživeli poraz v vodstvu zunanje in notranje politike. SEJA LEVIČARSKIH DEMOKRATOV Beograd, 7. okt. (Izv.) Danes so imeli levičarski demokrati konferenco pod predsedstvom Ljube Davidoviča, katere so se med drugimi udeležili tudi poslanci dr. Veljkovič, Šumenkovič, Jankovič in Božovič. Razpravljali so o seji kluba, ki se sestane dne 10. t. m. Vsi levičarski demokrati se popolnoma strinjajo z Davidovičem. Sklenili so, da ne bodo dovolili, da se v resoluciji, ki se sklene na tej seji, žigosa udeležba demokratskih politikov na kongresu javnih delavcev v Zagrebu. Po konferenci je David ovič posetil predsednika parlamenta dr. Ribarja. PREDSEDNIK NARODNE SKUPŠČINE PRI KRALJU. Beograd, 7. okt. (Izv.) Včeraj popoldne je kralj Aleksander sprejel predsednika narodne skupščine dr. Ribarja, ki mu je poročal o prihodnjem zasedanju parlamenta. Razgovarjala sta se pa tudi o političnem položaju in o razmerah v demokratskem klubu in s tem v zvezi o zagrebškem kongresu javnih delavcev. Dr. Ribar je izjavil kralju, da je prisostvoval kongresu kot predsednik narodne skupščine, ker so ga povabili, naj se udeleži kongresa in ker je smatral, da je njegova navzočnost potrebna, da more temeljito spoznati razmere. NAŠE STALIŠČE NAPRAM NOVEMU GRŠKEMU KRALJU. Beograd, 7. okt. (Izv.) Vlada je sporočila našemu poslaniku v Atenah Ba-lugžiču, naj zavzame napram novemu grškemu kralju Juriju II. isto stališče, kakor ostali zastopniki zavezniških držav. Poslanik Balugžič se bo zaenkrat samo vpisal v polo na grškem dvoru, kakor so to storili tudi drugi poslaniki zavezniških držav. PROSTA ŽELEZNIŠKA’ VOŽNJA ZA INVALIDE. Beograd, 7. oktobra. (Izv.) Prometno ministrstvo je dovolilo invalidom proste vožnje po državnih železnicah v ■mgiasju z ministrstvom za z-unanjo politiko, ki bo nosilo stroške za te vožnje. POGAJANJA Z ROMUNSKO DELEGACIJO PREKINJENA. Beograd, 7. oktobra. (Izv.) Romunska delegacije, ki se je udeležila konference o rešitvi nekaterih cerkvenih in šolskih vprašanj v Banatu, je danes odpotovala v Bukarešto, ker je prišlo v porazgovorih do zastoja. Curih, 7. oktobra. Berlin 0.245, New York 523-525, London 23.62, Pariz 40.60 -Milan 22.875, Praga 18.05, Budimpešta 0.215, Zagreb 2, Bukarešta 3-40, Varšava 0.0575, Dunaj 0.0075, avstrijske krone 0.00875. Berlin, 7. oktobra. Dunaj 2-955, Budimpešta 89.35, Miian 9588, Praga 7515.55, Pariz 16-978.75, London 9822.70, Ne\v York 2242.19, Curih 41.947.50. o kumanovski proslavi. Poročila o pogajanjih med Radičem in Angjeličem so povzročila v obeh mestih veliko senzacijo, obenem pa napravila na javnost dober vtis. Le pri demokratih je bilo možno ugotoviti neko nezadovoljstvo, oziroma negotovost. Hrvatski blok je stal, kakor povdarja list že od početka na stališču, da se mora hrvatsko-srbski spor rešiti sporazumno. To sporazumno rešitev pa je ovirala vlada Nikole Pašiča in Svetozarja Pribičeviča. Ako bod pošteni in razsodni Srbi zmožni odstraniti to oviro, se more z zaupanjem pričakovati zboljšanje odnošajev med Hrvati in Srbi Pomen Radičevega koraka. Radič, dejanski vodja hrvatskega bloka in naroda, je podpisal demokrat** skemu poslancu Pavla Angjeliča pismo, v katerem izjavlja, da je pripravljen sodelovati v narodni skupščini, udeležiti se proslave bitke na Kumanovem t«t\ pohiteti z ostalimi jugoslovanskimi skupščinskimi poslanci v Prago na zgodo* vinski praznik Češkoslovaške republike 28. oktobra. Predpostavljajoč le vesti, ki prihajajo iz Beograda in Zagreba in kojih vero* dostojnost je izven dvoma, se moramo vprašati, kakšen pomen naj pripisujemo temu nepričakovanemu preobratu politike hrvatskega bloka in Radiča še po-sebej. Kajti izven dvoma je, da je v tej izjavi podan važen političen dokument, napram kateremu je treba zavzeti premišljeno stališče. Glavna napaka, ki jo je doslej storil hrvatski blok in njegov vodja Radlf je bila politična abstinenca. Jasno pa je tudi, da so tl politiki smatrali politično abstinenco kot skrajno orožje v političnem boju, ki so ga vodili proti vidov* danski ustavi in sedanji vladni konstelaciji. Proti majorizaciji v zadevi državno ustave so se hoteli zaščitili z odločno, negativno pozicijo, ki je naravno rodila v hrvatskem narodu današnje nerazpoložen!e proti državi in narodnemu edin* stvu. S to izjavo pa je naenkrat prelomljena nepomirljiva taktika, jasno je po* kazan izhod iz današnjega kritičnega stanja jugoslovanske državne in narodno politike. Podana je vsaj formalna možnost sporazuma in normalnega razvoiu našega nacionalnega vprašanja, Predočimo si z dvemi, tremi besedami za kaj gre! Dosedanja koalicija sp je stvorila, da izvede zakone, ki jih zahteva vidovdanska ustava. Proti tem zu* konom in vidovdanski ustavi se je dvignil hrvatski narod in ž njim večina slo* venskega, ki vidita v njenih določbah omejevanje političnega, gospodarskega in kulturnega napredovanja. Če bi sedanja koalicija nadaljevala v prvotnem pravcu, tedaj bi to pomenilo, da se razdor med jugoslovanskim narodom tirja do skrajnih posledic, ki bi, to je jasno, ugonobile narodno edinstvo in državo samo. Proti tej skrajnosti so se sedaj uprli demokratski prvaki iz Srbije, pred* vsem Davidovič in javno mnenje, ki je bilo zastopano na zagrebškem kongresu. Izbruhnila je vladna kriza, ki naj se reši v smislu nepomirljive dosedanje koatt* cije ali pa v pravcu rezolucij zagrebškega kongresa. Ravno ker gre pri sedanji vladni križi za to usodno alternativo, postajo Radičeva izjava tako pomembna. Ona deluje v prilog Davidovičeve politike iti je ostro naperjene, proti radikalni stranki, oziroma Pašiča, ki je pravzaprav, glavni steber vidovdanske ustave in velikosrbske politike v naši državi, Ta stranka in ta politik je koalicijo z demokrati izrabljal na ta način, da so bili demokrati moralno odgovorni za vsa dejanja dosedanjega režima in pa veliko* srbske državne uredbe, kakor jo ustanavlja vidovdanska ustava, samt pa so nemoteno »sprovajali« svoj velikosrbski pravec, prepuščajoč jugoslovanskim idejam demokratske stranke, da ga obzirno prikrijejo. Na demokratski stranki in voditelju Davidoviču je sedaj, da prekine z neodkritosrčno radikalno politiko, da se politični nepoštenosti radikalne stranke napravi konec. Zelo slaba politika bi bila, ako bi se v Radičevi izjavi videlo v prvi vrsti intrigo in mahinacjo hrvatskega tribuna. Tako lahko postopa napram vodja hrvatskega naroda in načelnika skupine 60 poslancev dnevno časopisje, ni* kakor pa vlada in stranka, ki nosi polno odgovornost za usodo države in na* šega celokupnega nacionalnega vprašanja. Ta mora vzeti Radičev dokument kot politično izjavo in jo analizirati v vse potankosti. Naj se enkrat postopa v pomirljivem duhu, naj se enkrat izpregovori javna, ali je mogoča izborna vlada in pred tako vlado pomenek od stranke do stranke, od Radiča do Davidoviča. Radič je izrekel, da je pripravljen sodelovati v na* rodni skupščini, da je pripravljen na pregovore, ako se odneha od sedanje koalicije, to se pravi od politike skrajnega izvajanja vidovdanske ustave in ako s* privoli v sestavo izbornega kabineta. Na vsak način je volitvenl kabinet moment, ki bo blagodejno vplival na razmere na Hrvatskem, kar pa se ne more reči o vladi,. Id bi nadaljevala z dosedanjim režimom in zakonskim delom proti volji večine hrvatskega in slovenskega naroda. Radičeva izjava bo imela še drugo važno posledico. Politična debata, ki sv je vnela v demokratski stranki z ozirom na rezolucije zagrebškega kongresa, bo nanovo vzplamtela. Vladna kriza, ki se je mislila premostiti na sestanka glavnega odbora demokratske stranke, se bo poostrila. Nasprotje med demokratsko in radikalno stranko v pogledu jugoslovanske smeri naše državne politike bo postalo očitno. ■ S politično razpravo o volitveni vladi, na katero pristaja sedaj Radič, pa se bodo umirile tudi ustavne zahteve hrvatskega bloka. Državna in narodna pomiritev bo njena neizbežna posledica. Pogaianla v Mudaniii obnovljena. London, 7. okt. (Izv.) Po zadnjih vesteh iz Carigrada so se obnovila pogajanja na konferenci v Mudaniji. Antantni zastopniki so proti temu, da bi se kemalističnim četam dovolil svoboden prehod preko Trakije, preden ni podpisana mirovna pogodba. Položaj je še nadalje zelo napet. Pariz, 8. okt. (Izv.) Na konferenci, ki se je vršila danes dopoldne, so se zavezniki v načelu sporazumeli glede izpraznitve Trakije. Izpraznitev Trakije naj se izvrši v treh etapah. 1. Grško prebivalstvo in grška vojska naj takoj izpraznita deželo. 2. Čez mesec dni po tej izpraznitvi naj zasede Trakijo turško orožuištvo in uvede naj se turška uprava. 3. Ko bo sklenjen mir, naj ima otomanska vojska pravico prekoračiti morske ožine in vkorakati v Trakijo, ki se s tem trenotkom povsem izroči turški suverenosti. Ministrski predsednik Poincare namerava predložiti dogovor glede sporazuma ministrskemu svetu, lord Curzon pa naj se potrudi doseči odobritev sporazuma v Londonu. Kakor sodijo v Londonu, ne bodo ugovarjali sporazumu. Talna rtiskonemška vojaška pogodba Zagreb, 7. oktobra. (Izv.) »Slobodna Tribuna« objavlja v svoji današnji številki informacijo, ki jo je prejela od svojega praškega dopisnika, po kateri se je njenemu korespondentu posrečilo doznati s poučene strani, da se je med Nemčijo in sovjetsko Rusijo dne 4, in 5. septembra v resnici sklenila in podpisala tajna vojaška konvencija. V zmislu tega dogovora imajo Nemci ustanoviti v Rusiji nad 100 velikih tvornic za municijo in orožje in reorganizovati sovjetsko vojsko- Nemci naperjajo svojo fronto proti zapadu, dočim ogroža Rusija južno je zelo trudila, da bi beograjsko diplomacijo pripravila do tega, da začne po'-mirljivo politiko in je Jugoslaviji ponudila najtesnejše odnošaje za pomoč v vprašanju Trakije; vendar pa se je vsled nepomirljivega stališča Beograda ■ Bolgarija sedai že definitivno preorijen« tirala v drugo smer. »Slobodna Tribuna« pripominja tej informaciji, da so jo . zadnje dni dobile tudi druge države, in da je doznala, da so za vse te stvari zvedeli tudi merodajni krogi v Beogradu, vendar dosedaj brez vsakega učinka. p Vidovdanska ustava ie rodila že velike posledice, učinke, ki so ravno nasprotni, kakor so jih pričakovali njeni očetje. Gospodarsko propadanje in večne finančne kalamitete naše države _______ kdo bi se upal trditi, da jih ni v veliki meri povzročila slaba ustava? Ta je Prisilila ves hrvatski narod v abstinenčno politiko, pognala je mnogo ljudi, ki *o z navdušenjem pozdravili nastanek naše države, v hladno nevtralnost, nemo ali celo hladno opazovanje našega državnega razvoja. Kjer bi moral vsak najmanjši delec delovati s podvojeno energijo, vidimo mrzlo pasivnost ali ce- lo zavirajoče sile. Ni treba posebnih fizikalnih in matematičnih sposobnosti, da uvidi človek zdravega razuma, kako prazno morajo učinkovati take razmere predvsem na naše gospodarsko življenje. Nesrečna vidovdanska ustava pa deluje tudi uničujoče na našo zunanjo politiko. Kaj pomaga, če ima naša država še tako spretno in uglajeno diplomacijo, če pa lahko najneznatnejši zastopnik te ali one države vsak trenutek pokaže na slovensko-hrvatsko Vprašanje, ki ga je vidovdanska ustava tako brahijalno rešila, da je iz strogo notranje-političnega problema ustvarila mednarodnega, če tudi se danes o njem nikjer ne razpravlja oficijelno, tem več pa pri zaprtih durih, kar nam seveda nič manj ne škoduje. Zadnji dokaz o našem mednarodnem ugledu smo prejeli pri volitvah v Društvo narodov, k$er je dobil neznatni južnoameriški Uruguay svojega odbornika, Jugoslavija kot reprezentantinja male antante V* J« sijajno propadla... ZadovolBva rešitev ustavnega vpra-tfcfija, revizija ustave, pomeni tedaj filitev našega gospodarstva, našega Zunanje-političnega ugleda, naše drža-Vfc Ni pa dovolj, če kdo zahteva samo ffcvizijo ustave, spremembo režima, ni-«14 pa morda sam nikakega jasnega načrta, kaj in kako bo revidiral, da iistvari nekaj pozitivnega, kar bo res zadovoljilo veliko večino Slovencev, Srbov in Hrvatov v ustavnem oziru. Zal, da je ravno med napredno inteligenco tozadevno precej nejasnosti, ki se giblje z malimi izjemami v ideologiji splošnih gesel o bratstvu, sporaz-uinu, decentralizaciji uprave in morda cek) v nekaki samoupravi, le malokdaj pa slišimo, če se skriva za temi splošnimi gesli res kaj konkretnega, za življenje sposobnega. Vzemimo samo krilatico o decentralizaciji uprave ali o samoupravi. To sta dva pojma, ki pomenita mnogo ali pa nič. Ali imamo Slovenci danes decentralizirano upravo, ali imamo samoupravo? Oboje Imamo, ako si kdo predstavlja, da je to samouprava, če zastopa vlado pri tem ali onem pogrebu dr. Skaberne, pri tej ali oni predpustni veselici dr. Razjasnimo pojme! Baltič, da sme nositi pokrajinski namestnik lepo uniformo ali da mora finančni delegat odposlati v določenih obrokih toliko in toliko bankovcev v Beograd. Morda je to samouprava v smislu maloštevilne birokracije, toda treba se je samo spomniti, da vsa ta visoka birokracija nima niti toliko pravice, da bi recimo nakazala profesorjem izplačilo nadur in jasno mora biti vsakomur, kaj je — paradna samouprava. Od naprednih Slovencev je doslej edino dr. Rostohar na zagrebškem kongresu jasno označil slovensko zahtevo po parlamentarni avtonomiji, do-čim se tudi demokrati še vedno gibljejo v splošnih frazah, za katerimi najbrž ne bo mnogo več nego — paradna samouprava in decentralizacija... Naša javnost in zlasti inteligenca mora priti do jasnih pojmov. Cisto določeno moramo vedeti, da je možna za našo državo le ena in enotna zunanja politika in ne morda Protičeva in Koroščeva in Radičeva, da pa. imamo Slovenci svoje posebne kulturne potrebe in ra/mere, o katerih naj sklepa avtonomna zakonodaja, vedeti moramo, da mora imeti močna država enotno vojsko, da pa moramo imeti Slovenci avtonomno policijo, ki čuva nad redom v državi normalnih razmerah, vedeti moramo, da je mogoča le enotna železniška politika, da pa imamo Slovenci določene zdravstvene in socijalne razmere, ki jih naj urejuje avtonomna zakonodaja, vedeti moramo, da mora imeti država enotno denarno in finančno gospodarstvo, da pa moramo Slovenci sami razpolagati s primernimi denarnimi sredstvi, ki so potrebni za naše avtonomno življenj? in odgovarjajo naši moči v državi, vedeti moramo nadalje, da ne sme v avtonomni samoupravi centralna vlada imenovati višjih uradnikov brez sporazuma z avtonomno reprezentanco, vedeti moramo, da parlamentarna avtonomija ni naperjena proti državi, temveč pomeni vrhunec konsolidacije naše države, ki pravično deli narodovo voljo med osrednjo In avtonomno drž. oblastjo. Kdor je res realni politik, mora priti preko praznih splošnih gesel in krilatic o bratstvu in sporazumu, do jasnih*in določenih predlogov in zahtev. Še navadna trgovska morala zahteva od vseh interesentov, da se medsebojno poznajo, kadar se združijo v skupno trgovsko podjetje, koliko jasnosti in konkretnosti je šele potreba med Srbi, Hrvati in Slovenci, ki hočejo najvišji Ideal vsakega naroda — zdravo skupno državo. Bratje morajo vedeti, kaj drug od drugega zahtevajo in kaj drug drugemu lahko koncedirajo. Kadar sl bomo lahko Jasno pogledali v oči, takrat si brez hinavščine stisnemo roke in konsolidacija naše države bo izvršena... Dr. Joža Olonar: Narod In naciia drugod in pri nas. V Četrtek 5. oktobra 1.1. Je »Slovenski narod« prinesel iz peresa drja Josipa Smodlaka uvodnik »Narodno pravo la pravo samoodločbe«, ki razpravlja o problemu »nacije« in »naroda« na capadu in ga nazadnje aplicira na razmere v naši kraljevini. Vse svoje razlaganje Je osnoval na \Vilsonovo načelo »samoodločbe narodov«, o katerem pravi, da smo ga pri nas napačno razumeli in da nas je baš zaradi tega tazočaralo. Wllson — po njegovem — ni mislil tako kakor naši nacijonalisti In zato je prišlo prvo razočaranje: iWilson nam Je zahtevo po Gosposvetskem polju odbil, odbil ne samo njo, ampak odbil tudi naše pretenzije na zemljišče, kjer se tudi danes po večini govori slovensko, toda »na to je priiel odgovor, ki je okamenil naše nacijona-liste: ne odločuje jezik, ki ga govori ljudstvo, marveč njegova volja«. S tem je bilo postavljeno vprašanje narodne samoodločbe na osebno fasijo in ta se je v slučaju Korošcev izrekla zoper nas, ker so Korošci bili primorani fati-rati za »nacijo« in ne za »narod«, da govorimo v žargonu državno imperialističnega zapada in drja SmodlaKe. Vsi akti, iz katerih bi si lahko ustvarili jasno sliko o vseh zakulisnih dogodkih, ki so ustvarili današnje meje naše kraljevine, nam niso še dani na vpogled in nam — kakor vse kaže — še dolgo ne bodo. Saj ljudje, ki *o za časa vojne vodili našo politiko na za- Romantične duše. (K premljerl Iv. Cankarjeve drame.) »In tako bo ostalo zmerom... zmerom, ljubica... Ne žalosti, ne smrti, — sam6 večno, neizmerno razkošje...« Talc6 govori dr. Mlakar, romantičen junak drame do svojega umirajočega idola jetične Zarnikove Pavle, medtem, ko zunaj iz ceste hrumč v sobo zmagoslavni klici zmagovitih Mlakarjevih pristašev... Ta moška romantična duša se giblje v sredi javnega življenja, se bori s »prvaki« naroda (dr, Delak), lahkomiselno zapravlja življenje z dvomljivimi ženskami, a sredi blata in gnjusa ga obvladuje »hrepenenje po tild, nedolžni sreči«, čudovit ogenj mu pretresa prsa tedaj, ko terja življenje od njega najbolj odločnih dejanj. Potek drame je enostaven, malo skladen, a da občutiti vso poznejšo silo Cankarjevih dramskih ustvaritev. A z gorko omamo te objame tudi tipajoča lepota tega prvenca, ki ni le podlaga za studijo Cankarja-dramatlka, temveč je ce-16 ključ, odpirajoč vse tiho razkošje njegovih del. »Za narodov blagor«, »Pohujšanje« in »Hlapci« so kot veje enega debla, enega umetniškega hotenja: »Namen umetnikov naj bo, da naa/i takorekoč ogledalo drži: Kaže j&Cdnosti nj6 prave črte, sramoti njft pravo obličje, stoletju in telesu časa odtis rjega prave podobe.« Dr. Mlakar, brezmočen romantik hrepeni k nebu, a tava v blatu, se dvigne do voditelja narodi.c skupine — pa ga smrt dekleta, ki je ubežala z drugim (dr. Sternen) popolnoma, skoro otročje razoroži. V večnem nemiru je zanj njegova okolica, sluteč »da je Mlakar človek, ki živi v nepiavem času, ki dela sam6 napeto družin navadnim smrtnikom in muči Mhutega še samega sebe«. Obiležje tem »junakom« daje za naše razmere tipična okolica. Breznačelni, rodoljubni narodni »vodniki«, (dr. Delak, Mak, Vrančlč) pripravljeni ob prvi priliki sleči suknjo svojega prepričanja in strahopetno zapustiti nagnjeno ladijo, se sicer medlo pa razločno izoblikujejo iz Šibkega dejanja. Naše ozkosrčne razmere, zlagana vzgoja in kofetarski naš družabni ton že rahlo sili iz teh dejanj, ki so bile prvi vozel krvavega Cankarjevega biča, žvižgajočega skoro dvajset let po naših plečih... Režijo je vodil g. M. Skrbinšek in ie skušal s podčrtanjem globljih in z opustitvijo medlejših mest ustvariti res Izborno, za oder zelo kočljivo stvar. V veliko zadoščenje je ljubitelju Cankarja to dejstvo, ko se zave, da imamo danes ne sam6 režiserje Cankarjevih dram, ampak tudi igralce in padu, naravnost skrivajo tiskane priče svojega delovanja! Vendar pa se zdi, da so naše meje, ki jih imamo danes, in težkoče, ki izhajajo iz tega našega narodnega položaja, izšle samo iz dejstva, da so naši politiki, ne da bi se zavedli dalekosežnih posledic tega akta, kratkomalo posneli zapadno terminologijo »nacije« in »narodnosti« in jo prenesli na naše razmere. V veliki večini je tega krivo dejstvo, da so se vzgajali v državnopravni ideologiji zapada, predvsem Nemcev, ki so to svojo im-perijalistično ideologijo spravili v prepričevalen pravni sistem. Na koncu XVIII. stoletja je en sam človek na prestolu rekel: »Država — to sem jaz«, ko pa je on in njegov sistem padel pod navalom meščanske francoske revolucije, je na mesto edinega vladarja v državi nastopilo vladajoče »pleme«, vladajoči »narod«, ki se je v državno-pravnem sistemu, da si pridobi več veljave, proklamiral za državotvorno narodnost, znanstveno ali bolj učeno povedano, za »nacijo«. To je svetovni razvoj od meščanstva propagirane nacionalizacije, ki se je v boju zoper aristokracijo in klerno, kot »tretji stan« zoper ta dotlej privilegirana stanova, porinila v ospredje, dala srednji Evropi zadnjega stoletja značilne poteze v politični zgodovini, ustvarila Nemčijo in nazadnje ubila Avstrijo. Razvoj na anglosaksonskem zapa-du je bil popolnoma drugačen. Tam se je že stoletja prej ustvarilo vse potrebno, da je dobil državljan svoj »habeas corpus«, neposredni kontakt z morjem je dajal možnost za oster medsebojen konkurenčni boj, pot do gmotne osamosvojitve in s tem tudi do političnih svoboščin, je bila mnogo bolj odprta za-padnikom nego prebivalcem srednje Evrope, ki so bili v pravem pomenu besede »glebae adseripti«. Predočimo si samo značilno vrsto letnic, ki kažejo, kedaj so bili v srednji in vzhodni! Evropi kmetje oproščeni tlačanstva. Dr. Smodlaka vprašuje: »Kako to, da so Angleži in Škoti jedna nacija, Irci pa to niso?« Dobro bi bilo, če bi poleg tega še bil opozoril našega človeka, naj pazi, če govori s kom angleško, da bo govoril o »Britaniji« in ne o »Angleški«. Če bo slučajno naletel na Škota, ki se smatra sicer za »Britanca«, za »Angleža« pa ne, se mu bo s takim zamenjavanjem »nacije« in »narodnosti« zameril. Ves razvoj nacijonalistične terminologije treba namreč umevati historično. Zapadna »nacionalizacija« se je razvila iz povsem drugačnih vzrokov, ko srednjeevropska, da o vzhodnje-evropski niti ne govorimo. Švica, ki jo tl in oni radi stavijo za zgled, ali je potem že pravilen ali ne, se je do današnjega stanja preborila skozi stoletja divjih in besnih krvavih bojev. Današnje stanje pa je tako, da vsak Švicar ljubi in slavi svoj »Kan-tonli«, pri tem pa se vsak obenem tudi zaveda, da je Švicar. Prvega mu noben Švicar —• dasi drugoroden — ne brani, nad drugim se vsi skupaj veselijo. Nemški Švicarji, ki so dali nemški literaturi take korifeje, kakor so Gotthelff-Bitzins, G. Keller, Spittelerin Widmajin, uživajo poleg tega še v nemškem jezikovnem svetu privilegij, da smejo pisati svoj poseben književen jezik. Njih spisi se za ostale Nemce izdajajo s priloženimi vokabularji; če bi kak gimnazijec napisal v Berlinu nalogo z oblikami, ki jih sme rabiti vsak švicarski nemški pisatelj, bi mrgolela rdečih lis. Za zgodovinski potek nacionalizacije sveta so posebno ilustrativne razmere v bivši Avstriji in Ogrski. V Avstriji sta si nemška aristokracija in ž njo roko v roki nemška buržoazija po 1. 1848 znali zavarovati drugojezične kolonije, kamor sta pošiljali prebitek svojega Intelektualnega naraščaja. Ves nacionalni boj se je v Avstriji vodil kakor nekak civilen proces na podlagi neke že takorekoč kritične ustave, ki je imela točke, ki so celih sedemdeset let čakale na to, da so postale brezpredmetne. Ustavnost — vsaj navidezna! — tega nacionalnega boja je zakrivila, da nam niso ničešar pripovedovali o kaki avstrijski »naciji«. Zato pa so primerno ravnali v praksi. Kdorkoli z avstrijskih Nemcev je kaj veljal na pr. v znanosti, je bil zunaj Avstrie in v njej »znamenit Nemec«, o drugo-rodnem Avstrijcu se je v enakem slučaju govorilo samo kot o »znamenitem Avstrijcu«. V politični praksi pa se je vedno uveljavljalo načelo, da grejo Nemcem kot vladajoči »narodnosti«, torej kot »naciji«, večje pravice ko avstrijskim »narodnostim«, ki naj lepo tiho čepe v zapečku ali pa mirno izginejo. Kako so v tem pogledu Madžari »varali svet«, o tem govori Smodlaka sam. Niti Avstria niti Madžarska se namreč v krogih svojih državnikov nista zavedali, da je današnji nacionalizem nekaj v čustvu zasidranega, nekaj tako močnega, da zoper njega ne pomagajo nobeni civilni ali kazenski paragrafi. Dr. Smodlaka pravi, da so Madžari, »hoteč obdržati svoje gospodstvo nad podjarmljenimi narodi, dolgo časa varali svet, da so tudi Ogri jedna taka nacija, slednjič pa se jim je vendar razkrila prevara, ker jim je manjkal glavni pogoj za nacijo, in to je: skupna državna zavest, skupna volja državljanov, da žive po istih zakonih v isti državi.« To je pač — neizmerno milo povedano! Goljufija je bila v tem, da so Madžari, kot vladajoče pleme, ali kot »nacija«, te zakone uporabljali po svoje, hoteč nasilno vsa ostala nernadžar-ska plemena spremeniti najprej v »Ogre«, nato pa v »Madžare«. Madžarska »nacia« bi naj tudi vsem drugim »narodnostim vtisnila svoj madžarsjl narodni pečat in tako ustvarila identiteto madžarske narodnosti in nacije. »Mi smo v srečnem položaju, da se pri nas narod ir nacija Krijeta« prjvi dr. Smodlaka. Kolika zmota! V srečnem položaju srro bili zaradi tega, ker je našo državo ustvarila »skupna dr* žavna zavest, skt pna volila driavlja* nov, da žive po istih zakonih«, in v srečnem položaju smo, ker se tega še vedno zavedamo. V svetovni zgodovini je pot, po kateri smo prišli do skupne države, nekaj povsem singularnega. To, kar Smodlaka pri Madžarih pogreša, smo prinesli že ob rojstvu naše države kot nje najtrdnejši temelj s seboj! Kaj je krivo, da se ta temelj vedno bolj rahlja? Ali ne mogoče dejstvo, da zamenjavajo naši politiki — med njimi tudi dr. Smodlaka — pogoje političnega sožitja ž njega posledicami in da izhaja iz tega tudi neprimerna, včasih naravnost nekulturno nasilna polit.čjia praksa? Dr. Smodlaka opozarja kot na Jamstvo naše bodoče konsolidadje v sme- li »nacije« na dejstvo, da živi v »S®-vemovzhodnem delu Srbije danes zadovoljno mnogo tisoč ljudi romunskega materinskega jezika in romunskih običajev, ki pa ne smatrajo Romunije za svojo domovino, marveč Srbijo, ter so zanjo tudi kri prelivali, kakor ostala njena deca.« Moj Bog! Ti Romuni so bili v narodnem pogledu popolnoma in* diferencirana, amorfna masa, ki Je bila vesela, da je lahko živela svoje vegetativno življenje. Kam bo danes, ko smo že imeli z Romunsko prepire zaradi razmejitve mešanega teritorija, is ko imajo v soseščini veliko, v nacionalnem pogledu se razviajočo državo, začelo gravitirati njih duševno življenje, ni težko prerokovati onemu, ki J« kolikaj pazno zasledoval razvoj nacionalne misli v zapadni in srednji Evropi. Trst, 6. oktobra. Fašisti nadaljujejo s svojimi nasilji Kakor divji Huni se zaganjajo zdaj sem, zdaj tja, izvajajo nasilja v vseh mogočih oblikah, rušijo poslopja, požigajo, pretepajo in ubijajo, skratka počenjajo vse kar se jim pač poljubi in ni je sile, ki bi jih mogla zadržati, ustaviti njih barbarsko početje ter jih kaznovati. Danes so fašisti gospodarji dežel, gospodarji države. Oblast jim gre od dne do dne bolj na roko, podpira jih na vse mogoče načine, daje jim v vsem njihovem početju popolnoma proste roke in prosto pot. Fašiste je spočela itlijanska vlada, natančneje povedano — min. predsednik Giolitti, da jih izrabi proti vstajajočemu in grozečemu komunizmu. Bill so tedaj spočeti v zaščito kapitalizma, ki je stal tik po vojni na šibkih materialnih in moralnih nogah. V fašistovsko organizacio so pristopili najslabši elementi, kar jih premore Italija. Brezposelni, delamržni ljudje, delinkventi vseh vrst, ljudje, ki so hoteli igrati ulogo junakov, don Ki-šotov, ljudje vseh slabih stremljenj, ki niso vedeli kam in so našli v faši-stovskih organizacijah izborno zatočišče in ugodno mesto, kjer so lahko nekaznovani služili svojim podlim instinktom. In tako so se zbrali v teh organizacijah lenuhi in hudodelci, ki jih sedaj proslavia pol Italije. V začetku so imeli fašisti le malo privržencev, ali danes je drugače. Fašisti so se silno razmahnili, vsepovsod imajo danes svoje skupine, vsa mesta so že nasičena z njihovimi društvi in že se raztezajo po deželi, V trge in vasi; in ne bo trajalo dolgo, ko bodo imeli v vsaki vasi v Italii svoj »fascio«. Fašistovske skupine rastejo kalso*1 gobe po dežju. Kako je to mogoče? — Nobeno čudo! Saj jim gre italianska vlada v vsem na roke. Doslej še ni ukrenila niti koraka, da bi jih potlačila, pa tudi ne misli ukreniti ničesar. Fašisti so zrasli vladi preko glave in vlada ne more sedaj več nazaj, četudi bi hotela. Kdor se drzne upirati ali nasprotovati fašizmu, ta je kaznovan brez razlike. Deloma vsled strahu, deloma iz resnične simpatije podpira vlada fašizem materialno in moralno. Fašisti imajo svoje uniforme; te uniforme so dobili od vlade. Prav tiste uniforme so, ki so jih nosili poprej »arditi«, t. j. prostovoljne naskočne italijanske čete. Fašisti imajo avtomobile — ti avtomobili so vojaški kamioni; vlada jim jih je dala na razpolago. Fašisti imajo platnene ša-tore — ti šatori so bili last vojaškega erarja. V zadnjem času nosijo fašisti tudi čelade — te železne čelade so črno prebarvane vojaške čelade. Jeklenih čelad menda vendar niso kupili fašisti v trgovini železa! Vlada pa jih ne podpira samo mate-rielno, ampak tudi moralno. — Fašisti smejo počenjati karkoli hočejo — nikdar niso kaznovani. Smejo požigati, moriti, zasedati poslopja, razganj&ti šole in občinske zastope. Kdo pa 3® brani? Zdaj, ko so že razlili svojo jezo nad Slovenci na Primorskem ter po ostali Italiji, so se vrgli kakor divje zveri n* Tirolsko. Te dni so divjali po Bocnu* ki so ga zasedli. Polastili so se s sil® najlepše šolsko poslopje »Elisabeth« t®* ustanovili tam notri italijansko šolo, “ so jo že krstili in dali ime »Regi®8 Elena«. Napadli so javno mestno str** žo, jo razorožili ter razpustili mestu* svet. V nekolikih urah je že bil od vla* de imenovan vladni komisar, ki Je skuP" — celo publiko. Sicer je pri premijeri precej neprijetno strašilo po ložah, vendar je prinesel večer vsem navzočim tih užitek naše nasilnejše slovenske besede... Dejanja se vrstž in zaključujejo v neverjetnih posledicah, za katere ni mnogokrat tudi umetniške opravičbe, nastopajoči Pa so tvorili zaokroženo enoto od dobro preštudiranega »junaka« Mlakarja-Skrbinška doli do frazastih in bombastičnih agitatorjev in rodoljubov. G. Skrbinšek očituje izredno igralsko inteligenco, do pičice naštudira vlogo in postaja zopet močan moment v drami. Želeli bi le manj umetnlčenja in več gorkote, manj tehnike in mnogo resničnejšega čustvovanja. Dr. Sternen-Železnik je delikatno podal svojo sicer pasivno vlogo. Zna Iznenaditi tudi v najneznatnejšem prizoru, je iskren in zajemljiv igralec. Pavla gdč. Danilove ni prinesla onega romantičnega občutka, ki naj ga vzbudi njen nastop. Po vnanjosti in po igri smo videli zelo povprečen lik. Dr. Delak-Kralj je nekoliko ostajal v ozadju vsled malo izdelane igre, Peček in ga. Rogozov a, najbolj pa Rakarjeva so zelo srečno vozili. Ga. Juvanova (Olga) ni presenetila samo z elegantnim nastopom, poškropila je nekoliko mlačno vzdušje drame z vedrostjo svoje na- ravne igre. Danil o-Jereb je splaval, sedeč na udobnem naslanjaču svoje rutine in dobrih ušes... Plut je bil posrečen agitator — »govornik« in posrečen bi bil morda Gregorin, če ne bi živel v prepričanju, da mora na odru cel čas »igrati«. Mirno In prepričevalno igro g. L i p a k a je treba posebej omenjati. Ce bodo izginile nekatere nesigur-nosti v nastopu, tedaj ga bomo iz srefi veseli. »Romantične duše« pa zaslužijo — in to iz čistih literarnih ozirov — svoje življenje po naših odrih. Kot v koncesijo veselja željnemu delu publike sledi v sredo, dnž 11. t. m. angleška komedija Manghema: Jack Straw. ___________________________~u— Fran Brkin. Impresije fz Nemčije. Hamburg, tretje največje pristanišče sveta! Človeku se zdi, da je v blaznici, kajti vsenaokrog drve avtomobili, vozovi, pešci, vse mesto je zavito v gosto meglo dima iz tovarn in parnikov. Vsak človek ie tu res samo številka ogromne mašinerije, ki se zove svetovno pristanišče. Sedež na verando bližnje kavarne in poslušaš ta monotoni ri-fem. Polagoma te uspava, posameznosti se zbrišejo in pred seboj vidiš le še nekako kinematografsko migljanje, na ušesa te pa zbada momentano hrešč** nje. S težavo se prebudiš in zaveš te® greš dalje. Na levo in desno odurni k**" pi iz surove opeke, sem ter tja kak« javno poslopje — kup umazenega, bre2“ izraznega kamenja. Tako se pretolče* do luke. Megla se zgbsti, v nos te da smrdeča in umazana morska vod in v nejasnih konturah vidiš pred se , * šviganje neštetih parnikov, ki plaV*l pod vsemi mogočimi zastavami sve““ Največ je angleških, sicer pa tiči V t«01 tudi ves smisel svetovne vojne. Ali je to življenje? Morda, venda* se začne človeku tu nehote tožiti Pjj umirajočih starih ulicah Nflrnberga Regensburga. Ej, tisto življenje J® lepše, tedaj ljudje še niso bili tako 8* zno učeni in napredni, tedaj J® manj kavaren, a zato več pivnic*«* Tudi v Berlin sem s® pr!p®lj -p« zgodnjih jutranjih urah. Ko se n* lodvoru okrepčam in osnažim tar » ^ kupim vse potrebno, so začeli oov^j tudi v mestu že prve trgovine.*? lbfrji in restavracij seveda še ne in ter muzejev ne. Sedem torej tou)cfl* bahn« ter se vozim za 5 4o*i časa okrog mesta, da si og\Zaii0pUti bro vsa predmestja, nato pa P ^ ay na mestno železnico* W O* j*riCel voditi posle razpu- Tak t eea sveta-CTrentnl Da*° 80 86 vr8li Qa Trident ledli mestni svet in za- ki je , ° Palačo. Svetnik Cond, to bil »o! na ma«^trat, da protestira, Sm rfm°Van* Končno ie moral be-Ifeti j. 'je vršijo pogajanja med fa-la Trflf. tteo generalnim komisariatom <4 vlsri Benečijo; fašisti zahtevajo ^aisjj.6’ da imenuje tudi v Tridentu V? • tettsferai so zasedli fašisti mestni ma-k Boican^0rnu* *S*° s0 s*orid v Kffh ^tf3f!stovska povodenj drvi dalje ter Rd kamor pride. °,.bi se ji ustavljal? Saj je tu Boben* p°dPira fašizem in pazi, da se In *ašistu ne skrivi las. Vi It v? divjajo po Tirolskem in po bi lih “ novi Huni, in ni je sile, ki 'J ^vila... Jaevfnes so vlada — fašisti Pred par feu 80 zabranili govoriti enemu iz-WhnH,mistrov’ ker se fun ni javfl w v mesto. iz- Pri Danes so fašisti gospodarji Italije. Kdor ne dela po njihovi volji je tepen, odstavljen — bodisi minister sam. Računati moramo s tem, da bodo fašisti v najkrajšem času sprejeli vlado v svoje roke. Zato čakajo Italijo še bridke ure, posebno pa zasedeno o-zemlje — Tirolsko in Primorje. Ako je Že zdaj tak silen teror, kaj pa bo šele potem, ko bodo fašisti absolutni gospodarji v Italiji ko bodo imeli svoje ministre, svojo policijo in svoje vojaštvo?! * Kdo bo branil v tistih dneh nemško in slovansko ljudstvo v zasedenih pokrajinah? Ali res ni sile, ki bi nas branila pred ognjem in mečem teh novih Hunov? Fašiste vska povodenj drvi dalje, vedno silnejša in krutejša, dokler ne poplavi vso državo. Kam bo drvela poslej? Kakšna bo naša usoda? Mi imamo roke v okovih — kdor ima razvezane, ta naj misli na nas in na naše odrešenje!! Izvoz prašičev in masti. beograjski list ie s pohvalno ^ a“° Prinesel vest, da vodi minister Vflfg ciaJno politiko dr. Žerjav prego-tj0 s Predstavniki klavne industrije, 'tol 5 1“'enih vesti se razvidi, da je cilj Ugovorov, da bi prišla vojska in todi uradniške organizacije do brezplačno ali pa po mnogo nižji ^ kakor so tržne Dr °'iČni izvozniki bodo seveda izgle-nj^.kot da so kaki posebnikl debrot-p... 'JUdstva, v resnici pa bodo na kon- katere jim bo morala dati dr-zaslužili nekaj desetin milijonov. ima v r°kah koncesijo in pri-izvažanja masti in svinj, ta je iti »1 z*a*e lame. v kateri se kop-‘lato jugoslovanske države. *«lo .0r 'e zntano’ so danes v veljavi Voj vIsoke prohibitivne carine na iz-tn, ^asti in svinjskega mesa. Carina oz tega blaga se je določila tako ^ wVsled tes‘a'’ da b' se onemogočil tj]j omejil izvoz teh za življenje Važnih potrebščin ter se stem do-“znižanje cen, ki so bile in so še l^vprečnega konsumenta nedoseg-L? ^a cilj je visoka carina tudi, vsaj l^-bia dosegla. Cena živih svinj je J« od Din 20 na Din 14—16 in tudi ^ masti je pričela polagoma, toda h “ Padati. To vsaka gospodinja v ij^m gospodinjstvu že prav dobro Sedaj pa se hoče nekaterim izvoznikom dovoliti izvoz brez carine ali pa z minimalno carino in sicer naj bi dobili to dovoljenje kot koncesijo za odstop večje množine masti za vojaštvo in uradniške aprovizacije. Da bodo pri tem ti izvozničarji zaslužili težke milijone o tem ni dvoma, če pa bodo uradniki res prišli do cenejše masti, to je pa še veliko vprašanje. Pa vzemimo najboljši slučaj, da bi državni uradniki prišli do cenejše masti. Prav gotovo pa je, da se bo za ostale konsumente svinjsko meso in pa mast zopet povišala v ceni. S tem pa bodo ti ostali konsumenti primorani zahtevati za svoje delo plačilo in konec bo povišanje cen vsem življenskim potrebščinam. Tako bodo državni nameščenci oškodovani na drugi strani morda za dvakrat toliko, kalikor bodo pridobili radi znižane cene masti, vsi o-stali konsumenti pa bodo direktno in indirektno oškodovani Rezultat zopetnega podelievanja izvoznic za mast in svinje bi bil torej zopetno povišanje splošne draginje. Vidi se že po teh izvajanjih, da ima pri celi stvari vmes zopet prste ta naš nesrečni dr. Žerjav. Politično interesantno pri celi stvari je še, da ga vsled te akcije napada celo beograjski »Preporod«, ki je zelo blizu Pribičeviču. Kot vse kaže so se gospodje pričeli biti že med seboj. Politične vesti reokret Radičeve politike. smo že včeraj poročali je tofoi ?ratoski dnevnik« priobčil senza-0 vest o preokrenitvi Radičeve Kakor se sedaj poroča, se je preobrat Radičeve politike na k' sa ie Imel z Radičem, dr. ‘Sem in dr .Drinkovičem poslanec IU ratske stranke Pavle Angjelič 4. Zagrebu. Na tej konferenci so H^vani razpravljali o vseh vpraša-narodne in državne politike, se je osobito o naslednjih L o skupni proslavi osvobodilno!?1lovske bitke, 2. o udeležbi ju-^jkhiskih poslancev pri velikih sve-^ hh v Pragi povodom češkega dr-totjya^a praznika proklamacije češko-*^tav . neodvisnosti in 3- o možnosti e izborne vlade, ki naj bi izvedla W volitve v narodno skupščino. O £ ‘eh točkah se je dosegel zadovo-,W “orazum, poslanec Angjelič ima to bjj r°Čno pismo Radiča in podpisan w 'adi podrobni zapisnik tega se- stanka. Za pogoj sodelovanja v Beogradu smatra Radič sestavo nove vo-litvene vlade. V tem slučaju bo prišel v Beograd osebno ali pa odpošle nekatere svoje poslance v narodno skupščino. O sestavi nove volitvene vlade se je Radič izjavil dopisniku »Češkega Slova« nastopno: »Ako bi pri volitvah zmagali zemljoradniki, tedaj je sporazum gotov tekom 24 ur. Z zemljoradniki ima Hrvatska seljačka stranka v marsičem sličen program, osobito glede socialnih problemov. Mogoč je tudi sporazum pri zmagi radikalcev«. Glede Protiča je rekel Radič, da je konservativen politik, vendar bi bil ž njim, ako bi potegnil za sabo radikalno stranko, mogoč delni sporazum. Obsodil pa je politiko ministra Pribičeviča, ki ga dolži da je osebno kriv za vse razmere na Hrvatskem . Še enkrat obmejno šolstvo. Na moj članek, ki sem ga podpisal, mariborski »Tabor« od 4. okt. t. 1. odgovarja s psovkami. Pisec ni imel po- guma podpisati svojega častitljivega imena. Radi tega je zame za te psovke odgovoren minist. n. r. Kukovec. Prišli bodo še vse drugi grehi na dan. ki ste jih zagrešili vi, državotvorni demokrati, pod vodstvom in odgovornostjo dr. Kukovca nad našim slovenskim ljudstvom, pred vsem onim ob meji Ugotavljam, da »Tabor« stvarno do danes ni mogel izpodbiti niti ene mojih trditev. , Ivan Deižič, narodni poslanec,- Gospodarstvo. Mednarodni sporazum glede velesejma. Taepper Iz Kolina priobčuje raz-motrivanja o velesejmih in kaj bi bilo v tem oziru ukreniti. Razvoj mednarodnih velesejmov je bil v zadnjem času tako nepričakovano hiter, da tega nihče niti slutil ni, nekaka velesejmska mrzlica, se je lotila vseh evropskih dežel. Vzrokov za to je iskati predvsem v razdrapanosti mednarodnega gospodarskega življenja; vsaka dežela hoče z velesejmi vzpostaviti gospodarstvo. ki so je deloma uničile vojska in nje posledice, in hoče dobiti za svojo produkcijo nove možnosti prodaje. Poleg tega igra vlogo tudi medsebojno tekmovanje. Notranja vrednost sejmov, to se pravi po načrtu se razvijajoča ureditev nakupa in prodaje, je vsled mnogostranosti takih prireditev na vsak način trpela. Tako je prišlo do mednarodnega gospodarskega problema, kojega rešitev mora živahno zanimati vse industrijske in trgovske kroge, ki se sejmov udeležujejo. Nemogoče je kar diktirati, kako naj se vse to uredi, saj so težkoče celo v eni in isti deželi. Največja zmešnjava glede na mednarodne velesejme je opazovati pri terminih. Letošnjo jesen je bilo naprimer v kratkem roku štirih do šestih tednov najmanj šest mednarodnih velesejmov, in jasno je, da tako kopičenje v tako kratkem roku ne moti samo kupca, temveč da trpijo na tem tudi sejmi sami na sebi; saj je večini tovarnarjev nemogoče z uspehom Izložiti svoje izdelke istodobno na dveh ali več sejmih. Stremljenje krogov, inte-resiranib na sejmih, gre najprvo za tem, da se sporazumejo glede na termine. To vprašanje so prvič obravnavali esparanto-oddelki lansko leto na sejmih v Frankfurtu in Pragi; pa ni bi- lo še povoljnega uspeha. V Prago so poslali svoje zastopnike tudi esperan-to-oddelki iz Stockholma, z Dunaja, iz Padove, Basla, Pariza, Lyona in Barcelone. Kljub neuspehu pa misel o mednarodnem sejmskem sporazumu ni umrla, letos je zopet oživela. In sicer je porabil sejmski urad v Helsingiorsu, glavnem mestu Finske, vodstva evropskih sejmov na mednarodno sejmsko konferenco. Vršila se je v. zvezi s 14. svetovnim esperantokongresom meseca avgusta v Helsingforsu. Od raznih sejmskih uradov so bili zastopani tile: iz Jugoslavije Zagreb, iz Češkoslovaške Praga in Liberec, iz Nemčije Leipzig in Frankfurt, iz Švedske MalmO in Goteborg, iz Švice Basel, ’ iz Španske Valencia, iz Francije Pariz in Lyon, iz Italije Padova, iz Poljske Lvov, iz Ogrske Budimpešta in iz Finske same pa Helsingfors. Vidimo iz tega pregleda, da kljub številni udeležbi vendar nekateri važni sejmi niso poslali svojih zastopnikov, omenimo napriiher Vratisla-vo, Kraljevec, Kolin, Dunaj, London, Birmingham, Utrecht, Bruselj, Barcelono. Tudi naše Ljubljane ni bilo tara, pa ima gotovo isto upravičenost in potrebo na udeležbi kakor 'vsako drugo sejmsko mesto. Najvažnejša točka dnevnega reda je bila: ustanovitev mednarodne sejmske zveze ali kaka drugačna določitev skupnega dela. Pozitivnega rezultata niso dosegli, ker so splošne gospodarske in posebne sejmske razmere v posameznih deželah tako različne, da ni bilo mogoče napraviti obveznih ukrepov. Oziraje se na to okolnost so pa sprejeli druge ukrepe, tičoče se medsebojnega podpiranja mednarodnih sejmov, redne izmenjave tiskovin in pojasnil, predlogov na svetovno poštno zvezo zaradi cenejše poštnine za sejmske tiskovine, predvsem pa ukrepe, tičoče se obzira, ki naj ga imajo sejmi z gibljivim sejm-skim časom na termine že obstoječih sejmov. Določili so tudi, naj ostanejo esperantooddelki raznih sejmov v kolikor mogoče ozkem medsebojnem stiku. Prihodnja mednarodna sejmska konferenca bo — če le mogoče — spomladi prihodnjega leta v Frankfurtu, če ne, pa v Llbercu na Češkem. Prorokavanja in sklepanja o uspehih te prihodnje konference so kaj različna. Skoraj vsi faktorji so pa edini v tem. da je predpogoj za praktične rezultate ozdravljenje splošnih gospodarskih razmer in pa zopetna vzpostavitev rednega prometa med vsemi v poštev prihajajočimi deželami. Dnevne vesti. — Obletnica koroškega plebiscita-Z mirno manifestacijo za našo Koroško hočemo dati odgovor nemškemu slavju ob drugi obletnici usodnega 10. oktobra 1920. »Gosposvetski Zvon« priredi v torek točno ob 7. uri zvečer v »Unionovi« dvorani shod, na katerem nastopi več govornikov. Praznujmo naš Vidov dan. Spominjajmo se naših bratov ta dan in jim dajmo oporo, utrdimo v njih zavest, da jih ne bomo nikdar pozabili. »Gosposvetski Zvon«. — Zabrana udeležbe pri športnih društvih. Naučni minister je izdal na vsa srednješolska ravnateljstva nared-bo, po kateri šibki dijaki ne smejo biti člani športnih društev, dokler ni izboljšana njihova klasifikacija- — Povišanje draginjskib doklad za orožnike je dovolil finančni minister na predlog notranjega ministra. — Zdravnikom in zdravniškemu društvu. Vdova po pokojnem okrožnem zdravniku dr. Gregorecu v Ptuju živi v skrajno bednih razmerah z štirimi ne- doletnimi otroci, ker njena prošnja za penzijo in draginjske prispevke za otroke že tri leta čaka rešitve. Vsi zdravniki so naprošeni za pomoč v skrajni bedi. Vsak najmanjši dar se hvaležno sprejme in naj se pošlje na naslov g. dr. Gregorec, Ptuj ulica Vseh svetnikov. — Pomagajte! — Zahvala. Gasilno društvo Loka se iskreno zahvaljuje za nabrani znesek 25 Din o priliki poroke g- Berte Estove — Pešec v Radečah. Posebno zahvalo pa izrekamo g. Rudolfu Estu za njegov trud. Obenem vabimo vse prijatelje ua vinsko trgatev danes pri Jurančiču v Zidanem mestu. — Na kritiko g. dr. Šerka izjavljam da je šlo vse moje prizadevanje za tem, pokazati ljubljanski publiki vpliv na voljo in prenos misli. Vse občinstvo se je samo prepričalo in tudi gospodje zdravniki lahko potrdijo, da nisem izvajal ni-kakega eksperimenta, ld bi mogel komu škoditi. Iste cilje sem zasledoval pri mojih predavanjh mladini, ki so se vršila v prisotnosti vseh' gg. profesorjev in 1 korist revnih dijakov- Gotovo škoduje ljudstvu prekomerno vživanje alkohola in zlasti mladini obisk razburljivih kino-dram mnogo bolj, kakor pa moja nedolžna kratka predavanja. Sicer pa sem vse svoje eksperimente izvajal pred komisijo zdravnikov, ki so moje naziranje o tem predmetu potrdili. — SvengalL — Epidemija. Vsled legarja so zapr- li v Veršecu vse šole za tri tedne. —- Zastrupljanje soproga. Vinogradnik Anton Friedrich v Osijeku je ovadil policiji svojo ženo, da ga je skušala zastrupiti. Dala mu je opoldne juho, ki je povzročila, da mu je naenkrat postalo slabo. Ostanke juhe so poslali v svrho kemičnoanalitične preiskave v Zagreb — Aretacija zdravnika V velikem Bečkereku so aretirali mestnega zdravnika dr. Julija Kleina, ker je izvršil pri 10 ženskah nedopuščene operacije. • — Nesreča pri delu. V Domžalah si je na žagi A. Skoka izpahnil hrbtenico delavec Ivan Ogrinc. <’ — Tragična v smrt dveh bratov. Brata Miloš in Adam Cermak iz Kamenice sta spravljala sod vina v klet V kleti pa je vrel mošt, vsled česar je bila. klet napolnjena s strupenim plinotft. Brata, prišedša v klet, sta takoj padla v nezavest in nedolgo potem umrla. — Pretep in uboj. Na Praprotnem pri Železnikih so se dne 2. t. m. tamošhjl fantje na neki veselici razprli nakar je sledil pretep in potem uboj. In sicer je bil do smrti zaboden neki Janez Benedik. - — Železniška nesreča. V Temešvai ru je povozil 3. oktobra popoldne vlak neko 23 letno dekle in jo dobesedno razi polovil. — Poizkus samomora. Karol Pola-ček, hlapec pri Luciji Gutnikovi v Viž-marjih, je v samomorilnem namenu pil oetovo kislino. Prepeljali so ga v bolni, co. Nahaja se v zelo nevarnem stanju. — »Mazanje«. Na državnem kolodvoru v Zagrebu je aretiral neki stražnik znanega žeparja Janka Lovrenčičih Med potjo na policijo je skušal Lovrefi-čič podkupiti redarja s 100 dinarji, da ga izpusti. Vsled tega se bo moral zagovarjati pred sodiščem radi poskušenega podkupovanja uradne osebe. — Požar vsled strele. Blizu Ljutomera je udarila strela v neko zidanico, last vinogradnika Zemljiča. Zidanica se je vnela in ogenj je prešel tudi na ostala Zemljičeva poslopja, ki so večinoma pogorela. Škoda je precejšnja, če tudi jfe bil Zemljič zavarovan proti ognju. . — »Korajžni« fantje, ki se niti avtomobila ne boje, so vsekakor fantje iz Medvod. O tem se je prepričal lesni trgovec Javornik iz Ljubljane, ki se je pred par dnevi vozil s svojim avtom skozi Medvode. Ondotni fantje so bili precej v »rožcah« pa so napravili Javorniku čez cesto živo »šrango«. Pil vsem tem ni bilo druge nesreče, kakor ta, da je eden »šrangarjev« pošteno odletel v cestni jarek. > — Smrtna kosa. V Št. Vidu pri Lukovici je umrl vpokojeni računski nad-svetnik g. Luka Pestator. Pogreb je bil v petek. Naj počiva v miru! — Laži-doktor. Po Zagrebu in okolici se je neki pravnik z imenom Cedo-mil Montan izdajal za doktorja in podi tem imenom obrnažil mnogo ljudi. Pa kakor vsega, tako je bilo tudi njegovega »doktorstva« konec, ko ga je zasačila policija in vtaknila v luknjo. — Tatovi povsod. V kolodvorski restavraciji na Zidanem mostu je neznan tat ukradel Josipu Adamu iz Ljubljane denarnico, v kateri Je bila manjša vsota denarja, nekaj slik in listin ter potna legitimacija. — Ce se v vagonu zaspi. Ko se Ie pred par dnevi vozil narodni poslanec Sima Krstič v Sarajevo, je medpotoraa v vagonu sezul čevlje, jih položil poleg sebe in sladko zaspal. Ko se je zopet ^ bj D kako tiho, mrko in vdano V°'i° vam sedi vse tu, si res ’• bi vldel takozvano »revo- k 1918, o kateri so napisali . nemški profesorji že cele va-J%o uant°v. Sicer pa ne vem na-si Nemci pod besedo »re- Predstavljajo. ?ahifJ?’ežer ie bilo napovedano veliko . aCiielrr. „1________________„ T ____ S: k-, oijsko zborovanje v Lustgar-L'«xiarsif 'e obletnica republikanske n ih ne Us*ave. Na stotine govorni- S4 shorn* .ftotisoče poslušalcev. Samo & * štir- u Friderika Viljema III. so th*' po ijl’ a n°beden ni motil druge-n cV'rovaniih manifestacijski iz- w?rekieri ek sleda in čaka, da da ta M ^ a * množica duška svojim ču-» > bJ;000* mrko In nemo se ti uvr-Vodu v°d »n korakajo, kamor jih .*» tinu0, ^e> n®. to ljudstvo ne zna -ne m°re naučiti revolucioni-ttvjj ie treba drugačnih oči. To , Da delati in ustvarjati, pod ?9dstvom g© ti zna sijajno vojskovati, prenaša gore in premosti morja, a je brez temperamenta. • Berlin je verna slika Hohenzollem-ske Nemčije od Friderika Velikega sem. Sila moderno, snažno higienično velemesto (asfaltirane ceste vsako jutro pomijejo), ki ti na vsak korak kriči, da stopa na čelu civilizacije in z njo združenih napredkov na vseh mogočih in nemogočih poljih, a pri najboljši volji se ne moreš navdušiti zanj. Tu meriš in občuduješ, a pusti te popolnoma hladnega morda še več, zapusti ti vtis odurnega mesta. Tudi če bi te ne žba-dali v oči na vsak korak ti nešteti spomeniki cesarjev in generalov v skrajno domišljavi pozi, ki kriče samo o pruskem militarizmu in zopet samo o militarizmu, bi se za Berlin ne mogel ogreti, ker ne najdeš nikjer, pa prav nikjer kakega toplejšega, intimnejšega kotička, kakršnih je po ostalih, zlasti starejših nemških mestih in mestecih vendarle toliko. Berlin je sezidan in »okrašen« s francosko vojno odškodnino iz 1. 1872 in temu primerno ti »okraski« tudi izgledajo. Saj je čisto prav, da so postavili tja pred parlament 61 m visok »Siegessaule«, kajti z njega imaš prav lep razgled na to neizmerno mesto in njegovo lego, a ko bi vsaj ne bfl tako strašno neoku- sen, vsiljiv, izzivalen in kričav. In potem ti napihnjeni pruski vladarji v belem marmorju tam v »Siegesalle«, itd., itd. Med vojno smo dajali duška svojemu srdu na Nemce s frazasto krilatico, da so Nemci narod silno visoke civilizacije, a brez kulture. Ne, ni res to. Tudi kulturnih, res kulturnih zakladov je v tem narodu zelo, zelo mnogo, a prusko junkerstvo je preveč prekričalo to kulturo s svojim militarizmom v najširšem pomenu besede, tako, da se je čulo in videlo samo njega. AJi bo republika znala in mogla obrniti razvoj v drugo smer? Ej, težko, težko bo šlo, kajti preveč je zraščena ta skorja z mesom. Baje je Berlin prvo Industrijsko mesto kontinenta. Sicer pa, če gledaš s »Siegessaule«, v predmestjih ne vidiš drugega kot morje bruhajočih dimnikov. Francoska vojna odškodnina in tiho, solidno delo vedno osnujočega Nemca sta rodila tu neverjetne uspehe, tako da so danes Nemci v večini tehniških in industrijskih panog prvi na svetu. Ne more se pa človek dovolj načuditi neverjetno hitri prilagoditvi v dejanske razmere. Z začetkom vojne so bili na mah izpodrezani vsi dotoki surovin iz kolonij ter inozemstva in vsa industrija je morala stopiti v službo nemškega generalnega štaba. Pa ti je začela tovarna, ki je izdelovala še včeraj Bog ve kak lišp, producirati danes šprapnele ali konjsko opremo, iznašli so vse mogoče ter nemogoče nadomestke in ko je »revolucija« zrušila flandrsko fronto (tako trdijo sami, a bilo je menda narobe), so pa presnovah taiste tovarne zopet čez noč v tvornice za izdelovanje poljedelskega orodja, strojev itd. itd. Izpodrezana jim je bila pot v prekomorske dežele, so pa vrgli zato svoje solidne in cenene produkte v neizmerno Rusijo ter v druge kontimentalne države, transport je cenejši. Eden izmed ciljev svetovne vojne na strani entente je bil ubiti konkurenco nemške industrije, a danes mora importirati Nemčija celo ind. delavce, medtem ko pretresajo en-tentne dežele milijone brezposelnih. Noč in dan se vali gost dim iz teh temnih, skrivnostnih dimnikov, noč in dan mrgoli pod temi sajastimi strehami, nemo in mrkih obrazov gara vse, da zaceli težke rane izgubljene vojne in strupeni pogledi, polni sovraštva in os vete streljajo proti francoski meji. In Bog ve, bo li stal tistega dne, ko bo zamenjal nemški človek kladivo zopet s puško za Francijo ves svet.., Dvomimo. Da, najtežje vprašanje za Nemčijo so danes reparacije. Baš te dni se je vršila londonska konferenca in povsod, v gostilni, na cesti, v »električni ali v delavnici si čul samo besede *re-paricije«, »maratorij« itd. Instinktivno čuti vsak, da tiči za temi besedami več, mnogo več kot pa pove najboljši slovar, kajti zdi se, da zahteva Francija več, kot pa premoreta nemška pridnost in žilavost. In če lok, ki ga napenja Francija, poči, če se izvije iz nemškega naroda obupen krik: »Dovolj, ne moremo več!«, kaj bo potem?, Nemec ne zna revolucionirati, a obup ne pozna nemogočega. Kaj bo potem# ne samo iz Nemčije, temveč tudi iz Francije in drugih evropskih kajžar« jev? Morda drugi-del svetovne vojne, ki se bo vojevala v drugih oblikah, a bo strašnejša. Nedeljski pomenki. IV. »Slovenska Matica«. Po prevratu so pri nas prenafejali popravljali, reorganizirali in preorijen tirali vse in vse vprek, a če pogledam« danes, po štirih letih nekoliko nazaj nikakor ne moremo trditi, da smo Stran <*. Prebudi^ ni bilo o njegovih čevljih ne °Kba ne sluha. Ubogi poslanec Je moral Potem iti domov v samih nogavicah. — Vlom skozi streho. Dne 31. septembra zvečer je neznan tat prišel sko-ai streho posestnice Marije Modic v BreStu v podstrešje in ondi iz zaklenjene ikrinje ukradel okrog 30X00 kron denarja. Čudno pa je, da je pustil v škri-nji hranilno knjižico z vlogo 650 kron, nekaj dolarskih bankovcev in več zlatnine. *— Prijeta vlomilska družba. Orož-nlštvo v Rogaški Slatini je aretiralo Štiri člane broječo vlomilsko družbo, ki le svojčas vlomlia v konsumon društvo v Storeh in ki ima še celo vrsto večjih in manjših vlomov na vesti. Oddani so sodišču. — Najstarejši časopis na svetu je pekingški list »Tsing Pao«, ki izhaja že 1200 let — Nov serum proti koleri. V Pa-Sterovem institutu v Tunisu sta dva zdravnika iznašla nov serum proti koleri, ki sta ga z velikim uspehom preskusila na lastnem telesu. Uubllana. *= Zahvala. Kmetska posojilnica v Ljubljani je podarila 400 K dr. vpokoj. učiteljstvo Slovenije, za kar se spo-itovanemu ravnateljstvu iskreno zahvaljuje — društveni odbor. — Mestni fizikat ljubljanski opo-tarjamo, da absolutno ni dopustno, da se »zdravilni listi« uporabljajo v delikatesnih trgovinah za zavijanje živil. »Zdravilni listi so uradni dokumenti, na katerih so označeni zasebni podatki, ki ne Spadajo v javnost. V našem uredništvu imamo »zdravlni Ust«, ki označuje neko Služkinjo, da je rodila mrtvorojeno dete. (Stev. 354, mestni okraj VI, iz leta (1912). Take stvari bo že moral mestni magistrat sežigati, če jih odlaga iz svoje teglstrature. 3= Vinskim bratcem sporočamo, da Ko danes popoldne kaj luštno v Trnovem pri Sokliču. Trnovska mladina, si je izbrala novega župana, ki je takoj dal Javnosti na razpolago občinsko trto, ki je letos posebno dobro obrodila. Danes popoldne ob 4. uri se prične torej trgatev na občinski trti pri Sokliču. Da ne bo prijateljem grozdja dolgočasno je poskrbel župan za godbo, petje, dobro kapljico in še boljši prigrizek. Sedaj torej vsi veste, da gremo popoldne k Sokliču v Trnovo. Ob 2. uri se pelje novi župan s spremstvom po Trnovem in bo Se osebno vabiL Ce ga ne srečate velja ta oklic za vabilo. Na svidenje! = K pisani vlomilski družbi, o kafer! smo že poročali, sta se pridružila Se dva nova člana in sicer delavec Ivan [Vrečar in Franc Žagar, za katera je Policija ugotovila, da sta v družbi vodje Vlomilske bande, izvršila po Ljubljani več vlomov. = Z bidkljem Je povozil na Starem trgu neki kolesar gospo H. Kalinovo, ki je tako nesrečno padla, da si je llomila desno roko. =ss Našel se Je povez jagnjetinih kozic. Lastnik naj se zglasi v Upravi Artilerijske Radionice v Ljubljani. — Smrtna nesreča. Na državnem kolodvoru se je včeraj ob polu 1. uri smrtno ponesrečil 22 letni premikač Lucijan Arhar, ki je pri premikanju vagonov prišel med odbijače. Poklicani zdravnik dr. Avramovič je zamogel konštatirati le smrt — Policijske vesti. V noči od 2. na 3. L m. je bil mlinarju Ivanu Ograj šku v Podpeči št 5 iz žage ukraden gonilni Jermen, vreden do 10.000 kron. — Pretečeni mesec je bilo Ivanu Strahu v Kočevju št- 21 pokradeno več zlatnine in, raznega denarja v skupni vrednosti 15,000 kron. — Sumi Frančiška, roj. 1. 1897 v Tržiču, po poklicu delavka, 3e radi mnogih tatvin in drugih kaznjivih JUGOSLAVIJA", 8. oktobra 1922 l hSUi deliktov izgnana iz ljubljanskega okoliša za dobo 5 let. = Umrla je v Ljubljani po daljši bolezni gospa Marija Knafelc roj. Kole-gar, soproga nadpaznika v pok. Blag ji spomin! = Ljubljanski trg. Dviganju vrednosti našega denarja in ukinjenju uvozne carine za nekatere življenske potrebščine ter potrebnemu zvišanju izvozne carine za živila, je sledilo takoj padanje cen. Danes se nahajamo sredi tega razvoja padanja cen. Razlike o cenah enega in istega blaga po različnih krajih Jugoslavije so danes še velike vsled popolne odpovedi tovornega prometa, ki onemogoča takojšen vpliv konkurence cenejšega blaga ter špekulacijo trgovcev se vsled dragih zalog vsaj deloma rešiti pred preveliko izgubo. Uvoz amerikanske moke in masti naj se, kjer se gre za preskrbo mest in drugih pasivnih krajev, od strani centralne vlade z vsemi sredstvi in hitro podpira, dokler ne dosežemo izenačenja cen z domačim blagom. Ukrepi centralne ilade kažejo danes, da smerm pričakovati v kratkem primernejše ravnotežje gospodarskih interesov vseh slojev države. Cene nekaterih domačih pridelkov se nahajajo danes še daleko nad svetovno pariteto in morajo pasti, če nas ne preseneti zopet katastrofalen padec našega denarja, kar pa ni pričakovati. Amerikanslca mast na debelo franko Ljubljana okrog 105 K, v detajlni razprodaji 116 K. Kvaliteta ''merikar.ske masti je prav dobra. Do sedaj še nismo prejeli nobenega vzorca, kjer bi bila mast pomešana. Domača mast se trži še vedno po ceni 16d K kg. Cena debelim prašičem na drobne ,T Ljubljani se še vedno vzdržuje na 85 do 90 K za kg žive teže. Smemo pričakovati hiter padec. Amerikan-ska moka, Id Je prvovrstne kvalitete, št. 2 19 K, št 0 21 K kg. Domača pšenična moka št. 0 27 do 28 K kg. Cena pšenici je padla že na 14 K. kar odgovarja ceni 21 K za kg moke it. 0, vsled tega bo morala tudi cena domači noki hitro navzdol. Istotako kažejo vse drn-ge žitarice pot navzdol. Cena sladkorju je padla. V detajlni trgovini se prodaja danes kristalni sladkor 64 do 68 K, v kockah 74 do 78 K. Cena mora še pasti. Riž 32 —40, olje 88 K. Glede mesa ni pomanjkanja. Svinjsko meso 90 do daja goveje mesoliŽ3w gnumlohoh mu 94 K, telečje 58 do 60 K. Goveje meso je padlo približno 1 Din pri kg. V mesnicah po mestu 54 do 60 K, na trgu se prodaja goveje meso od 34 do 60 K po kvaliteti. Opozarja se mesarje, da se bo postopalo proti vsakemu prekoračenju cene 60 K za kilogram govejega mesa prve vrste. Meso tretje vrste 34 do 40 K kg, se je zadnje tedne bistveno zboljšalo, tako da ga moremo priporočati občinstvu. To meso se prodaja na, trgu na ljudski stojnici Pucihar, Otrin, Toni-Marčan, Vnovčevalnica. Proti vsakemu poslabšanju kvalitete mesa tretje vrste, se bo energično postopalo. V oči-gled padanja cen se poziva vse ljubljanske gostilničarje, da primerno znižajo cene v svojih obratih in še strožje pazijo na kvaliteto živil, ki jih prodajajo. Cene sadja na ljubljanskem trgu so nizke in je konkurenca zelo občutna. Gob Je še vedno dovolj, cene pa postajajo že različne. Orehi liter 10 K. Zeljnate glave so občutno padle; kg 3 do 4 krone. Glede preskrbe Ljubljane z mlekom se trenutno ne da ničesar ukreniti v zboljšanje ker manjka vsake pravilne organizacije mlekarstva po deželi. Celie. Stanovanjske razmere v Celja. Veliko stanovanjsko bedo, ki tlači Celjane, pomnožujejo v zadnjem času še vojaške osebe, ki na popolnoma neposta-ven način samovoljno zasedajo stano- vanja, ne oziraje se na sklepe stanovanjske oblasti. Omenjamo samo zadevo kontrolorja Mlakarja, majorja Čas-nija in kapetana Dimitrijeviča, podžupana Žabkarja, Antonije Deberšekove itd. Ne dolžimo krivde vojaške uprave, vendar jo pozivamo, da napravi v tem pogledu red, da ne bodo vojaške osebe na nepostaven način zasedale civilnih stanovanj. »LegUonarttc ▼ celjskem mestnem gledališču. V četrtek zvečer je v našem mestnem gledališču vprizorilo dramatično društvo po dolgem presledku zopet enkrat priljubljene Govekarjeve »Legi-jonarje«. Gledališče }e bik) do zadnjega kotička razprodano. »Junaka« Ježa je izborno igral g. Rafko Salmič. Pevski zbor »Legijonarjev« je s spremljevanjem orkestra lepo izpolnil igro. »Legijonarji« se danes, v nedeljo popoldne ob 5. uri vprizore tretjič pri znižanih cenah. Prvenstvena nogometna tekma med Atletiki in SK Celje, katera se je minulo nedeljo morala vsled slabega vremsna preložiti, se vrši danes v nedeljo ob 4. uri popoldne na igrišču pri »Skalni kleti.« V celjsko stanovanjsko komisijo sta pritegnjena tudi zastopnik javnih nameščencev ter zastopnik vojaške oblasti. »Lisinski«, hivatsko pevsko udruže-nje v Zagrebu, namerava v sredi novembra v Celju prirediti koncert. Priprave prevzame »Glasbena Matica« v Celju. Novi odvetnik dr. Alojz Goričan se je nastanil v Celju v Prešernovi ulici. Celjski krojaški mojstri so svojim pomočnikom dovolili 25 odstotno zvišanje plač. Krojač Ludovik Selišek tega ni dovolil, zato je pri njem izbruhnila stavka. Policijski oddelek okr. glavarstva v Celju razglaša, da morajo vsi proizvajalci, trgovci, imejitelji skladišč, in prometni uradniki, M imajo v zalogi življenske potrebščine v svojih ali, tujih prostoreb, ali Jih hranijo za druge, najkasneje do vsakega 10. dne v mesecu .prijaviti tukajšnjemu uradu natančno količino. Proti onim, ki se poziVu ne bodo odzval:, se bo uvedlo kazensko postopanje in se bo zaplenila zaloga. Poskusen vlom pri Majdiču. V petkovi številki smo poročali o vlomu v blagajno pri tvrdki Majdič v Celju. Tatu so sedaj izsledili v osebi nekega Rojca, ki je med vojno pri Majdiču služil. O utopljenem lelezrtiškem delavcu Fazarincu, glede katerega se je dojmilo, da je bil umorjen, je preiskava dognala, da je umor izključen. Fazarinc je najbrž preveč pil in v pijanosti zašel v narastlo vodo. Sokolstva. Ljubljanski Sokol naznanja svojemu članstvu, da je pričel društveni sluga s pobiranjem članarine. Kdor je še ni poravnal, naj stori to svojo dolžnost brez odlašanja, sicer se ga brezpogojno črta. — Nadalje pozivamo vse brate in sestre, ki so menjali bivališče, da iavi-jo svoje nove naslove pismeno ali ustmeno Statističnemu odseku ljubljanskega Sokola, ki posluje vsak delavnik od 18. do 19. ure v odborovi sobi v Narodnem Domu. Dramatični odsek Sokola Moste priredi danes dne 8. oktobra burko v enem dejanju »Kakršen gospod, tak sluga« in enodejanko »Srčna dama«. Za obilno udeležbo vabi odbor. Šport in turistika. Ilirija—Sturm 14, Dona} Danes ob 16. uri se vrši na igrišču Ilirije pred drž. kolodvorom mednarodna nogometna tekma med Ilirijo in SK Sturm 14, vodilnim klubom skupine »Nord« dunajskega II. razreda. Tekma se vrši ob vsa- kem vremenu. Vstopnina; sedeži D 15 in D 8, stojišča: D 5, članske, vojaške in dijaške vstopnice D 3. Predprodaja vstopnic od 10. do 12. ure na igrišču. SK Slovan igra danes dopoldne ob 10. uri na igrišču Ilirije prvenstveno tekmo z Jadranom. Ker sta oba kluba resna konkurenta za prvo mesto II. razr. v LNP obeta biti igra zanimiva. SK Primorje. Sestanek rednih članov se vrši v ponedeljek ob 20. uri v gostilni pri »Lozarju«. Kolesarska in motocikliika dirka na ljubljanski grad, katera bi se imela danes vršiti, se zaradi skrajno neugodnega vremena preloži na poznejši čas. — Odbor. Gledališče in slasba. Slov. glasb, društvo »Ljubljana« nastopi jutri zvečer ob 8. uri v Unionski dvorani s sledečim prav zanimivim programom: 1. St Premrl: Pesem žerjavov. — 2. E. Adamič: Večerna I. — 3. Dr. Fr. Kimovec: Zvonovi pritrka-vajo. — 4. P. II. Sattner: Šašek kodro-lasek. — 5, St. Premrl: Medved z medom. Mešani zbor. — 6. V. Vodopivec: Ptici. Ženski zbor. — 7. O. Dev: Njega ni (narodna). Mešani zbor. — Odmor. 8. Dr. Fr. Kimovec: Pčelica letela (prekmurska). — 9. V. Žgane: Medjimurske narodne: a) De su one ptičke, (mešani zbor), b) Zibu haju, (moški zbor), c) Kiša pada, (mešani zbor). — 10. a) Po-kornij: Teče voda ze skaly, slovaška, (moški zbor), b) E. Adamič: Turopoljci, Belokranjska, (moški zbor). — 11. Ha-tze: a) Škripi djeram. Srbska narodna, (mešani zbor), b) Oj Lazare, Srbska narodna, (mešani zbor). — Predprodaja vstopnic v trafiki Union. Društvene vesti. Družba igralcev »9 dežela« priredi danes, v nedeljo, predstavo v dvorani hotela Tivoli ž začetkom ob pol 9. uri. Razen priljubljenih točk prejšnjega sporeda (Zbor Zajcev, »Salome« in dr.) izvaja gledališče še sledeče novitete: »Gamine charmante« — pariška slika; »Pierrot in Kolombina« — poljska; .»Naj le doni ta stari valček« in dr. Nastopi tudi igralec prejšnjega carskega Petro-gradskega in Moskovksega opernega gledališča g. X. I. jugoslovanski cirkus »Drina«. Spored za ianes: Dnevna predstava in rokoborba, začetek ob 4. uri pop. — Znižane ccne. Večenc predat*.'.« iu tekme. Začetek ob pol 9. uri: 1. par De Marko (Italija) — Effendi (Grška), 2. par Tom Sajer (S. Amerika) A. Semič (Dalmacija), 3. par Ž. Stokič (Beograd) — A. Popovič (Trst). Po svetu. Tajnost ženskega trupla brez glava. Pred nekaj tedni so našli v bližini Caena na Francoskem v grmičevju neko žensko truplo, kateremu je bila odrezana glava, ženska je morala biti zelo moderna dama, kar pričajo skrbno negovane roke in noge, kar se je moglo ugotoviti kljub temu, da je truplo ležalo, kakor sodijo po stanju razpadanja, tam že približno pol leta. Sprva se je mislilo, da se je zgodil zločin nekje v okolici. Toda skrbno poizvedovanje orožnlštva in tajne policije je kmalu ugotovilo, da se je zločin moral izvršiti v kakem oddaljenem kraju in da je bilo truplo prepeljano na mesto, kjer so je našli, šele pozneje, da zločinci izbrišejo sled za seboj. Zdravnika. so ugotovili, da je bila ženska umorjena ali v aprilu ali maju. Po dolgem in trudapolnem Iskanju se je policiji posrečilo, najti prve sledove storilcev. Neki veleposestnik iz okolice je namreč izpovedal, da se je voal v noči T. mtrfitaS bilu domov. Ko je avto privoz mesta, kjer so našli truplo, so enkrat prižgale svetilke nekeg» . mobila, ki je stal kakih 20 metrov prj od kraja, kjer je ležalo truplo. V trenotku pa so svetilke tudi že nile. Vendar je dotičnl velepos opazil dva moška, katerih e“enJ • # pred, a drugi za avtomobilom. je očitno trudil, dk skrije sV0,e j. Stoječi avtomobil je bil zastareleZ pa; na zadnjem sedežu je le*1 omot. Nekoliko za avtomobilom y jočega se veleposestnika je privoz istem hipu v isti smeri drug avt0\ren0( že od daleč dajal znamenja z 31 dasiravno je bila cesta popolnoma P zna. — Po vsej priliki sta moža prt ^ ječem avtu čakala nekoga, ki se J® zil v omenjenem avtomobilu. Ker st zamenjala pravi avto, sta dala, 0 ^ nekoliko prekmalu, signal z lučjo, onega, ki sta ga pričakovala, op0® jj. nase. Zato sta tudi takoj luči ufa* ko sta spoznala, da avtomobil ni Istotako je izpovedala neka rica iz okolice, da so prišli _ k°n aprila ali začetkom maja v njeno ^ stilno z avtomobilom trije možje ,n n naročili kosilo. Ker so se gostje z krčmarici nekako razburjeni, je st(" j v prvo nadstropje in pogledala okno. Opazila je na zadnjem se« ^ avtomobila velik omot ovit s slaffla Popoldne so tujci odpotovali. j.t Razven tega je pa našla P°‘‘ g pred nekaj dnevi nedaleč od dodo1® mesca skrit zavoj, v katerem se 1® , hajal steznik, nogavice, perilo in °*" njalo. Na vseh teh stvareh je bilo žiti močne sledove krvi. y Policija je nadalje ugotovila, d* okolici Caena ni izginila v tem nobena ženska. Vsled tega je da se je zločin izvršil drugje in d® bilo truplo po dejanju prepeljano dotično mesto, popolnoma opravil® tem bolj, ker ni najti na dotičnem nikakih sledov boja. Policija Je slala natančen opis in pa fotografij najdenega trupla na vse kraje in upa, da bo storilce kmalu izšle«' su ji je znak testenin JPEKA' TETE“. Temu dišijo ene, drugemu druge, akoravfl0 so vse izdelane iz enakega testa. bluze spodnja krila, predpasniki, ^ niki najceneje pri: II SINKOVIČ, ul. K. SOS. j. Ljubljana, Mestni trfl . - —------------- lllllillliili IvlilIII11 sli i lllllllll lllilliillll •ImiIIIimIIIim* Razmnoževal*1 papir CpiloJl'" THE REX Co, Ljubi)**! Matica mora stati sredi m® tveno. vatnim založništvom in pfei* akademijo, ki bi si jo želeli . preživ Taka organizacija se danes 111 vela* kakor bi nekateri rad‘ obratno, potrebujemo je ravn°' etirnl kot smo jo potrebovali pred ^ ali tridesetimi leti. Če smo med tem nekaj vrzeli, se je Pa stotero drugih. Kdo naj n. 9j' Q)p naprej »Slov. narodne pesmi« intS&i nar nam je pred nekaj dnev* da Izide drugo leto — zadnji z in nato ostalo naše narodno bla* * naj konča »Slovensko zern*L ^ naj izda temeljito Zgodovino na ^ rature, kdo slovensko bibliogra» &tl lične monografije iz naše k»“t j* politične preteklosti itd. itd--morda »Zbornik« danes, ko so znanstvene strokovne revije ^ ja skoro nemogoče, manj potrebe » usta* bil pred vojno? Ali b°m° noviti za vse to še eno Ma ^ ^ Menimo, da je prišel čas. to povedalo, odkrito in s P _ cg Baje čutijo sedanji P&* Že sami ponesrečenost ta< zit** malo premišljenega ekspJe^li izroČiti i° se menda ne bodo up^r ^ fistfl* nazaj namenom, za kater . _ jjfVftV® novljena in v katere jo *e potrebujemo. povsod srečno roko. In tak ponesrečen reprganizacijski poizkus predstavlja danes naša — »Slovenska matica«. Pred pol stoletjem so Jo ustanovili Idealni rodoljubi z namenom, da bi predstavljala nekako naše kulturno središče, Iz katerega naj bi izhajale pobude za različne važne kulturne akcije in naj bi nam ustvarila na eni strani našo lepo knjigo, na drugi strani pa zadostila tudi znanstvenim potrebam vstajajočega naroda. Prva leta je precej kolebala in se lovila, ker si pod vodstvom utilitarnih staroslovenskih prvakov dolgo ni mogla najti in zasidrati pravega konkretnega programa, a ko so cokle nekoliko Pomrle in so se zbrali okrog nje res vsi pravi in resni naši kulturni delavci, je začela pod Levčevim vodstvom skokoma napredovati, ustvarila sl je jasen program, se trdno konsolidirala na znotraj ter zavzela tudi na zunaj mesto, ki ji je pripadalo. Po Levčevem odstopu se je priril žalibog na površje neresni dr. Ilešič, ki je s svojimi ilirskimi kolofoktarijami in svojo strankarsko nestrpnostjo pridno zapravljal njen moralni kapital, vendar je do kake katastrofe še ni privedel, kajti v tem je nastala vojna, ki je čez noč ustavila njeno delovanje. Barbarski Šovinizem dunajskega absolutizma je vtaknil celo njeno znatno imetje v papirnata avstrijska vojna posojila in grozila ji je prav resno — junaška smrt. S prevratom se je seveda rešilo samo po sebi tudi njeno vprašanje in z veliko reklamo se je začela zopet pripravljati na obnovitev svojega dela. Tedaj so pa prišli na eni strani učeni možje, ki so modro izjavljali, da se je v dotedanji obliki Matica že preživela, na drugi strani pa naši umetniki, ki so tedaj kar bruhali najbolj fantastične načrte in ki so drugače vsega spoštovanja, priznanja in časti vredni ljudje, a so notorično absolutno nesposobni organizatorji. Umetniki, upamo da nam ne zamerijo teh odkrito in pošteno mišljenih besed, so se tedaj lepo dogovorili z nekaterimi učenimi možmi ter gotovimi ožjimi družbami in kar čez noč so do malega popolnoma pretrgali z njeno lepo tradicijo, prevrgli do dna njeno lepo tradicijo, prevrgli do dna njena pravila ter hoteli ustanoviti z njo sebi nekako »dvorno« založništvo, da bi se s tem osamosvojili od privatnih založnikov. Nočemo preiskovati, če so imeli za tako radikalno njeno »reorganizacijo« sploh moralično pravico, a več kot Jasno je, da so jo s tem do malega že ubili. Le poglejmo njeno »delovanje« zadnja leta. Kal je pa izdala? Menda štiri ali pet skromnih leposlovnih dele, za katerih izdajo bi nam ne bilo trd>a ravno »Matice«, kajti za tako robo imamo že več kot ducat zasebnih založništev; dalje famozni dve Lahovi zmašili (zgodovino Matice in češko antologijo) ter dr. Lončarjevo »Politično življenje Slovencev«, ki edino je vredno Matične tradicije. Da, za tako robo absolutno ne potrebujemo kake Matice, zato nam popolnoma zadostujejo privatna založništva, kjer bi dobili takegale povprečnega liričnega brenkanja dovoli in morda celo ceneje. Pa bo kdo odgovoril: »Ja, saj imamo na programu še to in to, a ni denarja.« Ce je bil denar za takole blago, potem mora bfti tudi za kako boljšo stvar. Sicer pa — kaj je naredila sedanja Matica, da denar dobi? Če vam izdaja danes privatno založništvo (Tiskovna zadruga!), ki se Je 5e le včeraj porodilo prvovrstna leposlovna in znanstvena dela ter kar na ducate in dela baje pri tem še lepe dobičke, bi zmogla to tudi Matica, koje ime pri nas še zveni, lepo in glasno zveni. In kaj se je pa n. pr. danes sploh ukrenilo, da zbere Matica zopet svoje uhajajoče ji ude, da sistematično organizira poverienike itd.? Nič, nič in zopet nič, vsaj čuli nismo o tem ničesar! Kak smisel pa danes sploh še ima. biti član Matice? Včasih smo smatrali članstvo pri Matici za svojo kulturno dolžnost, da smo s tem omogočili izdajo različnih del. brez katerih noben kulturen narod biti ne sme, ker bi zanje ne bilo dobiti privatnega založnika. A danes? Prokleto vseeno za našo kulturo je, če izhajajo takale dr. Lahova zmašlla, »Večerne pesmarice« itd. ali pa ne. Če čutim potrebo po njih in me to ali ono baš zanima, jo lahko kupim v knjigotrštvu. zato mi ni treba biti ravno član Matice. Pa zna kdo odvrniti, da kaj drugega trenutno ni bilo dobiti in da je Matica morala zopet stopiti na dan s svojimi izdanji! Stojmo, kaj Je pa Matica ukrenila, da pridobi kaj boljšega? Včasih so bile Matične seje nekaki naši kulturni parlamenti, kjer so se na široko in na globoko obravnavali veliki programatični koncepti in v provinci smo s paznim zanimanjem prebirali sejna poročila. Ali ima Matica danes sploh kak program in kedaj kako sejo? 2iv krst ne čuje o tem ničesar! Ali ni v naši kulturni zgradbi še na vseh koncih in krajih polno vrzeli (»Pesmi o Zlatolaski« niso zamašile nobene!), katere more in mora zamašiti samo taka ustanova, kot Je Matica, zato je bila ustanovljena in za nič drugega. 6» OABORlAU: Zločin v Orcivalu. (Dalje.) raorda veste, kdo je tisti človek?« je vprašala s tre-wa® Slasom. »Časopisi pravijo, da je služil pri njem za vrtnarja.« ^majhen Je, kaj ne, suhljat in teman, z gladkimi *paš takšen.« •'"ime mu je... čakajte... ime mu je... Guespin!« ^bo! Ali ga mari poznate? JVUss Fancv le nhmniknila. 1 ^a, da * umil ic r« Fancy je obmolknila. Trepetala je in vidno obžalo-se je spustila tako daleč. »Eh!« » - .... T _ _ tIlai'*'Y; ne maram, da bi zaradi njega odsekali glavo siro-je nedolžen.« 6ov J"e P°vzela čez nekaj trenotkov, »ne vem, zakaj ne bi k i ala, kar mi je znanega. Pošteno dekle sem, a Tremorel JOpOV ; tlA movom rlo KI /rororli tiiorro nrlcoVnl? rr1Ze vem, kaj storim,’ je dodal. ,Na večer svatbe ne poreci? bedaku ničesar, pač pa ga pošljem s kakim naročilom k In to tako, da bo mislil, da gre za stvar, ki jo hočem skriti , sv°i° ženo. Ti se napraviš za hišno in ga počakaš v tej-|“tei kavarni na Chateletskem trgu med polldeseto in deseto 2° zvečer. Da te spozna, boš sedela pri mizi tik ob desnem in boš imela zraven sebe velik šopek. Moj človek ti iz-zavoj, a ti ga povabiš, naj prisede in se okrepča; upijaniš P* kolikor bo le mogoče, in ga zapelješ, da se bo klatil s teboj 0 Jutra.’« Miss Fancy je govorfla z naporom, Iščoč besed, ba§ kakor »Verjela baš nisem, a mislila sem si, da gre za kako ljubico, in veselilo me je, da morem pomagati goljuiati žensKo, ki jo sovražim in ki mi je napravila toliko gorja.« »To se pravi, da ste ubogali njegovo naročilo.« »Do pičice; in vse je šlo po Hektorjevem računu. Točno ob desetih dospe tisti človek, ima me za pravo hišno in mi preda zavoj. Seveda mu ponudim kozarec piva. Sprejme ga; nato pogosti on mene, ki se ne branim. Ta vrtnar vam je kaj prijeten človek, ljubezniv in vljuden; povem vam, da sem prebila ž njim prav zabaven večer. Zlasti ker ve cel kup istorij, ki so druga smešnejša od druge.« _ »Dalje, dalje... Kaj sta počela nato?« »Po pivu sva pila žganje in likerje — vrtnar je imel namreč polne žepe denarja — in po likerjih iznova pivo, nato punč in nazadnje zavreto vino. Ob enajstih je bil že do dobra pijan in se je menil, da me povede v Batignolles na kvadnljo. Jaz sem seveda odklonila; rekla sem mu, da se taksen kavalir go-tovo ne bo branil spremiti me k moji gospe, ki stanuje na koncu Champs-Elysees. In tako se odpraviva iz kavarne m hodiva iz vinarne v vinarno, kakor daleč seže Kivolska cesta. Z eno besedo, ob dveh zjutraj je bil revež tako pijan, da je padel kakor klada na neko klop nedaleč od Slavoloka; tam je zaspal in tako sem ga ostavila.« »A kaj ste počeli vi?« »Domov sem šla.« »Kaj se je zgodilo z zavojem?« »B ogni e, Hektor mi je naročil, naj ga vržem v Sekvano, a pozabila sem — saj veste, pila sem malone toliko kakor vrtnar, zlasti odkraja... in tako sem ga prinesla domov, kjer ga imam še zdaj.« »Ali ste ga odprli?« »Lehko si mislite, da sem bila radovedna.« »Kaj je v njem?« »Kladivo, dve drugi orodji in velik nož.« Guespinova nedolžnost je bila zdaj očividna, pravilnost detektivovih zaključkov izkazana. _ »Evo,« se je oglasil oče Plantat, »najin varovanec je rešen iz zagate; preostane le še, da ------« F . . . A gospod Lecoq ga je ustavil. Vedel Je vse, kar Je hotel vedeti; Jenny mu ni mogla odkriti ničesar važnega več. Zato se je nagloma ves izpremenil ter izprevrgel medeni glas priliznjenega babjeka v trdo in osorno govorico policista. »Nu, prijateljica,« je velel dekletu, »s to pripovestjo ste res oteli nedolžnega človeka; a treba je, da jo ponovite še preiskovalnemu sodniku v Corbeilu« Kor pa bi spotoma IcnKo zašli, vam pridelim vodnika.« . To rekši je stopil k oknu, odprl ga In kriknil na vse grlo, ne meneč se za to, da more spraviti gospo Charmanovo v ne ugoden glas: »Goulard, hejo, Goulard! Pridite gori!« Nato se je vrnU k miss I~ancy, ki je bna tako zmedena in prestrašena, da se ni upala ne vpraševati _ ne razsajati. »Povejte,« jo je vprašal, »kaj vam je dal Tremorel za uslugo, katero ste mu storili?« »Desettisoč frankov, gospod; a kolnem se vam, da so moji! 2e davno mi jih je obljubljal, da se rešim zadreg; aol- goval mi jih je...« . »Prav, prav, nihče vam Jih ne bo jemal.« Kažoc na Goularda, ki je baš stopil v sobo, Je dodal: »Ko pojdeta odtod, peljite tega gospoda k sebi in vzemite zavoj ki vam ga je dal Guespin; nato se takoj odpeljita v Corbeil. In glejte,« je pristavil z grozečim glasom, »da se ne drznete uganjati bedarij! Če ne — gorje vam!« Gospa Charmanova, začuvši v salonu hrup, je pritekla baš o pravem času, da je videla odhajati Fancy v Goulardo- vein spremstvu. „ , ____ »Kaj se godi, za Boga?« je vsa objokana vprašala gospoda Lecoqa. »Nič, draga gospa, nič takšnega, kar bi se vas tikalo. In zdaj zbogom pa hvala lepa, mudi se nama.« XXVI. Kadar se gospodu Lecoqu mudi, je njegova hoja zelo nagla. Malone tekel je po ulici Naše Gospe Loretske, tako da ga je oče Plantat jedva dohajal. Med to brzo hojo je preudarjal ukrepe, ki so bili potrebni v zagotovitev popolnega uspeha, in nadaljeval svoj samogovor, od katerega je mirovni sodnik zdajpazdaj ujel kako drobtino. »Vse gre po sreči,« je godrnjal, »in o naš! zmagi ni dvoma. Redko se pripeti, da podjetje s tako dobrim začetkom ne bi imelo srečnega konca. Ako je Job v vinarni in Je kdo Izmed mojih ljudi našel zaželjeno, bo valfeuilluski zločin še nocoj likvidiran in čez teden dni ne bo nihče več govoril o njem.« Na koncu ulice, baš nasproti cerkve, se Je detektiv ustavil. ____ »Prositi vas moram oproščenja,« Je rekel mirovnemu sodniku, »da vas vlačim takole s seboj; a ne le, da ml Je bua vaša prisotnost pri gospe Cbarmanovl zelo koristna —• zdaj, ko se hočemo resno pobavltl s Tržmorelom, Je vobce ne bi mogel pogrešati.« Naglo sta prekoračila križempotje !n stopila v vinarno na vogalu Martyrske ulice. _ v (Dalje prih.) I oglasi Dodaja : POSESTVO. 20 rni-^ Rimskimi Toplica-•btite .oralov zemlje, pro-I posestva vsa stanju. Cena O. Natančneje se k W g. Krenhu, go-Wri »Pošti«, Rimske J* 617 SODE ZA MOST, vino, različne velikosti, razprodaja I. Anguštin, Ljubljana, Sp. Šiška, Sv. Jerneja c. 231. o03 nem. Jezika, korespondence, strojepisja, knjigovodstva ter vseh pisarniških del želi premeniti službo. Pismene ponudbe na upravo lista pod ■Takoj«. 623 lftADSTROPNO HIŠO *>» J^ovanji na Selu. Po-* Vodmatska ul. 4-a. 615 rSvL 30—40 vaoonov za ? v oktobru, novetn-JJmJ1 decembru 1922 po ceni. Franc Košič, Dol pri Hrastniku. 613 PAROMLIN z žago in prešo olja brez konkurence K 1,400.000. GOSTILNO z 2 orala posestva. POSESTVA od 3 do 120 oralov z živino ter dobro letino. TRGOVSKO in stanovanjsko hišo v Mariboru. TRGOVINO, popolnoma o-premlieno v mestu, pri cerkvi, inventar — K 1,800.000. VILO v Mariboru, po kupu prosto stanovanje. — Za gorski, Maribor. Barvarska ulica 3. 575 VOZ, dobro otara nS navadni kmečki voz. in cena pri Anton kov. mojster, I na - DRVA, suha debelo. Sp. Šiška, KUPI: GOSPODIČNA, vešča strojepisja, korespondence, knjigovodstva ter vseh pisarniških del, želi premeniti službo. Nastop takoj. Ore tudi na deželo. Pismene ponudbe na upravo lista pod »Knjigo-vodkinja«. 622 in naročitve prevzame »Jadranska zavarovalna družba«. Glavni zastop v Celju. Lava št. 22. 830 ŽEPNE URE, precuijske in stenske, popravlja naj solidneje tvrdka F. Čuden v Prešernovi ulici I. S06 DVOJNI KAPITAL naloži, kdor kupi stroj za potovalni kino. Pošljite naslov ln retourznamke pod »Zavarovan kapital«, poštno ležeče Ptuj. 561 ŠIVILJA sprejme v popravilo oziroma v izdelavo vsako- DOBROIDOCA vrstne obleke. Naslov: Fani Vidic, Karlovška cesta 7, II. nad. 621 MALI ŠTEDILNIK s cevmi, dobro ohranjen. Ponudbe pod »štedilnik« na upravo lista. 624 GOSPODIČNA z večletno pisarniško prakso išče primerne službe za december. Najraje gre v kako trgovino na deželo, če mogoče na Gorenjsko. Cenjene ponudbe prosi pod šifro »Vestna In noštena«, na upravo lista. 605 PEKARNA se da z vsem orodjem in stanovanjem, z električno razsvetljavo v najem. Vprašati pri g. Anton Opravš, Pragersko pri Mariboru. 618 SLUŽBE: KONTORISTINJA z večletno prakso, zmožna slov. in RAZNO s POZOR! Zavarujte poljske pridelke proti toči, gozdove proti požarom. Zvišajte zavarovalnino proti požaru ir« nezgodam. Sklenite živ-1 jenska zavarovanja z en kratnim plačilom. Pojasnila Hi primarij v Gorici se Prese!l1 na Emonsko cesto št. 20, kjer ordinlra od 141/# do 16. ••••••••• irtii, »sinite ][ lit Iffifllj |cza|| Priporočalo se sledeče tvrdke: \T/ ŠPEDICIJE: Orient, d d. Ljubljana, Sodna ul. 3, tel. 463. Balkan, d. d. Ljubljana, Dunajska c. SLAŠČIČARNA: Kalaš, Ljubljana. Židovska ul. TRIJE MLADI TRGOVCI-DRU2BEN1KJ, dobro stoječi, se želijo seznaniti v svr-ho ženitve z mladimi, podjetnimi gospicaml, lepe zunanjosti. Denar postranska stvar. Samo resne ponuJbe sliko na upravo lista PO'1 šifro: »Trojna sreča«. 625 Vrtnar, krasno pesniško zbirko, ki . _ — je preložena v vse svetovne fezikex je založila v izbranem prevodu Dr. A. Gradnika Zvezna knjigarna, Ljubljana, Marijin trg 8 ^ena broširanemu izvodu Din. 16’—, vezanemu v ^ Papir Din. 20'—r v usnje krasno vezano Din. 50’—; OSSESSSOSSOtSOESaCS^SUSSSBS^lCSSHSOCi^SSSOSa^SL —— ----- GRIČAR 8r MEJAČ 11 M\Mm\ OBLEK ZR GOSPODE, DAME IN OTROKE ^ SE NHHHJH v ŠELENBURGOVI ULICI ŠTEV. 3 ta&or druge pralne obleke, mre in suetlolittotaoamn IReichM* Sprejemališče: Šelenburgova ul. S. Podružnice: Maribor, Zagreb, Ko-tevje, Novo mesto. >>«»*»»• Opekarski mojster z dolgoletno prakso, popolnoma verziran v izdelavi in v obratovanju s pečmi se išče za večjo tovarno v Sloveniji. Nastop s 1. januarjem 1.1923. Ponudbe s prepisi spričeval pod „Stalno mesto“ na upr. lista. SUHA BUKOVA DRVA, žagana in cepljena dostavlja v vsaki množini na dom Jerančič A*, KarlovSka cesta št. 8- 626 VELETRGOVINA VIN Ar Restavracija ■»Zlatorog*, Ljubljana, Gosposka ulica. FOTOGRAFSKI AT E LIJE: Kunc Franc, Ljubljana, Wolfova ul. 6. Prvi domači zavod za po-večanje slik.___________________ KNJIGARNA: Zvezna knjigarna, Ljubljana, Mari-. jin trg 8. _________ MANUFAKTURE: F. Ostrelič, Ljubljana, Vegova ulica št. 12. V bližini državne realke. Franc Brumat, Ljubljana, Mestni trg 25//. TRGOVINA BOMBAŽA: S'J-> KANCA ITD.. Karl Preloz. Ljubljana. Stari trg "12. PARNA PEKARNA. Jakob Kaučič, Ljubljana, Gradišče. KAVARNE: »Central*, Ljubljana, poleg jubUefr nega mosta, Štefan Mikolič. JADRAN, Breg, vsak dan koncert. TRGOVINA Z ZLATNINO IN SRJ£"> BRNI NO: Ivan Pakiž, Ljubljana, Start trg 20. KAMNOLOM IN OPEK. STPnif: Kleemanns ver. Fabriken, Ober* tiirkhem und Faurndau. Produktivna zadruga pleskarjev, sobo- in črkoslikarjev, reg. z. z o. z., Ljubljana, Gosposka ul. 4. PAPIRNA TRGOVINA: 1. Gajšek, Ljubljana. Sv. Petra c. .. ŠPEC1JALNA KROJAČNICA TA DAME IN GOSPODE S. Potočnik. Šelenburzova ulica 6fL KONFEKCIJSKE TRGOVINE: J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 3. VOGAL KNflFLOVE UUCE. „SINTA“ sMošna industrijska in trgovska družba z o. z. jJUBUANA, Miklošičeva cesta 15 dobavlja iz skladišča ali tovarne: *»tke stroje in razno orodje, ttrol« te dres« PotrebiOn* m ml«* 7 karstvo Nosilce, betonsko Selezo, lite ce*t, žico, strelno lepenko H*,.. Vse vrste Železa, pločevin, žebljev m °rodia’ olcove za zsradbe ter razne hlSne In kuhinjske potrebščine Motorje vseh vrst za poson z bencinom, sirovim oljem In s paro Tu- Cele naprave za Izdelovanje plina In briketov *■ oslbe, vozove In vse druge potrebičlne Industrijskih železnic . Cevi za vodovode In plin ter vse tozadevne armature. Ugodnejša nabavna prilika za trgovce in industriice po tvorniški ceni. 53 h tj h; lih Senr, Ljubljana, Stari trg 34 kupuje in prodaja vsakovrstne knjige po ugodnih cenah. •••••• • ©©©••• Gradbeno podjetje IpJii & Liljana, Mm m 20. se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. AUTO Bencin. — Pneumatika. Olje. — Vsa popravila. Mast — In vožnje. Le prvovrstno blago In delo po solid. cenah nudi 3ugo-Auto d. z o. z. v Ljubljani. ••••••••• Zimska sezija! Velike množine Zimskega blaga ravnokar došle. IIIIIII >, Mestni hi 10. LisKje kože in kože divjačine sprejme v stroj, barvo in izdelavo krznarstvo ROT, Ljubljana, Gradišče 7 kupuje kože divjačine po najvišjih cenah — Sprejema moderniziranje. ''J!W ^ sta bila brez obleke £ ADAM in EVA sedaj tega ni treba, ker se dobe vsakovrstne obleke za gospode, dame in otroke v trgovini j O. BERNATOVIC Ljubljana, Mestni trg 5—6. iHiHiHoiiiiiuHuiwiiiniiiiiiBiiuuiHiuiiuiyuiniuuyiiiwi JUGOSLAVIJA«, S. oktobia 192, „8 O X fl“ ure .,OMEGA" ure za železničarsko službo. F. ČUDEN Ljubljana Prešernova uL 1. Delniška glavnicam Din 60,000.000. sasss Rezerva? Din 30,000.000, Podružnice ? Bied Jesenice Prevaije Cavtat Korčula Sarajevo Celje Kotor Spjit Dubrovnik Kranj Šibenik Ercegnovl Ljubljana Tržič Jelša Maribor Zagreb Metkovič AMERIKANSKI ODDELEK, Naslov za brzojave: JADRANSKA. Afiliranf zavodi: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New-York City. BANKO YUGOSLAVO DE ČHILEs Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Puerta Natales, Porvenir. Eg====qR^B^Elg==sii===qB^B^BB^3^^3Ei^f^g^^^Sgg Obleke za gospode po najnovejših krojih izvršuje po naročilu in po meri v najhitrejšem času F. Potočnik krojačnica za dame in gospode Ljubljana, Selenburgova 6/1. Sprejemajo se tudi naročila iz dežele po znižanih cenah. UNITED - AMERICAN - UNCS * prevaža potnike z najnovejšimi brzoparniki pr® Vozne liste ter vsa potrebna pojasnila 1Z1 ŠIMOM KMETEC, zastopnik za Slovi Ljubljana, Kolodvorska ulica 29, UfiiiiiiHiniitiiiiiiiiiiiiiiiiiummmHiiininmiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiuiaiiiiiij Sprejmemo ! Iniliinitoriii "Z ©®®©©®©©®®©®@©®©®®®®®®®*»'# © | | Sprejmemo spretnega, agU' i | nega in zanesljivega j 6 se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih oblek za gospode in dečke po najnovejšem kroju in zmernih cenah. Na razpolago priprosta in najfinejša češka in '%SB£~ angleška sukna. POZIV Staro, lito železo MT kupuieio ‘•l' Strojne tovarne in livarne, d. d. v Ljubljani. Direktni izvoz svinjske masti, slanine in loja iz Združenih držav. Izvršujoč sklep konstituirajočega glavnega zborovanje od 28, maja 1922 ter pozivom o® sklep seje ravnateljstva od 17. julija 1922 objavlja podpisani odbor s tem prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domača »porabo ftakor tudi za industrijska podjetja in razpečava: Prima čehoslov. in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog, črni premog in jajčne brikete. Naslov; PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15. in to ©d Din 1,500.000 — na Din 2,500.000 z izdalo novih 100.000 delnic po nom. Din 100*