št. 44 PTUJ, dne 15. novembra 1963 Cena 20 din •Tednik Izhaja pod tem »kraJSa- nlm tmenom od 24. nov. 19S1 da- lje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož. — Izdaja zavod »Tednik«. Ptuj. — Odgo- vorni urednik: Anton Bauman — Uredništvo In uprava Ptuj Lac- kova 8 - Tel.158. - St. tek.ra- tuna: NB Ptuj 604-19-1-206 — Ti- ska časopisno podjetje »Mariborski tisk«. — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina za tuzem- stvo 1000, za inozemstvo 1500 din. Letnik XVI. S posvetovanja o probiemlii lGrozdu< v Ormožu skupna seja izvršnih odborov občinskih odborov SZDL občin Varaždin in Ormož. To je bila prva tovrstna seja izvršnih od- borov ObO SZDL obeh komun in predstavlja začetek zbliževa- nja in utrjevanja bratstva ter enotnosti. Komuni bosta v bodoče vsestransko kulturno, politično in goepodarsko sodelovali. To bo koristno za delovne kolektive, družbeno politične organiza- cije in društva, ki bodo podrobno spoznali življenje in izkušnje delovnega človeka iz sosednje komune, njen razvoj in težave. V imeifu komune Ormož je pozdravil goste na občinskem odboru SZDL in pozneje na seji predsednik Občinskega odbora Ormož Vlado Ožbolt, ki je v izčrpnem referatu prikazal vrsto važnih gospodarskih, kulturnih, prosvetnih in političnih ter drugih problemov, ki spadajo bolj ali manj v reševanje obeh komun. Največji problem dotrajani most Kot je bilo razvidno iz referata in poznejše razprave, predstav- lja dotrajani most čez Dravo v Ormožu največji politični in go- spodarski problem obeh komun. Težave kričijo iz dneva v dan bolj po rešitvi. Glede gradnje novega mosta v Ormožu so menili, da je treba storiti vse, da se to vprašanje čimprej reši. Ob tej priložnosti so tudi razpravljali o problemih obdavčevanja, o kooperaciji v kmetijstvu in so ugotovili potre- bo po čestem sestajanju in reše- vanju teh problemov. Vsaka go- spodarska ali negospodarska pa- SOODGOVORNOST BANK ZA SMOTRNO IN STABILNO INVESTIRANJE V obdobju, ko se nahajamo pred sestavo družbenih planov občin in posebej pred sestavo sedemletnega družbenega plana, stoje gospodarske organizacije pred izredno važno nalogo, ka- ko postaviti med drugim tudi plan svoje nadaljnje investicij- ske izgradnje, in to na način, ki bo zagotavljal večjo in ekono- mičnejšo proizvodnjo. To je tem bolj važno, ker mora zago- tavljati današnja proizvodnja takšne izdelke, ki so zanimivi za domače in za inozemsko tržišče. Dosedanja praksa kaže, da se je investicijskim vlaganjem do- stikrat polagala premajhna po- zornost. Prenekatere investicije niso bile v dovolj ni meri preteh- tane in tudi ne družbeno eko- nomsko opravičljive. Dostikrat smo investirali zaradi investira- nja, premalo pa je bilo govora o takšnih investicijah, ki bi za- gotavljale enkrat zaključeno ce- loto. Tudi glede sredstev smo bi- li nedosledni. Izvajane so bile investicije br^z zadostnih sred- stev ali pa so se uporabila obratna sredstva nenamensko, kar je imelo za posledico, da so postala takšna podjetja kreditno nesposobna, dosti primerov pa je tudi bilo, da so ostale gotove investicije nedokončane. Pri samem investiranju bo po- trebno pričeti z novo prakso, s tem da mislimo predhodno na ustrezno varčevanje v gospodar- skih organizacijah in da prične- mo z investiranjem takrat, ko so že dovoljna sr^stva na razpo- lago, razen v prioritetnih inve- sticijah, kjer pa je potrebno najti dodatna bančna sredstva za takšne najbolj rentabilne in- vesticije. Takšen način kapital- ne izgradnje je pa mogoč le s prilivanjem sredstev, za kar imajo komunalne banke ne sa- mo interes, temveč tudi kot svo- jo poslovno dolžnost, ker so v novem bančnem sistemu poslov- ni partner gospodarstva. Z vseskozi dobro pretehtanim investicijskim programiranjem bo potrebno ustvariti tudi po- trebna bančna sredstva, ki bodo kot dodatek k lastnim sredstvom gospodarskih organizacij v na- slednjem letu zagotavljala iz- vedbo družbenega plana, ki mo- ra biti odraz naše gospodarske sposobnosti in potreb. V. Cvim Strmin 2 TEDNIK PTUJ, DNE 15. NOVEMBRA 1963 analiza problema Vse države na svetu, zlasti pa socialistične, posvečajo največjo pozornost populari- ziranju raznih važnih gospo- darskih, socialnih, kulturnih, zdravstvenih in drugih pro- blemov, ki imajo velik po- men za nadaljnji obstoj in razvoj človeške družbe. To so tista osnovna vprašanja, od katerih rešitve so v naj- večji meri odvisni blaginja in zadovoljstvo ljudi, zdrav- stveno stanje ter kulturni in socialni napredek celotne družbe. V ta namen se vsako leto prirejajo dnevi, tedni ali meseci, ko uporabijo vsa raz- položljiva propagandna sred- stva in prirejajo razne akci- je, ki naj prispevajo k raz- glasitvi ugotovljenih in do- kazanih dejstev, ki pa pogo- sto še niso prodrle v vse pla- sti ljudstva ter niso še sploš- no znana ali se ta spoznanja še niso dotwlj uveljavila ter ljudem še niso prišla do jas- ne zavesti. Med eno takšnih važnih vprašanj sodi alkoholizem, o katerem je veliko nasprot- nih in zmotnih mnenj in pojmovanj, čeprav se člove- štvo ukvarja s tem proble- mom že dolga desetletja. To vprašanje je tesno ali celo odločilno povezano z vsem gospodarskim, socialnim in kulturnim življenjem, pred- vsem pa se odraža v splošni zdravstveni ravni človeške družbe. Zaradi tolike važno- sti tega problema je letos posvečen borbi proti alkoho- lizmu ves tekoči mesec. Kljub temu, da je sedaj že splošno znano, da je preko- merno uživanje alkohola zdravju zelo škodljivo ter da ima alkoholizem težje stop- nje hude in usodne posledice na zdravstveno stanje ljudi ter da so prav tako težke po- sledice v socialnem oziru, proizvodnja in potrošnja al- koholnih pijač iz leta v leto narašča, dasi so cene le-tem vedno večje. Nasprotno pa potrošnja svežega grozdja še nadalje pada ter v letošnji sezoni naše kmetijske orga- nizacije niso dale skoro no- benega grozdja na trg. Koli- kor je bilo to sadje doseglji- vo v naši sadni trgovini, je bilo iz južnih krajev naše dr- žave. Po biokemičnih in bio- fizičnih računih pa lahko ugotovimo, da bi s sladkor- jem vsega pridelanega grozd- ja v ptujski občini lahko kri- li 9 % vseh potreb prebival- stva po tem artiklu. Tako pa smo s predelavo v vino uni- čili 98 % vseh hranilnih sno- vi in pridobili alkohol, ki je na splošno vzeto eden od najnevarnejših strupov člo- veškega rodu vsled njegove velike porabe. Pri ostalem sadju je stanje nekoliko boljše, vendar še zdaleč ni zadovoljivo. Tako bomo letos predvido- ma pridelali okoli 9000 ton jabolk, od katerih bo šlo ca. 50—60 % za predelavo v ja- bolčnik in to ne najslabšega sadja. Se slabše je glede sliv, kjer bo šlo za predelavo v žganje ca. 80—90 % pridelka. Zelo malo sadja se porabi za sušenje in druge vrste konzerviranja. Na ta način v veliki meri uničujemo naš živilski fond, ker veliko ve- čino sadja pretvarjamo v vino, žganje in druge alko- holne pijače, kar je nekako tako, kot če bi pretvarjali zlato v svinec. Ce bi naši ljudje uživali več svežega in konservirane- ga sadja, bi bila naša prehra- na dosti bolj pestra in zdra- va ter bolj bogata na vitami- nih. Na drugi strani bi s tem prištedili na drugih živilskih artiklih, zlasti rastlinskega izvora, ki bi tako ostali na razpolago za živinsko krmo in industrijsko predelavo, za izvoz in v druge namene. Na ta način bi prispevali ne ta- ko skromen delež za dvig življenjskega standarda pred- vsem pa za višjo splošno ra- ven zdravstvenega stanja na- gega ljudstva. Pa ne samo to. S treznim načinom življešja bi si zagotovili tudi bolj kul- turne odnose med ljudmi, ker bt odpadli številni prepiri, pretepi, žalitve, poškodbe tu- je lastnine in podobno, utr- dili bi družinske vezi, izbolj- šali vzgojo otrok, dvignili bi biološko vrednost potomstva, zmanjšali kriminal in prosti- tucijo, predvsem pa bi s tem povečali varnost prometa in dela. Razen tega bi bili ljudje manj bolni, manj bi izosta- jali od dela ali zamujali na delo ter b atesiukjd.zdoSj delovna sposobnost in storil- nost, kar bi zopet vplivalo na proizvodnjo in večjo bla- ginjo. Občinski odbor RK se že mnoga leta trudi, da v javno- sti in pri merodajnih faktor- jih razbije mnenje o imenit- nosti popivanja, o koristnosti pitja alkoholnih pijač in pa tudi prepričanje o gospodar- ski rentabilnosti predelave grozdja, pa tudi drugega sadja v alkoholne pijače in da se končno v večji meri začne s predelavo sadja v kvalitetne sadne sokove in da se čim več sadja uporabi svežega ali konzerviranega v prehrani. Seveda bom mogoče doseči spremembo načina prehrane in našega vinogradniškega in sadjarskega gospodarstva le z dolgoletno vztrajno propa- gando, tako da bo našemu ljudstvu prišla v zavest po- treba po drugačnem načinu življenja in gospodarjenja. Ko bo naše ljudstvo množič- no opuščalo stari način živ- ljenja in zabave in zahtevalo sadne sokove, sladoled, razne druge brezalkoholne pijače, mleko, kavo, jogurt in podob- no in dosledno odklanjalo alkohol, takrat bodo morali tudi naši gospodarstveniki spremeniti svoja stališča in mnenja in se prilagoditi no- vim potrebam. Do takrat pa bodo imele občinske komisi- je za borbo proti alkoholizmu še ohilo nehvaležnega dela. Dr C. M. Vedno več težav zaradi slabih cest SPOSOBNOST CEST NE USTREZA NARAŠČANJU CEST- NEGA PROMETA. CESTE DRUGEGA IN .3 REDA SO ZARADI PREVELIKE OBREMENJENOSTI V ZELO SLABEM STANJU. REKONSTRUKCIJA CEST IVANJKOVCI-2EROVINCI IN SRE- DlSCE-ORMOZ. IZTERJAVI KRAJEVNEGA SAMOPRISPEV- KA JE TREBA POSVETITI VSO SKRB. DOTRAJANI MOST CEZ DRAVO V ORMOZU NEODLOŽLJIV PROBLEM. Na prihodnji seji Občinske skupščine Ormož bodo občinski poslanci med drugim raz,prav- Ijali o poročilu sveta za komu- nalne in stanovanjske zadeve in o poročilu o delu šolsikih odbo- rov v občini. Problem, ki se največkrat po- javlja na dnevnem redu občin- ske skupščine, so slabe ceste. Lani je prišlo do reorganizacije in decentralizacije upravljanja nad cestami. Ob tej priložnosti je občinska sikupščina prevzela v upravljanje 23.751 metrov cest tretjega reda in je sedaj 48 ki- lometrov cest v upravljanju Za- voda za vzdrževanje cest na pod- ročju občine. Zavod vzdržuje ceste, jih rekonstruira, gradi mostove in opravlja druga dela na cestah. Cestarji so preobre- menjeni, ker morajo vzdrževati prevelike odseke ceste, saj od- pade na cestarja 6900 metrov ceste. Ce računamo, da zrnore cestar poplavljati približno 3000 metrov dolgi odsek ceste, je ra- zumljivo, da niso nekatere ceste pravočasno popravljene, kar po- vzroča še večje razdejanje cest in seveda otežuje promet. Morda bi bilo koristno to vprašanje en- -rat temeljito analizirati z eko- nomsikega stališča. Bolje je s.pro- ti temeljito popravljati ceste in bo manj izdatkov, kot so potreb- ni za poznejše rekonstrukcije. Na drugi strani se laže in hitre- je odvija cestni promet, poleg tega pa se podaljša življenjska doba motornih vozil. Ker pred- stavljajo ceste osnovno in po- membno prometno žilo, jim je treba posvetiti toliko večjo skrb. Porazno stanje cest II. in III. reda Ceste drugega in tretjega reda so v občini v slabem stanju. Av- tobusni promet, ki se je v zad- njih letih razvil v občini, je po- leg druge motorizacije in meha- nizacije preobremenil ceste. Prav zato postaja delo cestarjev vedno odgovornejše. Treba je izkopati jarke, vgraditi kanale, zakrpati jame cestišča, ga očisti- ti, označiti cestišče, v času pole- dice jih posipavati itd. Za ce- starja ni ure in ne dneva, da ne bi s svojim zahtevnim in odgo- vornim delom vsestransko kori- stil voznikom. Izdatki za popravljanje cest Letos je bilo Zavodu za vzdr- ževanje cest dodeljenih 10 mili- jonov dinarjev za materialne in osebne dohodke zavoda. Ta de- nar je zavod namenil za popra- vila in vzdrževanje cest četrtega reda ter je že porabljenih 7,5 mi- lijona dinarjev. Za ta denar je bilo navoženih na posamezne najbolj kritične cestne odseke 1500 kubičnih metrov gramoza in popravljenih je bilo precej propuistov, ki jih je poškodovala zima. Večja popravila so bila izvršena na cesti Loperšice- Hum, kar je veljalo čez 1 mili- jon dinarjev. Na cesti Ivanjkov- ci-Lahonci je odstranjen ze- meljski plaz in obnovljenih je več cevnih propustov. Urejena je cesta Bresnica-Bratonečice». na katero je navoženega precej gramoza in urejeno je cestišče. Nujno je še urediti lesene mo- stove na cesti Kog-Vitan in Bresnica-Biatonečice. Slabo sta- nje mostu Vitan-Kog ogroža avtobusni promet. Stroški grad- nje tega mostu bi znašali čez 1 milijon dinarjev. Za gradnjo obeh navedenih mostov ni sred- stev, čeprav so nujno potrebna. Tudi priprava posipnega mate- riala za vse prometnejše ceste v občini v času poledice bo mno- go stala. Vse prometnejše ceste četrtega reda so v zadovoljivem prevoznem stanju, druge manj važne pa je treba urediti. Rekonstrukcije in novogradnje Zadnja leta se je v občini Or- mož posvetila precejšnja skrb gradnjam in rekonstrukciji cest. Hiter gospodarski razvoj zahte- va iz dneva v dan nove sodobne cestno-prometne žile, take, ki bodo ustrezale potrebam sodob- nega prometa. KZ »Kombinat Jeruzalem« Ormož finansira gradnjo ceste Ormož-Litmerk- Ivanjkovci. Cesta bo dolga 3 ki- lometre in bo skrajšala nepo- trebne ovinke med Ivanjkovci in Ormožem. Cesta Vinski vrh- Brebrovnik je v rekonstrukciji, dela izvaja in finansira zadruga Ormož. Lani so pričeli graditi cesto Ivanjkovci-Zerovinci v dolžini 4 kilometre. Stroški rekonstrukci- je ceste oziroma gradnja bo ve- ljala približno 80 milijonov di- narjev. 40 milijonov dinarjev je za gradnjo te ceste prispevala republika, drugo polovico pa zveza. Letos se tudi rekonstruira cesta Središče-Ormož. Letošnja sredstva znašajo 60 milijonov dinarjev, od tega bo prispevala Občinska skupščina Ormož 15 milijonov dinarjev, Okrajna skupščina Maribor 15 milijonov in 30 milijonov dinarjev repu- blika. Do sedaj je že porabljenih 20 milijonov dinarjev. Obe cesti gradi Cestno podjetje Maribor. Komunalna dela krajevnih odborov Krajevni odbori upravljajo na območju občine Ormož p.-ibližno z 80 kilometri cest. Vse navedene ceste so bolj ali manj važne za občane. Za delo krajevnih odbo- rov na področju komunalnih del je letos predvidenih 11 milijo- nov dinarjev. S krajevnim pri- spevkom bi naj občani prispeva- li 6,5 milijona in dotacija iz pro- računa bo znašala 4,5 milijona dinarjev. Krajevni prispevek je letos predviden v isti višini ka- kor lani, vendar bodo zaradi večje dotacije sredstev iz prora- čuna letošnja sredstva povečali za 2 milijona dinarjev. Čeprav so tudi letošnja sredstva glede na obsežnost problemov skrom- na, bo možno ob smotrnem go- spodarjenju urediti precej cest in drugih komunikacij. Zato mo- rajo biti krajevni odbori pri svojem delu dosledni in voditi morajo točno evidenco o izvrše- vanju krajevnih prispevkov. Večkrat je že bila na zborih vo- livcev iznesena kritika na račun posameznikov, ki ne izvršujejo obveznosti do krajevnega pri- spevka. Ugotavlja se, da je sa- mo okrog 50 odst. krajevnega prispevka realiziranega. Temu problemu bodo morale novo for- mirane krajevne s'kuipnosti po- svetiti posebno skrb in z rešitvi- jo tega problema preprečiti upravičeno negodovanje nekate- rih občanov. Do dneva republike bodo končana dela na vodo^ vodu Letošnji 29. november bodo prebivalci občine Ormož prosla- vili s precejšnjim gospodarskim uspehom. Poleg tega, da bodo ta- krat končana dela na vodovodu, bo predan svojemu namenu no- vo zgrajeni zdravstveni paviljon in urejena trgovina v Ivanjkov- cih. Doslej je bilo položenih 3000 metrov vodovodnih cevi, montiranih je bilo čez 13 hišnih priključkov, zgrajen je rezer- voar na Hanjdlu, izkopani so trije studenci, montirana Je čr- palka v Otoku, do konca tega meseca pa bo montiranih skup- no 40 hišnih priključkov v Or- možu in na Hardeku. Dosedanje investicije pri gradnji vodovoda znašajo 53 milijonov dinarjev in od tega je bilo lani porabljenih 28 milijonov dinarjev, drugo pa bo letos. Bencinska črpalka - pomembna pridobitev Pred kratkim je Ormož z zgra- ditvijo nove bencinske črpalke dobil pomemben gospodarski objekt, ki bo lahko precej vpli- val na razvoj turizma v občini. Praksa je pokazala, da je bila bencinska črpalka v Ormožu nujno potrebna, saj se promet z gorivi in mazivi iz dneva v dan veča. Kot predvidevajo, bodo v ormoški bencinski črpalki letno prodali čez 1560 ton naftnih de- rivatov. Sredstva za gradnjo čr- palke so prispevale naslednje delovne organizacije: Trgovsko podjetje »Petrol« Ljubljana 20 milijonov din. Kmetijska zadru- ga Ormož 5 milijonov din, grad- beno podjetje »Ograd« Ormož 2,3 milijona din, trgovsiko pod- jetje »Zarja« Ormož 1,5 milijo- na din in Bolnica TBC Ormož, Pivo-slatina Ormož in Pekarna Ormož 1 milijon dinarjev oziro- ma delovne organizacije iz ob- čine skupno 10 milijonov dinar- jev. Do konca leta nov urbanistični načrt Na področju Ormoža so na dnevnem redu stanovanjski pro- blemi. Te probleme pa je le moč reševati z novogradnjami, ki pa jih je treba načrtno in preudar- no graditi po urbanističnem na- črtu. Urbanisti že v urbanistič- nem načrtu predvidijo razvoj mesta, določijo lokacije za novo- gradnje, za potrebne ceste in druge komunalne naprave. Zad- nji čas je določanje lokacij za novogradnje posebno občutljivo vprašanje v Ormožu. To pove primer 32-stanovanjskega blo- ka, ki stoji skrit na koncu me- sta, na drugi strani pa so v sredi mesta še vedno ostanki ruševin, kjer bi bilo dovolj prostora za zgraditev bloka. Morda je to malenkost, toda tudi taka ma- lenkost lahko zelo škodljivo vpliva. Kot je znano, bo izdelan urba- nistični načrt tudi za vse večje in važnejše krajevne centre na področju občine. Kraji, ki jih je treba načrtno razvijati, so Sre- dišče, Velika Nedelja, Tomaž, Miklavž, Ivanjkovci in drugi. Za izdelavo urbanističnih načrtov je bilo že odobrenih 3 milijone dinarjev in od tega je do sedaj realiziranih 880 tisoč dinarjev. Z nadaljnjo graditvijo Ormoža pa postaja iz dneva v dan neodlož- ljiv problem gradnja mostu čez Dravo. Čeprav je že doseženo so- glasje, da bi se naj most gradil z obojestranskimi investicijami Hrvatske in Slovenije, gradnja še ni vnesenia v plan 1964. Stanovanjski problemi v občini v skladu z razvojem gospo- darstva se razvija v občini tudi gradnja stanovanj. Do sedaj so bili v Ormožu zgrajeni trije blo- ki in šestorček pri Miklavžu. Letos bo verjetno do konca no- vembra zgrajen še 32-stano- vanjski blok in šestorček za uči- telje v Podgorcih. Potrebe po novih stanovanjih pa iz dneva v dan še bolj naraščajo in je tre- ba misliti naprej na gradnjo blokov. Ce primerjamo potrebe po stanovanjih, je lahko ugoto- viti, da v doglednem času ne bo mogoče rešiti vseh problemov. Upoštevati je treba potrebe po kadrih v zdravstvu, prosveti, industriji, ki postavljajo kot osnoven pogoj primerno stano- vanje. Treba je naprej graditi in dati še več možnosti za najem posojil za zasebne gradnje hiš. Ta način reševanja stanovanj- skih problemov bi lahko mnogo koristil. Za gradnjo stanovanj je bilo letos predvidenih 65 milijo- nov din družbenih sredstev in od tega je bilo do konca letoš- njega avgusta realiziranih 53 milijonov din. Za zasebno grad- njo je bilo predvidenih 12 mili- jonov 800 tisoč dinarjev. Celotni znesek je realiziran, in sicer 7,800.000 din za posojila, pre- ostalih 5 milijonov din pa so na- menili za gradnjo vodovoda. Le- tos bo znašal stanovanjski sklad približno 90 milijonov dinarjev, prihodnje leto pa bo približno za 10 milijonov dinarjev višji. (Nadaljevanje s 1. strani) ven te dejavnosti, čutijo priza- dete. Prav je, da se nagrajuje po učinku dela, samo da morajo biti dohodki usklajeni z razvo- jem podjetja in komune, da ne prihaja do neenakega položaja delavcev v ot>čini. Iz razprave povzemamo, da se ■ vedno premalo ceni v nagra- jevanju izobrazba zaposlenih in preveč pozornosti se polaga me- stu, ki ga zaposleni zavzema, ne pa njegova sposobnost in delav- nost. Bratske vezi med Ormožem in Varaždinom (Nadaljevanje s 1. strani) noga bo medobčinske probleme obeh komun reševala enotno, kar bo pripomoglo k hitrejšemu in popolnejšemu razvoju obeh ko- mun. Boljše in naprednejše iz- kušnje v kmetijski proizvodnji, ki je zasnovana na boljših ko- operacijskih osnovah, bc^o pre- nesli iz razvitejše občine v manj razvito. Odpravili bodo določe- ne razlike v nagrajevanju pro- svetnih delavcev in uvedli nji- hova prijateljska srečanja ter da bodo razvijali njihove vse- stranske stike. Resnično bratstvo in enotnost je moč doseči le po širših vse- stranskih stikih, kjer se prebi- valci medsebojno spoznajo in ko se začne skupno reševanje pro- blemov. Na seji so se dogovorili, da bodo prebivalci občine Or- mož priredili slovenski kulturni dan v Varaždinu in občani Va- raždina hrvatski kulturni dan v Ormožu. Varaždin ima bogato preteklost Keretič Vekoslav, predsednik občinskega odbora SZDL Va- raždin in poslan; c Sabora Hrvat- ske je na seji potem, ko je izra- zil veliko željo po bratskem so- delovanju med obema komuna- ma, opisal pomen in važnost medobčinskega sodelovanja, ki občino Varaždin prek sindikata povezuje z občino Ptuj in Ma- ribor-c er. Na seji je opisal gospodarski in kulturni razvoj občine Varaždin. Varaždinska občina zavzema v^lik del sever- ne Hrvatske in ima bogato zgo- dovinsko preteklost. Velik go- spodarski razvoj je v tej občini močno vplival na povečanje šte- vila zaposlenih. Občina Varaždin šteje 75.500 prebivalcev in je od tega števila približno' 20.610 de- lavcev. Ta občina ima razvito lesno, tekstilno in metalno in- dustrijo. V občini živi povpreč- no 200 ljudi na kvadratni kilo- meter. Precej težav predstavlja porast Števila majhr" "-meto- valcev. To vprašanje sicer re- šujejo z raznimi ukrepi. Razvi- tost občine Varaždin dokazuje tudi visok družbeni bruto pro- izvod. Ima močno razvito zdrav- stveno službo in šolstvo. Šolo obiskuje v. U-OOO mladine v osnovnih, srednjih in šo- lah. 60. odst. srpdstev občinske- ga proračuna gre za potrebe šolstva. Za gradnjo vodovoda za Varaždin so 'predvideli čez 500 milijonov dinarjev, "^raždin ima približno 30.000 prebivalcev in se letno poveča to število za 1200 prebival'— Mesto ima gle- ■^fili^np, muzpi in lf>nn -"ieno KIDRIČEVO Samski dom 150-odst. zaseden v minulih dveh letih je bil samski dom v Kidričevem 150 ®/o zaseden. V njem so stanovali de- lavci iz tovarne in delavci pod- jetij, ki so opravljali za svoje firme v Kidričevem razna mon- tažna dela. V hotelu je 80 na- vadnih, 9 prehodnih in 16 po- možnih sob. V vseh so ležišča. Upraviteljica doma Jožica Mu- ratova pravi, da bi bile v letoš- nji zimi resne težave zaradi sob, če bi bilo še vedno toliko interesentov za nje. Pozimi je potrebno nekaj ležišč obdržati za tovarniške delavce, ki se v slabem vremenu in po slabih cestah pozimi ne morejo vračati domov. Ker ima samski dom tudi ime hotel, so stanovalci do njega zahtevnejši, zlasti ker se jim zdijo cene bolj podobne ho- telskim kot cenam, ki jih po- stavljajo za stanovanja stano- vanjske skupnosti. Za monter- je zaračunavajo ležišče na dan 170 din, na potni nalog 500 din, brez potnega naloga 700 din in 2700 din na mesec tovarniškim delavcem. V samskem domu v Kidriče- vem pa prenočujejo po potrebi tudi razni izletniki, športniki, pevci, lovci in druge skupine, ki pridejo v Kidričevo na razne kulturne in športne prireditve. Ti lahko dobijo sobe, ko sicer niso zasedene. pokopališče. Prll-jdnje leto bo- do občani Varaždina slavili lOO let obstoja gasilskega društva, 900 let svojega obstoja in drugo. Važne probleme bodo skupno reševali Številni problemi, ki so se vse doslej pojavljali v odkupu živi- ne, kmetijskih pridelkov, v so- delovanju, vprašanje Gradnje mostu čez Dravo, o davčni poli- tiki, nagrajevanje v šolstvu in še številne druge probleme bo- do reševali enotno. S tem bo do- seženo mnogo, poleg tega da bo- do enotno rešena tudi druga številna medobčinska politična vprašanja. Občini se bosta lahko vsestransko razvijali. Tako bodo v perspektivi kmetovalci obči- ne Varaždin glede na potrebe ormoške sladkor., tovarne pri- delovali sladkorno kmeto- valci občine Ormož pa za potre- be Varaždina tobak in drugo. Tesno se bodo pove^^ovali v pri- delovanju tistih kultur, ki dajo sorazmerno večji pridelek. Tudi mladina in sindikat iz obeh ko- mun se bodo povezali in prena- šali svoje izkušnje, V občini Va- raždin je čez 7!^on mladincev in mladink, ki so člani ZMS, v občini Ormož pa čez tisoč. Imenovan medobčinski organ Za reševanje skupnih proble- mov občin Varaždin in Ormož so na seji imenovali organ, ki se se- stoji iz predstavnikov obeh ko- mun, Iz občine Ormož so bili imenovani: Franc Forstnarič, Vinko inž. Stefančič, Albin Kaučič, Alojz Holc, Gizela Bla- govič, Milivoj Zemljič in Feliks Vernik. Iz varaždinske komune so: Milivoj Rihtarič, Slavica Darvič, Tomo Raljek, Pavel Grubešič, Peter Mikič, Katica Pšak in Nanda Miličevič, Prihod- njo sejo bo imel medobčinski or- gan v Varaždinu, Tudi program sodelovanja bo sestavil ta orsan, RD NALOGE ZAVODA ZA (NA- PREDEK GOSPODINJSTVA V PTUJU Na zadnji seji Zavoda za na- predek gospodinjstva v Ptuju so razpravljali o nadaljnjem obsto- ju zavoda In njegovih nalogah. Glede na specifične potrebe ptujske občine so smatrali, da naj obstaja zavod še naprej in razvija nekatere dejavnosti še bolj široko. ^ Glavne naloge zavoda bodo skrb za pravilno prehrano šol- skih otrok, pomoč mlečnim kuhi- njam, strokovna pomoč obratnim kuhinjam, v podjetjih in vzgoja potrošnika. Se nadalje bo zavod prirejal predavanja Iz gospodinj- stva, o uporabi električnih apa- ratov, raznih gospodinjskih pri- pomočkov. V januarju bo seminar vodij oziroma kuharic šolskih kuhinj. Na tem seminarju bodo udele- ženke pridobile polkvalifikacijo. Predviden je tudi seminar za ku- harice obratnih kuhinj, ki poslu- jejo v ptujskih podjetjih. Zadnja burja napravila mnogo škode Močan veter, ki je pihal ne- kaj dni, je predvsem na hribih postavljenim poslopjem in zla- sti na s slamo kritih strehah na- pravil ogromno škode. Mnoge slamnate strehe so tako scefra- ne> da jih bo treba znova pokri- ti. Burji je sledil dež, ki je lil skozi poškodovane strehe in tudi po svoje napravil škodo. Najbolj so v tem času trpeli kolesarji, ki so se morali voziti na delo ali z dela proti vetru, ki jih je ma- lone metal s koles in oviral pri vožnji. Nekateri prebivalci vpra- šujejo ali ne bi zavarovalnica pomas:ala, vsaj delno kriti škod« oziroma stroškov pri ponovnem pokrivanju streh. Posebno vpra- šanje pa je. ker ni več krovcev oziroma pokrivaoev, ki bi ve- deli to delo opravljati, kajti sta- rejši so to delo že opustili, mlaj- ši pa za to nimajo interesa. BJ Posnetek z bratskega posvetovanja PTUJ, DNE 15 N0\T:MBRA 19«3 TEDNIK Stran S Ob občnih zborih sindikalnih podružnic prosvetnih delavcev v mesecu novembru bodo na vseh šolah ptujske komune red- ni letni občni zJbori sindikalnih podružnic prosvetnili delavcev. Prve politično-orgainizacijske in kadrovske priprave so se na mnogih šolah že pričele. V teh dneh so na šolah predvolilne konference članov sindikata, na katerih prosvetni delavci raz- pravljajo o problemih, o kate- rih želijo, da razpravljajo občni zbori. Članstvo istočasno na svojih konferencah razpravlja o kandidatih za nove izvršne od- bore in potrjuje kandidatne li- ste. V sindikalnih podružnicah, v katerih je včlanjeno več šol- skih delovnih kolektivov, pa bodo še pred občnimi zbori iz- volili šolske sindikalne odbore kot samostojna sindikatoa vod- stva posamezne šole. V obdobju priprav je naloga prosvetnih delavcev in tehnič- nega osebja, da aktivno sodelu- je v pripravah na svoje občne zbore. Mnogi izvršni odbori, so si že resno zastavili vprašanje, kako pripraviti obračun enol^- nega dela, in akcijski program dela za novo delovno obdobje. O tem je bilo tudi največ go- vora na posvetovanju predsed- nikov sindikalnih podružnic prosvetnih delavcev, ki je bilo v Ptuju v torek, 12. novembra 1.1. Člani sindikata na šolah se še nikoli doslej niso nahajali pred tako odgovornimi nalogami kot so letošnji občna zbori. Hiter družbeni razvoj in nov družbe- ni položaj delovnih kolektivov na šolah ne dopuščata več mož- nosti, da bi občne zbore pro- svetnih delavcev opravili le za- radi formalnosti in z vsebinsko revnimi poročili, kot je to bilo v navadi na marsikateri šoli do- slej. Delovni kolektivi šol, ki so se doslej predvsem ukvarjali s strokovnimi, pedagoškimi nalo- gami, se- morajo sedaj skrt^no zanimati za gospodarjenje svoje delovne organizacije, to je šol- skega zavoda. Delovni kolektivi šol postajajo upravljavci, to pa pomeni, da so pred prosvetnimi delavci nove, doslej neznane naloge. Postati upravljavec pomeni, da se je treba marsičesa naučiti, isto- časno pa se spoprijeti z odgo- vornimi nalogami. Vzemimo konkretno statute delovnih or- ganizacij na šolah. Zelo malo je šol, ki bi se že resno lotile iz- delave svojega statuta. Ponekod je prevladovalo mnenje, da si prosvetni delavec ne bK) znal sam napisati statuta, in prav ta ugotovitev je zadostovala, da z delom sploh niso pričeli in ča- kajo, da bo nekdo na občini na- pisal statut za njihovo šolo. Vsekakor si bo vsak delovni kolektiv na šoli moral sam na- pisati svoj statut. Naloga Zavo- da za pedagoško in prosvetno .službo pa bo, da bo delovnim kolektivom na šoli nudil vso po- trebno strokovno pomoč s svoji- mi kadri in s kadri iz vrs't eko- nomistov in pravnikov. Ena iz- med konkretnih pomoči pri iz- delavi statutov je bil tudi semi- nar v Mariboru, ki sita ga skup- no organizirala republiški od- bor sindikata družbenih dejav- nosti Slovenije in zveza delav- skih in ljudskih univerz Slove- nije. Podobne seminarje bo mo- rala organizirati tudi ptujska Delavska univerza. Statute šol omenjamo vsied tega, ker bo glavna razprava na letošnjih občnih zborih statut šole in nje- gova vsebina. To istočasno po- meni, da bodo člani sindikata na šolah razpravljali o najvažnej- ših nalogah in problemih, o ka- terih je vsakodnevno največ razprav med člani delovnih ko- lektivov na šolah. Delovni ko- lektivi na šolah si bodo morali jasno zastaviti svoje naloge, ka- ko bodo v bodoče oblikovali in organizirali delo šole, da bodo lahko kvalitetno opravljali na- loge, ki jih postavlja družba glede vzgoje socialističnega člo- veka. Glavno vprašanje, o katerem bo na občnih zborih največ go- vora je vprašanje, kako se for- mira dohodek šole, in kako se ga razdeljuje. Občni zbori bodo morali dati tudi konkretne smer- nice, kako naj se uveljavi si- stem nagrajevanja prosvetnih delavcev po delu. Vprašanje nagrajevanja na šolah je še vedno problematično, predvsem zato, ker delitev osebnih dohod- kov preveč temelji na službenih letih, kar pa z socialističnim na- čelom »vsak po svojih sposob- nostih — vsakemu po njegovem delu!« nima ničesar skupnega. Sindikat se bo moral na občnih zborih resno zavzeti zato, da se bo nagrajevalo po vloženem de- lu in uspehu. Nagrajevati mo- ramo delo in kvaliteto dela~" po- sameznega učitelja, ne pa nje- gova službena leta, pa čeprav se ta upoštevajo pri meritvi deli- tve, toda ne smejo biti najvaž- nejši činitelj. Gre za pravičnost razdelitve po delu, in v tem je bistvo naloge, ki se je morajo sindikalne podružnice na šolah lotiti zelo resno. Nadalje se bo- do sindikalne p>odružnice na šo- lah ob občnih zborih zavzele, da se bo sleherni prosvetni delavec še bolj zavzemal za izboljšanje svojega dela. Posebno pozornost bodo občni zbori po.svetili vlogi in nalogam delovnega kolektiva na šoli kot nosilcu samoupravljanja, ter drugim vprašanjem, kot so: no- tranji odnosi, problem prosvet- nih delavcev, nadalje strokov- no izobraževanje, družbeno-po- litična aktivnost prosvetnih de- lavcev in podobno. Letošnji občni zbori sindikal- nih podružnic prosvetnih de- lavcev bodo pomemben premik politične aktivnosti in mobiliza- tor celotnega članstva, da se enotno vključi v proces samo- upravljanja na šolah. FB Pisma uredništvu Mošt in dodateb Tov. urednik! Na članek, ki je bil objavljen v Tedniku dne 31. oktobra 196a pod šifro >an« odgovarjamo naslednje: Res je, da smo kooperantom, ko so sklenili z zadrugo pogodbo za vinogradniško piKjizvodnjo in se s pogodbo obvezali, da' bodo pro- dali zadrugi določeno količino vinskega mošta, doplačali po litru prodanega mošta 5 din. So pa ko- operanti, ki so imeli sklenjene pogodbe za druge kulture, kot tržni višek pa so v pogodbi pred- videli za prodajo vinski mošt. Tem seveda tega doplačila nismo priznali, ker v vinogradniški pro- izvodnji niso sodelovali z zadru- go. Znano je, da zadruga plačuje po višjih cenah kooperantom za prodane proizvode tudi v drugih panogah proizvodnje, npr. živino- reji in poljedelstvu, razširiti pa nameravamo to razliko v ceni še na sadjarstvo, povrtnini, pred- vsem pa na kooperacijsko proiz- vodnjo jajc in perutnine. Zasebni proizvajalci imajo torej račun so- delovati z zadrugo z vsemi kul- turami in v živinorejski proizvod- nji, ki jo imajo na svojih zem- ljiščih. Zaračunavanje strokovne služ- be, ki jo pisec očita zadrugi, smo že ob jesenski setvi in za vso na- daljno kooperacijsko proizvodnjo ukinili, čeprav smo takrat ugo- tavljali, da je nepravilno, da edi- no kmetijski strokovnjak, ne sme zaračunati svojih strokovnih po- segov kot to delajo vsi drugi po- klici. Ker so te pripombe padale na vsem področju zadruge, tudi tam, kjer je kmetijski tehnik v proizvodnji vedno sodeloval, smo ta prispevek, kot že omenjeno odpravili, čeprav je bil minima- len glede na koristi, ki jih imajo kooperanti pn prodaji svojih pro- izvodov. Neutemeljena pa se zdi pripom- ba na škropljenje sadnega drevja, ki ga organizira zadruga vsako leto v zimski sezoni. Saj je škrop- ljenje sadnega drevja obvezno že po občinskem odloku. Večje teža- ve 50 seveda s ooletnimi i5kror)- Ijenji. Kvaliteta sadja bi bila za- gotovljena le, če bi opravili naj- nujnejša poletna škropljenja 3 do 5-krat. V plantažah se škropi sad- no drevje v času vegetacije tudi 10 do 12-krat. V Halozah so se- veda sadovnjaki, katerih glavna kultura je še vedno krma, zato je pa tu škropljenje težko izvajati. Kolikor so v Cirkulanah tako škropljenje kmetovalci izrecno zahtevali in ni bilo izvedeno, je seveda nepravilno in bomo pod- vzeli vse ukrepe, da se to ne bo ponovilo. Predlagamo piscu članka, da se kdaj oglasi v upravi zadruge v upravi zadruge v Ptuju, kjer bo lahko več slišal in videl o priza- devanju zadruge v tej smeri, predvsem pa tudi o raznih oblikah kooperacije, ki jih zadruga izva- ja, nekatere pa tudi na novo uva- ja. Uprava kmetijske zadruge »Haloze« Ptuj Otrok in cigareta Tov. urednik! Večkrat sem že opazil otroke- pastirje in po vsej verjetnosti še učence osn. šol, kako brezskrb- no in celo pred starejšimi mi- moidočimi vlečejo cigareto, nato pa izkašljavajo, kot bolnik, ki mu manjka polovida pljuč. To sem opazil v Kidričevem, na Ptujski gori, v Majšperku, v Gorišnici, v Dornavi, v Juršin- cih in seveda tudi v Ptuju, kjerkoli Predvsem bi vprašal, od kod otrokom denar za ciga- rete? Ali ga izmikajo staršem, morda drugim? Vsekakor je po- trebno upoštevati, da kajenje privlačuje na pol odrasle fante zaradi videza možatosti, vendar mislim, da je naloga staršev in šole, da pojasnijo otrokom vse škodljive vplive ' nikotina in produktov gorenja na človekov organizem, posebno še na dora- ščajoč organizem. Jože Rpzjak \ova sindikalna podružnica Dne 6. novembra so se zbrali člani desetih majhnih, a zelo po- membnih delovnih kolektivov — družbenih organizacij na usta- novnem občnem zboru, da ures- ničijo svojo odločitev in ustano- vijo sindikalno podružnico, ki bo povezovala skoraj vse profe- sionalne družbeno-politične de- lavce občine Ptuj. Na ustanovnem občnem zboru je bil sprejet sklep, da bo nova sindikalna podružnica nosila ime po umrlem Jožetu Potrču, borcu za uveljavljanje etičnih in moralnih ter humanih odnosov med ljudmi. Članom nove po- družnice mora dajati prav ime velikega vzornika vsebino in smernice dela, izvajanje zadanih nalog pa polno pravico do tega imena. V svojem poročilu je predsed- nik iniciativnega odbora Franc Fideršek poudaril, da bo mora- la nova sindikalna podružnica najti svojo specifično pot in mesto in odigrati vlogo, ki mo- ra daleč prekašati okvire stro- kovnega sindikata. Delo sindi- kalne podružnice se mora nujno odražati in čutiti na vseh pod- ročjih družbene dejavnosti v ob- čini. Zaradi svoje vloge, njene- ga dela ne bo mogoče primerjati ali enačiti z delom sindikalnih organizacij v drugih kolektivih. Delo podružnice mora zajemati predvsem študijsko proučevanje oblik dela družbeno političnih organizacij ter konkretnih pro- blemov in političnih akcij na te- renu. Na tem področju je bilo do sedaj premalo sistematike in premalo medsebojne koordina- cije. Nova sindikalna podružnica povezuje med seboj člane, ki so vsak v nekem smislu aktivni družbeni delavci. To pomeni, da mora vsak član vprašanja in probleme znati pravilno ocenje- vati tudi z idejno-političnega stališča, poznati ekonomska vprašanja in ves zapleteni me- hanizem upravnih organov ter njihovih pristojnosti, poleg tega pa mora znati obvladati vso teh- niko administrativnega in mate- rialnega poslovanja. Marsikdaj in marsikod bo aktivnost in politično pravilno delo odvisno od odnosa in od na- potkov članov sindikalne po- družnice družbenih organizacij, zato je nujno, da so le-ti tudi razgledani družbeni delavci. Se posebej je treba poudariti izred- no pomembno vlogo, ki jo ima- jo pri usposabljanju političnih aktivistov in na vzgojo naših občanov sploh Delavska univer- za, lokalni tisk in radio. Tova- riši, ki vodijo te i,nstitucije jav- nega obveščanja in vzgoje naših občanov, morajo biti vsestran- sko razgledani družbeni delav- ci. Dolžnost članov sindikalne podružnice je, da ne prepuščajo tako važnih nalog samo njim, ki neposredno v njih delajo, tem- več nudijo čimveč sodelovanja in pomoč. Prav v tej smeri se mora odražati kulturna dejav- nost članov sindikalne organiza- cije. Se je vrsta nalog, ki jih bo morala urejati sindikalna po- družnica, tako med drugim tudi vprašanje strokovnega in prak- tičnega izpopolnjevanja na de- lovnem mestu, koordiniranega reševanja vprašanja pogojev dela, nagrajevanja po delu, ra- cionalnega trošenja družbenih sredstev itd. Na marsikaterih področjih pa bo nova sindikalna podružnica lahko tesno sodelo- vala s sindikalno podružnico uprave občinske skupščine, v sklopu katere se je nahajala do ustanovitve svoje nove podruž- nice. Razprava je nakazala še vrsto nalog z motom, da bo'prispeval k uresničevanju teh nalog vsak član sindikalne podružnice po svojih najboljših močeh in spo- sobnostih. POŽAR V HLAPONCIH v soboto, 9. t. m., nekaj minut po deseti uri je izbruhnil požar na gospodarsko-stanovanjskem poslopju vdove Frančiške Cuš v Hlaponcih 5 pri Polenšaku v Slovenskih goricah. Ker so bili vsi domači odsotni na delu v gozdu, se je požar verjetno že' dalje časa širil v notranjosti in ga je prvi opazil živinozdravnik iz Ptuja, ki službuje v tamkajš- njih krajih in se je peljal z civ- tom mimo in opazil, da se moč- no kadi izpod strehe. Sel je po- gledat, zatem pa hitro zdrvel v Dornavo in tam obvestil gasilce. Na vso nesrečo je pihal še mo- čan veter, ki ie plamen-vse bolj širil po celotaiem ostrešju in zla- sti v tisto smer, kjer je bila zgradba pokrita s slamo. Tako je kljub intervenciji gasilcev iz Dornave, Polenšaka in Ptuja zgorelo vse do tal, razen hleva, ki je bil zidan, prav tako pa tudi dobršen del inventarja ter vsi pridelki. Skoda znaša nad dva milijona, zavarovano pa je bilo le za en milijon. K sreči je bila goveja živina na paši. Poškodo- vanih je nekaj svinj. Kako je požar izbruhnil, še ni ugotov- ljeno. Cuševi so ostali golih rok in je vprašanje, kako se bodo preživljali in kako bodo obdr- žali svojo živino, ki nima strehe in ne hrane. B. J. Mladi ljudje morajo začutiti, da je od njihovega zavzemanja odvisen nadaljnji rostal aktiven sodelavec Svobode. Po odsluže- nju vojaščine se zopet vrne v Ptuj ter zaposli v železniških delavnicah, v katerih je bila že takrat močna postojanka na- prednega delavskega gibanja. Ves čas do prihoda okupatorja dela aktivno v Svobodi ter tako pomaga uresničevati naloge, ki jih je imela takratna Svoboda oziroma pc njenem razpustu naprej v Društvu železničarjev. Ves čas svojega dela v delav- skih vrstah je bil izredno po- žrtvovalen in dober tovariš. Po osvoboditvi se zopet zaposli v železniških delavnicah, nakai prevzame nove naloge na ta- kratnem OLO v Ptuju, od koder po potrebi prevzame mesto po- slovodje v gostinstvu. Tudi tu- kaj se je izkazal kot spreten or- ganizator in dober gostinski de- lavec. Dragi tovariš Martin, ob tvo- jem življenjskem jubileju, 60 let starosti, se ostalim čestitkam ti pridružujemo mi, tvoji sta- ri tovariši iz železniških delav- nic ter ti želimo še mnogo zdra- vih in zadovoljnih let v zasluže- nem pokoju! -en Si Umrla |e Janja Seguii Kot je bilo skromno in ti- ho njeno življenje, se je tu- di v četrtek, 7. novembra, letos skromno in tiho za vedno poslovila Janja Segu- la, roj. Job. Njena zadnja želja je bila, da so tudi po- grebne svečanosti skromne in tihe le v krogu najdraž- jih. Prav tako se je odrekla tudi vencev in šopkov v ko- rist defektnih otrok. Janja je bila rojena 17. decembra 1881 v Spuhlji, pri »Mihelačevih« kot hčerka malega kmeta. Ko je leta 1904 dokončala žensko uči- teljišče v Gorici, je še iste- ga leta postala učiteljica v Andražu-Leskovcu, nato še v Majšperku in Marku niže Ptuja, nakar je po bivših avstrijskih zakonih bila od- puščena it službe, ker se je 1908. leta poročila z učite- ljem Francem Segulom. Takoj po razpadu avstro- ogrske monarhije jo že naj- demo kot učiteljico na ptuj- ski dekliški ljudski šoli v Mladiki, kjer je ostala vsa le- ta do vdora hitlerjanskih hord v Ptuj, razen dveh let (1922 do 1924), kojeučitelje- vala v Lenartu v Slovenskih goricah, kjer je bil njen mož ravnatelj meščanske šole. Kot narodno zavedna šol- ska upraviteljica v ptujski .Mladiki je bila na črni listi kuUurbundovcev. Zaradi te- ga so jo gestapovci aretirali takoj po zlomu stare Jugo- slavije ter jo vlačili po ta- boriščih v bivšem ptujskem kapucinskem samostanu, na P.orlu in Uajhenburgu, do- kler je končno niso izselili v Trstenik v Srbiji. Čeprav je odlično obvla- dala nemščino ler so jo oku- patorske oblasti hotele na vse načine, ludi z obljuba- mi, da se bo lahko vrnila v Ptuj, prisiliti, da bi jim slu- žila kot tolmač, je to ponos- no odbijala, češ da se vrne le — v osvobojeni slovenski Ptuj. Kot mnoge ptujske učiteljice je v izgnanstvu raje živela izredno bedno in hodila dejansko bosa, samo da v nobeni obliki ne bi po- magala okupatorju in nje- govim hlapcem. Pod izredno težkimi pogo- ji je prek izseljenega slove- njegraškega komunista Ru- dija Korena podpirala osvo- bodilno gibanje, zbirala ci- garete In hrano ter nudila skrivališče za razno litera- turo in ranjene partizane. Takoj po osvoboditvi jeseni 1944. leta je prevzela vod- stvo kuhinje TBC-bolnice v partizanskem bolniškem cen. tru v Vrnjački banji. Ko se je vrnila v osvobo- jeni in razdejani ptujski dom, se je takoj vključila kot aktivistka OF. AFŽ, so- cialnega skrbstva in RK \ delo povsod, kjer je bilo potrebno. Bila je tudi vneta in cenjena dopisnica »Ljud- ske pravice« in »Naše žene«. Čeprav je imela že 64 let, se je takoj vključila tudi v šol- sko delo ler še 8 let učite- Ijevala v Ptuju. Ko je bila v 72. letu raz- rešena učiteljske službe, se je pred 10. leti preselila k mlajšemu sinu v Ljubljano, kjer je nadaljevala svoje aktivistično delo zlasti v SZDI., DPM, RK itd. Navzlic vsej aktivnosti nosti in pripravljenosti po- magati povsod, kjer je to potrebno, je ostala vedno ti- hi, skromni, »mali«, skoraj anonimni politični in druž- beni delavec vse do zadnje- ga diha. Prav do nepričako- vane smrti je redno prebira- la naš »Tednik« ter »Pro- svetnega delavca« in se za- nimala živo /lasti za vsa družbena dogajanja v ptuj- ski občini. Vsako leto na dan mrtvih je naša .lanja obiskala svoj dragi Ptuj. grob svoje rano umrle hčerke-učiteljice Ma- nice in številne prijatelje. Letos, žal, lega ni mogla. Naj bo ta skromen prikaz njene razmeroma trde in težke življenjske poti, naša ?ahvala za vse, kar je naša ski^M^na tiha in velnn ak- tivna Janja prispevala 'v skoraj polsloli'tiM-.M učitelje- vanju in driižbt-nem delova- nju v bivšem ptujskem okraju, zlasti pa v samem Ptuju. r) S. Vesti iz sindil(aliiih organizacij Na seji občinskega odbors sindikata industrijskih delavcev ptujske komune so proučili re- zultate gospodarjenja v obdob- ju devetih mesecev letošnjega leta. Odbor ugotavlja, da so do- seženi uspehi zelo dobri in da je potrebno z istim tempom nada- ljevati rast proizvodnje in izpol- njevanja proizvodnih planov, Glede statutov in 42-urnega de- lovnega tednika pa je občinski odbor sindikata pozval vse sin- dikalne podružnice v industriji naj postanejo glavni mobiliza- tor delavcev v množičnih raz- pravah o statutih in o nalogah v zvezi s skrajšanjem delovnega časa. S posebno pozornostjo je občinski odbor sindikata proučil probleme, s katerimi se bori de- lovni kolektiv Tekstilne tovar- ne v Ptuju ter v tej zvezi pred- ložil občinski skupščini več kon- kretnih priporočil. ' • iV • Občinski odbor sindikata in- dustrijskih delavcev ptujske komune je sklenil, da bo p>oslo- val redno vsako sredo v času od 16.30 do 18.30 na Občinskem sin- dikalnem svetu v Ptuju. V tem času bodo lahko prihajali na po- svet sindikalni delavci in člani sindikata o vseh problemih, s katerimi se srečujejo pri svojem delu v delovnih kolektivih. Ob- činski odbor sindikata se je po- sebno zavzel za to, da bo nudil čim konkretnejšo pomoč pri de- lu izvršnih odborov, članom sin- dikata pa zagotavlja pomoč v reševanju vseh njihovih proble- mov. m -k % Izvršni odbor sindikalne po- družnice Tovarne volnenih iz- delkov v Majšperku je sklenil organizirati za člane delovnega kolektiva sindikalno politično šolo v Maj.šperku. S tem v zvezi so že priprave, posebno pozor- nost pa posvečajo izbiri kadrov za slušatelje. Ker vlada med člani delovnega kolektiva veliko zanimanje za študij v sindikalni politični šoli, je pričakovati po- membne uspehe na področju usposabljanja sindikalnih de- lavcev in upravljavcev v Maj- perku. Strmin 4 TEDNIK PTUJ, DNE 15. NOVEMBRA 1963 Predavanja Delovske univerze v tekočem tednu je imela de- lavska univerza naslednja pre- davanja: 11. novembra t. 1. v Majžperku predavanje Franca Planinca o obrambni vzgoji, v JurAincih pa predavanje dr. Do- lenčeve o sodobni regulaciji roj- stev. 12. novembra t. 1. je bilo v Majžperku poredarvanje »Drugo človekovo rojstvo« Rudolfa Ce- ha, v Podlehniku pa predava- nje »Pomen zgodnjega otroštva na človekov nadaljnji razvoj« Franca Hri'bernika. V Lovrencu je predaval tega dne Vladimir Ban o tema: Razvoj človečan- skih pravic, v Dornaiik pa Viktor Kranj c o varstvu otroka v pro- metu. -13. novembra sita bili preda- vanju »Varujmo otroka v pro- metu« v Markovcih in v Zavrču. 14. novembra t. 1. je pričela z rednim delom večerna politična šola v oddelkih Ptuj In Kidri- čevo. V Majšperku je bilo ta dan predavanje dr. Pavličeve »Mla- dina in šport«, v Juiršincih pa predavanje dr. Ljube Neudauer pod naslovom: Od spočetja do rojstva. V Podlehniku je bilo predavanje »Igre in igrače pred- šolskega otroka« Milice Lugarič. 15. novembra t. 1. bo v ma- terinskem domu predavanje »Strah v otrokovi vzgoji« Mete Feldin, v Juršdncih pa prvo pre- davanje iz obrambne vzgoje Franca Planinca: v Trnovsiki va- si in v Vitomarcih pa predava- nje Viktorja Kranjca: »Varujmo otroka v prometu«. Sestanek predstavnikov kinematografov Pred nekaj dnevi je bil v Ptu- ju sestanek predstavnikov kine- matografov s ptujskega občin- skega območja. Na sestanku so obravnavali vprašanja kinema- tografov, posebno kinematograf- skih podjetij, ki imajo velike te- žave s podjetji za izposojanje filmov ter z lastnim finančnim položajem, ker jim zaradi viso- kih družbenih dajatev ostaja le malo oziroma premalo sredstev za normalno delovanje. Sestan- ku je prisostvovala poslanec kulturno prosvetnega zbora skupščine Slovenije Jovita Pod- gornik. Na posvetovanju je pri- šla do izraza težnja, naj bi po- stali kinematografi kulturne ustanove in naj bi v bodoče več ne imeli statusa gospodarskih podjetij, ker jih to onemogoča v njihovem delu. Ob tej priložnosti je bil tudi govor o uvajanju filmske vzgo- je v osnovnih šolah. Program za takšno vzgojo je že sestavila sekcija za estetsko vzgojo pri ptujski »Svobodi« in ta bi tudi pomagala pri organiziranju tako imenovanega filmskega gleda- lišča, ko bi uvodnemu predava- nju sledilo nekaj filmov oziroma izsekov (slabih in dobrih) in kjer bi z ustreznimi komentarji na- učili predvsem mlade gledalce pravilno ocenjevati namen in obliko filmskega podajanja. ▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼tvvvvvtvttvvtvtvvvvtvtvvvv I>ovef, če 1. Malinovec, kokta, vino, mle- ko. Preženite vsiljivca, ki ne spada med ostale pijače. Kdo je? 2. Kdo je Oscar Pettiford? 3. P. TONE BOA. Kateri ame- riški pevec Tonetu najbolj ugaja? 4. Koliko nog ima dvanajst paj- kov? 5. Konj, opica, slon, krava, ze- bra, medved. Od navedenih živa- li ima ena nekaj, kar nimajo ostale. Kaj je to? 6. Koliko tehta krogla za mo- ške (atlete)? 7. Bil je Izbran do naslednje nedelje. Vprašaj Milico o perut- ninarstvu. Pojde Anka tudi 2; na- mi? Njemu nihče na ugaja. Na- ma so najbolj uspevale rastline. Tepec, kod voziš! V zgornjih stavkih se skrivajo imena šestih ameriških igralcev. Kdo so? 8. Kaj je maselj(c)? 9. Kdo je avtor romana »Padec Pariza«: a) John Osborne. b) Ilja Ehrenburg, c) Dawid Herbert Lawrence? 10. MARENICA — CESTERNA — NEBRANKA — P0STRA2BA — SKROPNJENJE — MASKANJ- CI — KARJAGINA — PRO- DUBERANCA — CILOVEC — KROMAIR — DOBRO VNIK — STANKAMEN — TRAMBAJ — PRIGLED — KONGUES. v vsa- ki besedi zamenjaj napačno črko, da dobiš besede določenega po- mena. Vse sestavljene črke bra- ne po vrsti dado švicarsko film- sko Igralko, ki smo jo videli v filmu »Graščina strahov« in »De- mon«. Za katero filmsko igralko gre? Sestavil Edi Klasinc Kot smo že poročali je v dneh od 12. do 17. t. m. razstava mladinskega tiska v Ljudski knjižnici. Razstavo si dnevno ogleda precejšnje število mladine. Na sliki: prizor z razstave.' ZBOR IZREDNIH ŠTUDENTOV Gosipodarstvo terja danes vse nujneje strokovno dobro uspo- sobljen kader, ki ga pa nam žal zelo primanjkuje. Doslej zbrani podatki kažejo, da smo v Slo- veniji v zadnjih letih mnogo premalo skrbeli za sistematično vzgojo novih kadro\f, in to na vseh področjih.. Takšno stanje ima v marsikateri gospodarski organizaciji težke posledice, ka- terim je iskati vzrok v nepopol- nih kalkulacijah, razmeroma pomanjkljivi komercialni služ- bi, zlasti pa še pri zunanjetrgo- vinskem poslovanju, ter turi- stično-gostinski dejavnosti. Kot drugje, morda na našem področju še bolj, gospodarske organizacije na takšno stanje niso polagale dosti pažnje, kljub obravnavanju tega stanja, ki je bilo nakazano na plenumih SZDL in na konferencah ZKS. Mnogi delavci in uslužbenci so sami uvideli, da je potrebno nadaljnje šolanje na višjih in visokih šolah kljub dolgoletni delovni praksi. To prizadevanje je podprla Višja ekonomsko ko- mercialna šola v Mariboru, ki je podprla težnje teh študentov s tem, da je v svojih oddelkih omogočila tudi študij študentom, ki so v delovnem razmerju. Po- trebno pa je poudariti, da go- spodarske organizacije tudi tem Problemi tudi pri lutkovnem delu Na razširjeni konferenci občin- skega sveta Svobod in prosvetnih društev je bilo govora tudi o delu lutkovntga odra. Pri občinskem svetu Svobod so registrirani trije lutkovni odri, In siccr v Ptuju, v Kidričevem in v Clrkulanah. Ptujski lutkarji so po presledku ručull ponovno z delom in prire- dili v pretekli sezoni osem pred- stav za najmlajše. Pri izvedbi pifdstav pa so v glavnem sodelo- vali' pionirji in učenci višjih raz- redov osemletk. Razveseljivo je sicer, da dela in ,se vzgaja mlad kader, vendar se kvaliteta nika- kor ne more meriti z odraslimi, oziroma z večjim lutkovnim od- rom. Zato je nujno, da se v lut- kovno dejavnost vključijo pro- svetni delavci, ker bi naj central- ni lutkovni oder v Ptuju dajal ostalim potrebne napotke. S tem je treba seznaniti tudi sindikat prosvetnih delavcev, katerega na- loga bi naj bila, zagotoviti ptuj- skemu lutkovnemu odru potreben kader. Tudi lutkovni oder v Kidriče- vem je prikazal v pretekli sezoni več iger. Razveseljivo je, da v Kidričevem ne obstoja vprašanje kadra, imajo pa velike težave s finančnimi sredstvi in jim je tre- ba dati potrebno pomoč, ker se bo sicer izredno požrtvovalen ko- lektiv popolnoma razSel in pre- ni lial z delom. Enako je tudi v C'rkulanah. O delu lutkovnega odra ni toč- nih podatkov, ker jih društvo nI poslalo, vendar se prav gotovo srečujejo s problemi. Lutkovno dejavnost bi bilo treba razširiti tudi v druge kraje, zagotoviti sredstva In najti ljudi, ki bi bili voljni delati. O tej zadevi je že večkrat raz- pravljal tudi sosvet za lutkarstvo pri občinski zvezi Svobod in so mnenja, da bi se bilo treba s temi dru.i5tvl čimprej pogovoriti. Lut- kovna dejavnost ne zahteva ve- likih sredstev. Potrebni sta le ka- der in dobra volja. S tem pa bi ustregli željam naših najmlajših, ki si takih predstav želijo. Načrti za filmsko, likov- no in literarno vzgojo Filmsko, likovno in literarno vzgojo bi v pravem pomenu ime- novali sosvet za est.-hum. vzgojo pri občinskem svetu Svobod. Ker je bil ta sosvet šele pred kratkim ustanovljen, ne moremo govoriti o delu In problemih tega sosveta. Prof. Ivo Arhar, predsednik so- sveta je pripravil delovni načrt za prihodnjo sezono. Prav obširen delovni načrt je iz filmske vzgoje. Tako bi naj med drugim napravili analizo filmske dejavnosti v občini, skr- beli za formiranje filmske komi- sije in programskega sveta pri ptujskem kinu in sploh v občini, kjer jih še nimajo, nadalje orga- nizirali posebne mladinske pred- stave, razgovore v različnih obli- kah itd. Poleg tega Je v ta sosvet za- jeto še likovno delo (o problemih smo poročali že v prejšnji števil- ki) in področje literarne vzgoje, kjer bi naj blll mesečni razgovori 0 sodobni literarni problematiki, občasni literarni večeri klubskega značaja z gradivom, ki je že na razpolago v Izdajah prosvetnega servisa. •TTVVTTVTVTVTVTTTTTTT". ODGOVORI 1. Vino je alkoholna pijača, vse ostale pa so brezalkoholne, 2. Eden "največjih svetovnih kontrabasistov, ki je iz ZDA od- šel za stalno v Nemčijo. 3. Pat Boone. 4. 144 nog. Pajek ima 12 nog. 5. Samo krava ima rogove. 6. 7,25 kg. 7. Brando, Cooper, Dean, Muni, Mason, Peck./ 8. Stara votla mera 0,58 litra. 9. Ilja Ehrenburg. 10. MARE(L)ICA - C(I)STER- NA — NEBRA(S)KA — PO- STR(E)ZBA — SKROP(L)JENJE — M(0)SKANJCI — KAR(T)A- GINA — PRO(T)UBERANCA — C(E)LOVEC — KROM(P)IR — D(U)BROVNIK — S(L)ANKA- MEN - TRAM(V)AJ — PR(E)- GLED — KONG(R)ES; Liselotte Pulver. iAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA študentom ne nudijo primerne opore. O vseh teh problemih se bodo pogovorili izredni študentje iz področja občin Ptuj in Ormož v soboto, dne 16. t. m., ob 16. uri na letnem občnem zborna, ki bo v Zelezničarski sindikalni dvorani na Ormoški cesti v Ptu- ju. Na zbor so vabljeni pred- stavniki Višje ekonomske ko- mercialne šole Maribor, ter predstavniki političnih, gospo- darskih in drugih organizacij. 1 CV. Kidričevo Zelenjava In sadje iz Maribora v prodajalni »Povrtnine« Ma- ribor v paviljonu v Kidričevem je na raTipolago potrošnikom razno sadje in zelenjava, kon- zervirana zelenjava, jajca, kom- poti in drugo. Precejšnjo izbiro ima ta pro- dajalna raznih pijač, likerjev, žganja, vina in sokov. Štefka Majcenovič pravi, da povprašu- jejo stanovalci iz Kidričevega po večji izbiri vsega, vendar jih vedno z vsem ni mogoče zado- voljiti, ker tudi »Povrtning« ni- ma vedno vsega v zalogi. To jesen je bilo prodanega v tej prodajalni več dalmatinske- ga in smederevskega grozdja kot domačega namiznega grozdja. Ce ni v prodajalni zadostne iz- bire, preostane gospodinjam sa- mo še podobna trgovina v Ptu- ju ali Mariboru, čemur pa se največkrat odpovedo in se za- dovoljijo s skromnim, kar lahko dobijo na svojem vrtu ali pa v trgovini. V Kidričevem obrat »Haloškega bisera« Od 1. 1. 1962 dalje je restav- racija v Kidričevem obrat go- stinskega podjetja »Haloški bi- ser«. Ta obrat je prevzel skrb za abonente-monterje in samce iz samskega doma ter za tiste družine, ki same ne kuhajo. Imajo tudi vse pijače, ki jih pač gostje zahtevajo. Enako tudi to- bačne izdelke. Restavracija, ki ima kapacite- to 500 ljudi, je največkrat zase- dena do Vs- Abonentov je okrog 200; 110 otrok dobiva od tukaj hrano v otroški vrtec. Do same dvorane imajo po pogodbi pravico 6-krat letno, si- cer pa morajo plačati 50.0CK)'din najemnine. Zgradbo še vedno vzdržuje tovarna. Gostinsko podjetje ne bi zmoglo tozadev- nih režij, čeprav vlaga nekaj svojih sredstev za vzdrževanje. Centralna kurjava je dotrajala, podi so potrebni popravila, hla- dilniki niso uporabni itd. Da bi mladina imela nekaj razvedrila, je sklenila uprava obrata prirediti vsako drugo ne- deljo ples v restavraciji med 16. in 20. uro. Mladi gostje bodo lahko pri tem kuipili brezalko- holne pijače. Igrali , si bodo z gramofonom. Ločeni bodo od ostalih gostov. Ce bo uspelo, bo v sodelovanju s »Svobodo« Ptuj v restavraciji plesni večer. Nanj bodo povabljeni tudi plesalci iz Varaždina in Cakovca ter iz Ptuja, in sicer v duhu tradicio- nalnih stikov med mladino iz občine Ptuj in iz navedenih ob- čin. V zimskem času bo -v restav- raciji nekaj javnih plesnih pri- reditev trgovskih podjetij, ma- turantov in drugih, ravno glede na veliko dvorano, ki jo Ptuj ze leta pogreša za podobne prire- ditve. Premalo teletine v mesnici kmetijskega kom- binata Ptuj, ki je v paviljonu, zalagajo stanovalce iz Kidričeve- ga in okolice z mestom in z mesnimi izdelki. Odprta je dnev- no in dobavlja meso in mesne izdelke iz svoje klavnice, ki jo ima pri gradu, živino za zakol pa nabavlja iz obratov kombi- nata, iz kmetijskih zadrug in od kmetovalcev. Nekajkrat so v zadnjem času imeli tudi teleti- ! no, katero je rrajvfč težav. Najv. č pri)>omb v zvezi s teleti- no slišijo, kot pravi poslovodja Ivan Planin.šek, od gospodinj — mater, ki nt i!iorf=jr» otrokom in bolnikom prir^raviti primernih jostvin z mladim mesom. Perut- nina v ti-j mesniei ne gre v pro- met, zato so opustili prodajo pe- rutnine. Najdražje je bilb doslej pre- kajrno meso brez kosti (1100 di- narjev), potem 1 kg kranjskih (950), dalje šunkarice (850), kare (800), mortadela (800). hrenovke (800), potem tirol.ska (780) itd. Z rriesom in mesnimi izdelki oskrbujejo tudi Majšperk, nekaj pa doisavljajo tudi v Ptuj v mosnico kombinata. V mesnici imajo tudi mesne konzerve, mast, sir, golaž. Ker stanujejo v Kidričevem ljudje z različnimi dohodki, so tudi njihove pripombe dokaj različne. Vsem pač tudi pri tem ni mogoče ustreči, in to menda ni mogoče fiikjer, ne samo v Kidričevem. Nezadovoljni odi- dejo v Ptuj, ob priložnosti pa tudi v Maribor, potem pa zopet pridejo večkrat v domačo mes- nico. 5500 kg kruha dnevno Pekarna v Kidričevem, ki za- posluje 26 ljudi, od tega 18"pe- kov, oskrbuje s kruhom Drav- sko polje, Haloze, Slovenske go- rice in Ptujsko polje. Kruh raz- važajo dnevno s 3 avtomobili. V Kidričevem dobavljajo kruh re- stavraciji, bifeju v to\'arno in_ slaščičarni. Poslovodja Milan Magdič pač mora poskrbeti dnevno za 5500 kg kruha. Stran- ke včasih kritizirajo sam kruh, drugič mofeo, tretjič zopet naj- dejo kaj drugega. Nekateri tudi pohvalijo pekarno v Kidriče- vem, da lepše peče kruh kot pe- Jcarna v Ptuju, da je tudi lep- ših oblik, zlasti žemlje in mleč- ni kruhki. Posebnost za to pekarno so predplačniki. Gospodinje si za- gotovijo s predplačilom kruh za cel mesec. Vnaprej plačajo po 1500 din, več ali manj, odvisno od družinskih članov in od tega, koliko kruha potrebujejo. Ob obojestranski evidenci pač po- tem odnašajo kruh in ko se kvo- ta izčrpa, je potrebno dalje ure- diti glede kruha. ŽELEZNIŠKI PREDOR POD LA MANCHEM Po dveletnem raziskovanju se je skupina strokovnjakov fran- coske in britanske vlade konec septembra izrekla proti projek- tu mostu in v prid gradnje že- lezniškega predora pod kanalom La Manche. Predor bo stal 143 ' milijonov funtov, vrtanje pa bo trajalo šest let. Po mnenju strokovnja- kov bi most stal še enkrat toli- ko in še morda povzročil mot- nje v navigaciji. Projektiran tunel bo dolg 51 kilometrov (od tega 37 km pod morjem). Povezoval bo železni- ški postaji Calais (Francija) in Folkestone (Britanija). Vlaki bodo opremljeni s specialnimi napravami, da bodo lahko pre- vozili na uro 3600 avtomobilov v vsako smer. Projekt predora pod kanalom datira iz XVII. stoletja. Ze Na- poleon je leta 1812 o tem raz- pravljal z britanskim poslani- kom in leta 1881 so pričeli na obeh straneh kanala z deli, ki pa so bila pozneje prekinjena. SPOMINI NA NARODNOOSVOBODILNI BOJ OB 20-LETNICI II. ZASEDANJA AVNOJ Miško Kranjec: STARA JABLANA Okrog hiše je bil prostran vrt, ograjen z drogovi in latami, ka- kor so ograjeni vrtovi v gorah. Na tem vrtu je bilo mnogo sad- nega drevja, povečini še mlade- ga, nekaj celo pred nedavnim zasajenega. Za hiišo pa je med mladim drevjem stala stara ja- blana, z raskavo skorjo, brez vrha, z odlaganimi vejami, ki so nekatere na novo pognale. Le ena sama veja je bila še nedo- taknjena, zdrava. Debela kakor kakšno drevo je visela vodorav- no in se je dvigala šele, kjer se je raizširila v manjše veje. Tiste veje, ki so iz odžaganih pognale, so cvetele vedno jeseni, le ona stara, nedotaknjena, je cvetela spomladi. A tudi ta ni že dolgo rodila. Ampak takrat, ko je oče Pre- sečnik prvič, navezal malemu Tončku vrv na to vejo, kjer naj bi se gugal, je jablana bila že košata, dasi že stara. Tončku je bilo komaj eno leto. Odtlej so ga vsak dan tam zibali. Vrvi razen pozimi niso nikdar sneli. Ko je doraščal, se je sam gugal. V goraih ni bdilo otroik, da bi se gugali z njim, pa si je pomagal, kaikor je vedel in znal. Ko se je tako že nekaj let gugal, se je sosedovim, ki so bi- li za nekaj streljajev daleč, ro- dila hčerka. In ko je ta doraišča- la in ko je prišla nekega dne z materjo k Presečnikovim, ji je Tonček takoj razkazal svojo gu- galnico. Poslej sta se skupaj gu- gaia. Poglej sta bili na vejo te stare jablane navezani dve vrvi, da ni bilo treba enemu čakati, ko je drugi imel zabavo. Spo- mladi je jablana cvetela, jeseni pa so na njej zorela lepa jabol- ka, ki sta jih gugajo. se jedla in pri tem seveda modrovala, ka- kor pač modrujejo otroci. In ta- ko sta modrovala tudi nekega dne, ko je jablana najlepše cve- tela, njima pa je bilo: Tončku dvanajst, Manci pa sedem let. Tedaj, ko sta v zraku plavala vštric, je rekel Tonček: »Ko doraseš, Manca, te vza- mem za ženo. Mislim, da nimaš nič proti?« Manca ni prav nič zardela, zdelo se ji je naravno, premi- slila je, nato pa odgovorila sila resno: »Dobra žena ti bom, samo tep- sti me ne boš smel. Ali me ne boš?« »Ne bom te tepel,« je odvrnU pametno, »zakaj bi te pa? Saj boš pridna in poštena?« »Saj si lahko misliš.« je od- vrnila,. »Samo strah me je, če bi me tepel. Naš ata skoraj vsak dan tepejo mamo. Nimam rada ata. Ti ne smeš biti tak.« »Se dotaknil se te ne bom!« je dejal mirno In resno. »Tudi piti ne boš smel,« je dejala, ko sta bila visoko v zraku. Malo je pomislil, nato pa od- vrnil: »Pil bom. Ker, kakšen možak pa je, kdor ne pije? Saj bi me bilo sram.« Zdaj je ona mislila. In ko sta bila na drugi strani v zraku, je rekla: »Ce boš že pil, vsaj pija- nec ne smeš postati. Sicer te ne vzamem. Naš ata se večlcrat opiijejo in to je tako grdo!« »Pijanec ne bom,« je obljubil. »Ce bi pa že moral biti, ne bom surov. Vesel pijanec bom in bom samo prepeval.« Manca je spet mislila pa dejala: »Ne, bolje bo, če sploh ne pi- ješ. Saj si kljub temu lahko vesel. — In kaditi ne smeš.« »Kadil bom, "to si lahko mi- sliš! Saj bi me bilo sram, če v nedeljo pred cerkvijo ne bi ka- dil cigare.« »Pa vsaj pipe ne smeš,« je za- prosila. »Iz pipe tako strašno smrdi. Naš ata kadijo iz pipe. — In kleti ne smeš. To je tako gr- do! Naš ata vedno .kolnejo, da me je kar strah, mater pa sram.« »Klel ne bom, Manca, če tako hočeš,« je obljubil. »Tako kak primejduš bom pa včasih rekel. To se spodobi za možaka.« »No,« je privolila Manca, »to ti že dovolim, ker vsi tako go- vorijo. Samo kaj hujšega ne smeš! In za drugimi ženskami ne smeš gledati, pa meni baba ali kaj podobnega reči!« »Ne bom gledal za drugimi, ti povem. Ker če te rad imam in če si lepa, zakaj bi naj gledal še za drugimi, ne? Tudi ti nik- dar ne bom rekel baba. Tako se reče samo tistim babnicam, ki so slabe. Ti si pa dobra.« »Naša mama so tudi dobri, pa jim vendar aita rečejo baba in še hujše stvari, ki niso za ni- kamor.« »No,« je obljubil, »la^bko si misliš, da ne bom kakor vaš ata!« Tako sta se pomenila Preseč- nlkov Tonček in Hojnikova Manca, ko je bilo njemu dva- najst, njej pa sedem let. Se sta se gugala leto In kaj, potem pa sta doraščala, in nekaj let sta se kar sramežljivo spogledova- la, če sta se srečala. Srečavati se sta si želela, ali nista uteg- nila od dela in nekako ju je bi- lo sram Tako so minila leta. Dorasla sta in tedaj se je zgo- dilo nekega nedeljskega popol- dneva, da je Manca, že zrelo dekle, prišla k Presečnikovim. kjer je po naključju našla To- neta samega doma. S časnikom v roki je ležal pod jablano, pa bolj gledal v vejo nad seboj, kjer sonce ni moglo prodreti skozi Idistje. Manca je zelo zarde- la, ker ga je našla samega, nje- mu pa je kmalu odleglo in ji je ponudil prostor ob sebi. Ne po Tonetu, pač pa se je ozrla po stari jablani, ki je bila zdaj že močno okleščena, pa je kljub temu hranila več kot dovolj spominov. »Oklestiti smo jo morali,« je dejal, »ker so se ji veje posuši- le. Samo ta je še ostala. Čudna jablana: one obsekane so pog- nale mladike in te mladike cve- tejo vsako jesen, ta stara veja pa cvete spomladi. Ne rodi pa prav nič. Kljub temu je ne bom posekal.« »Ne boš je posekal?« je de- jala tiho. »Ne,« je pritrdil, »nikdar je ne bom. Oče jo je že hotel, jaz pa nisem dal. — Ali se spomi- njaš, kako sva se tu nekoč gu- gala?« Zardela je, pobesila oči, a se ljubko nasmehnila. »Ali se spominjaš, kaj si tedaj oblju- bila?« Smehljala se je tudi zdaj, a že nekam grenko; naposled je dejala mirno: »Bila sva otroka. Zdaj pa je vse drugače!« Mislil je nekoliko, čez čas pa je odvrnil tiho, a resno: »Nič ni drugače. Ali prideš k nam? Hočeš?« Odkimala je. »Takrat sva bi- la otroka. Zdaj pa drugi odloča- jo. Saj da vaši ne morejo naših. Oče je pijanec in revni smo i>ostali...« »To ni nič. Tebe hočem. In naši mi ne bodo nič rekli. Samo reci, če hočeš, pa pridem pote! Res pridem!« In po daljšem premisleku je odvrnila: »Ce vaši ne bodo pre- več proti, da pridem.« , Kimal je zadovoljno, žulil travo, naposled je dejal tiho: »Manca, poljubil te bom, če ne boš huda?« »Ne,« je odvrnila in zardela. »Bo kdo videl. Ce že mora biti, pa drugič in drugod!« »Ne,« je dejal. »Pa naj vidi!« In že jo je pritegnil k sebi in poljubil. »Tako, zdaj sva se do- govorila.« In čez čas je dejal trdno: »Te jablane ne bom nik- dar posekal., Ostala nama bo za spomin, ne? Doliler bo stala, se bova rada imela.« Dve leti kasneje je mladi Pre- sečnik prvič ponesel ven svoje- ga leto ."Starega otroka, navezal vrv na vejo .<;tare jablane in ga gugal. Otroku je ugajalo, da bi se kar neprestano gugal! Za pr- vim so prišli še štirje otroci in v.=;ak pe je hotel gugati na tej stari jablani. »Ne,« je rekel Tone Manci. »nik- dar je" ne bom posekal. Nama je prinesla toliko sreče, ko sva pe tu gugala. Najini otroci se prav tako radi gugajo na njej. Ostala nama bo za spomin. Ce po čem. po njej bi se rad ozrl, ko bom umiral.« »Ne smeš je posekati,« je pri- kimala Manca smehljaje. »Tu 5r\ra sf srečala, srečo nama ja prinesla ...« PTUJ, DNE 15. NOVEMBRA 1963 TEDNIK Strnn 5 Zaslužena zmaga nogometašev Drave DRAVA: KOViNAR 4:2 (3:2) Nogometaši Drave so slavili v nedeljo pomembno zmago nad enajstorico Kovinarja iz Mari- bora, ki velja za favorita v MM ligi. Domačini se niso dali in prekrižali gO'.='tom »račune« za najvišji naslov. Že v prvi minuti vodstvo gostov v začetku tekme je kazalo, da bodo domačini doživeli visok poraz. Leva zveza gostov je že v 1. minuti igre premagala vra- tarja Ivartnika. Tekmo je ne- koliko oviral močan veter, ki pa je v prvem polčasu »pomagal« domačinom tako, da so bili v rahli terenski premoči. Prvo priložnost za izenačenje je imel Erhatič, vendar je poslal žogo iz neposredne bližine vratarja prek vrat. Njegovo napako je v 11. minuti popravil Ljubeč in dosegel izenačenje. Po tem golu je postala igra zelo zanimiva in v 33. in 34. minuti so domačini najprej po Mlakarju in zatem ponovno po Ljubecu zatresli mrežo nesigurnega vratarja go- stov. Posebno lep zadetek je bil Mlakarjev, kateremu pa je po- magal tudi veter. Štiri minute kasneje so gostje pK5 napaki obrambe »Drave« zmanjšali na 3:2, kmalu zatem pa bi lahko izenačili, vendar jim to zaradi nespretnosti ni uspelo. Drugi polčas za kovinarja Drugi polčas tekme je pripa- dal v glavnem Kovinarju, toda samo do kazenskega prostora Drave, kjer je zanesljiva obram- ba odklanjala vse nevarnosti. Tekma je postala v drugem pol- času zelo ostra, da je moral sodnik večkrat opominjati igral- ce obeh ekip. Kazalo je, da bodo gostje izenačili, vendar je uspe- lo v 67. minuti hitremu Planjše- ku pobegniti po krilu in doseči zmagoviti gol. Ta gol je deloval na goste kot hladna prha in so tudi popustili v igri. Pri domačih je bila dobra obramba, ki pa večkrat po ne- potrebnem zadržuje žogo v svo- jem kazenskem prostoru. Pred okrog 200 gledalci je sodil dobro Kološa iz Murske Sobote. Z nedeljskega nogometnega srečanja — vratar >Drave< Ivartnik v akciji. Občinska nogometni! liga v 9. kolu občinske nogometne lige je prišlo do nekaj presene- čenj. Za prvo gotovo veliko pre- senečenje so poskrbeli nogome- taši »Kovinarja« z zmago nad vodečim TAP. Delno preseneča tudi poraz Hajdine s Tiskarno. Drugi rezultati so bili več ali manj pričakovani. Rezultati: Pekar ; Dornava 5:2, Markovci: Desternik 5:4, TGA : Rogoznica 5:0, Tiskarna: Hajdinak 1:0, TAP : Kovinar 1:5, Gorišnica : Videm 4:1 (tekma je bila odigra- na že v prvem kolu). Po 9. kolu na lestvici ni spre- membe. Vodi še vedno enajsto- rica TAP s 14 točkami, sledijo Kovinar 12, Pekar 12, Markovci 8 itd. Slovenska conska lign Slovan:Aluminij 3;l (i:i) v 10. kolu SNL je moštvo »Aluminija« gostovalo v Ljub- ljani proti renomirani enajstorici Slovana. Tekma se je odigrala na novem igrišču na Kodeljevem pred okoli 500 gledalci; teren je bil kljub lepi površini blaten in težek za igro. Začetek prvega polčasa je presenetljivo pripadal igralcem »Aluminija«, ki' so takoj po sod- nikovem žvižgu napadli in nevar- no oblegali Mozetičeva \ rata. Te- renska premoč se je stopnjevala iz minute v minuto; v 9. minuti je eno izmed akcij celotnega na- pada gostov kronal z uspehom Kovač, ko je poslal iz kazenske- ga prostora domačinov ostro žogo mimo nemočnega vratarja v mre- žo. Domačini so dosegli v 39. minuti preko Nikoliča izenače- nje. Drugi polčas se je začel z ena- kim tempom kot prvi; tudi sedaj so bili igralci »Aluminija« ne- varnejši in so stalno Igrali v po- lju domačinov. Toda ta premoč je trajala le do 69. minute igre, ko so igralci Slovana, po grobi napaki obrambnega igralca go- stov dosegli preko Kratcbovilla nepričakovano vodstvo — 2:1. Igra je po tem zadetku postala enakovredna in se je večinoma odvijala v sredini igrišča. Z ma- lo več športne sreče pa bi prišlo skoraj do izenačenja — Spehon- ja je poslal z razdalje 25. metrov nevarno žogo na vrata Slovana, ki pa je zadela vratnico in se od- bila v golaut. Ko je že vse ka- zalo, da se bo tekma končala z minimalno zmago Slovana, pa si je domači stranski sodnik privo- ščil, da je opozoril glavnega sod- nika na nedovoljen položaj Niko- liča, ki je z lahkoto dosegel iz šolskega offsida končni rezultat tekme v 89. minuti igre. Tekma je bila za »Aluminij« ena njegovih najslabših nastopov v SNL in bi lahko ob večji po- žrtvovalnosti in športni sreči do- segel tudi zmago ali vsaj ne- odločen rezultat. Slovan je kljub repertoarju zvenečih Imen svo- jih igralcev dosegel srečno zma- go, ki pa je odraz slabega nasto- pa gostov, in ne dobra igra nje- govega moštva. »Aluminij«: Kramberger, Mar- ^ kovič, Muršec, Gerečnik, Mesa- rič, Vodu.^ek, Vrbanec, Loboda i (Teodorovič, Kovač, Spehonja, i Zaspan. i Slovan: Mozetič, Udovič, Pov- ^ še. Gruden, Oplotnik, Regally, Virant, Pašič, Nikolič, Kitič, Ugrenovič (Kratchovlll). V predtekmi so mladinci »Alu- minija« doživeli najtesnejši po- raz s sovrstniki Slovana — 2:1 (1:1), ki so tekmo končali samo z 8 igralci, ker so igrali ostro ali pa ugovarjali. Prihodnjo nedeljo igra »Alumi- nij« izven konkurence z II. mo- štvom mariborskega drugoligaSa — Mariborom B, ki bo nastopil t nekaj znanimi imeni in je pred kratkim premagal tudi kombini- rano mo.štvo zagrebškega Dlna- ma. Tekma bo na stadioma v Ki- dričevem, s predtckmo mladin- cev istih moštev. VM •••••••••••••••••••••»••••••••••••••••••••d« ELEKTROKOVINA - TAP 5:1 v 9. kolu Občinske nogometne lige sta se v nedeljo, 10. no- vembra 1963, na stadionu :!.Drave« na Ormoški cesti ob 9.30 pomerili sindikalni cnajfitorici Montažnega podjetja >Elektro- kovinar« in TAP iz Ptuja. V začetku .s-ta obe mo.štvi lepo zaigrali, boljši položaj pa je imel >Elektrokovinar«, ker je igral z vetrom. Prvi polčas se je končal z rezultatom 5:1 za >Ele.ktrokovinarja«. V drugem polčasu, ko se je polje menjalo, so igralci kot gledalci pričakovali, da bo to prineslo TAP možnost, da iz- enači ali da celo zmaga. Vendar TAP žoga ni našla poti v mrežo. »Elektrokoviiiar« je dal še dva gola, in je TAP zgubil z rezultatom 3:1. K F ( »Ko ti bom poslednjič segel v foko,« je dejal in se nekaj za- mislil, »se bova ozrla po njej in spomnila se bova vsega ...« In tako sc je zgodilo... ne- kega dn... Nekega dne, mnogo let po- zneje, ko so otroci že dorasli in ko io prišla tista straišna leta, so prišli tudi k Presečnikovim Svabi. Povezali so Toneta in Manco, so.?liIi so jima: dva otro- ka da sta šia k partizanom, de- kleti, ki so ju imeli ujeti z nji- ma, da sta podpirali partizane, vedno pazili in izdajali, če se bližajo oni, Svadi! In na tisto vejo, kjer sta se nekoč gugala, so navezali dve vrvi in napravili zanki. Povedli so ju pod jablano, pod tisto sta- ro vejo. Bila je jesen. Mladike na odžaganih vejah so razkošno cvetele, g tistim lepim belim, rahlo rožno navdahnjenim cve- tom. Stala sta tam, Tone in Man- ca, stala sta in se ozrla po ve- ji nad sabo, po tisti, kjer so zdaj visele vrvi. Vse je bilo tako strašno podobno nečemu ... nečemu nekdanjemu, mladosti; tisti mladosti, ko sta ge kot otro- ka tu srečala. Čeprav je imel p>ovezane roke, se je Tone ven- dar dotaknil Mančiine roke in se grenko nasmehnil. »Tu sva se srečala, Manca.« Manca mu je vrnila z grenkim na?mehom. »Tu sem ti pove- dal, da te-ljubim, in ti si mi rekla, da mi boš žena.« Tudi zdaj se je grenko smehljala. »In tu sem rekel,, da bi ti rad se- gel v roko, ko bom umiral. Glej, J izpolnilo se je.« Tokrat sta se A oba grenko nasmehnila. »Samo i to mi še povej: ali si bila sreč-^ na?« i Pogledala mu je naravnost vi oči, globoko, kakor morda še i nikdar ne, in je dejala: »Bila J sem srečna. Pa ti, ali si bil sre- i čen?« i »Bil sem srečen,« je rekel To- i ne in prikimal. »Te sreče nama i ne morejo ukrasti, ne?« i »Ne, ne morejo nama je.« t Tam na tisti veji stare jabla- 4 ne, ki cvete sipomladi in jeseni,^ sta ostala samo dva koščka vr-^ vi: prvi od tisiti, ki so nanjo besili Toneta, a se je odtrgala,^ drugi pa od Mance: njeno siof prerezali. Dom so požgali, dekle- f ti pa odvedli: sinova sta bila f pri partizanih. f Tam na tisti stari jablani sta^ morda še zdaj koščka vrvi, ki f sta ostala od strašne gugalnice. i Nikdar ju ni nihče snel, nihče f se ju ni dotaknil. Ostala bosta t tam, dokler ne preperita, aili f dokler se jablana ne p>osuši. Saj f zdaj nima več čemu stati: nima' komu hraniti spominov na lepo J srečo. Stara Presečnika, ki sta J jo tako ljubila, sta mrtva. Ali \ pa si jo bodo otroci, ako se vr- \ nejo, ohranili za spomin? Ne za \ spomin na srečo, temveč za spo- \ min na strašne dni? Ne, tak \ spomin je pregrenak, premučno J bi bilo vsak dan gledati na tisto \ staro jablano, na tisto vejo, kjer J se ie in končala sreča > niihovih staršev MISLI Vpz začenja tam, kjer se lju- bezen konča. * * * Ljubezen je igra, pri kateri 60 medakti najdaljši. » * • Molk je najnevarnejši žen- ski odgovor. * * * Ljubosumnost je slabost egoistov in slabičev. * * * Nežnost v nepravi minuti je nasilje. ♦ » » Kdor ljubi — skriva. V MARKOVCIH BODO GRADILI TELOVADNICO v Markovcih imajo 3 dvorane oziroma domove, a nobena ni pri- merna za sodobne prireditve ali za sploSno vadl>o. Dom TVD »Partizana« (bivši Sokolski dom), ki je zgrajen Iz nabite zemlje, nI sposoben za redno vadbo do- mačega »Partizana« in šole. Pa tudi prosvetna dvorana ne ustre- za za večje prireditve, ki so v kraju, kot so Markovci, potrebne. Tako se bo sedaj z dokončno do- graditvijo ZD ta problem uredil in bodo Markovci z okolico do- bili eno najlepših dvoran v obči- ni, kar gre zasluga prevsem KZ »Jože Lacku« Ptuj, ki vrši poleg socializacije vasi tudi kulturno delo na tem področju. Z dograditvijo prosvetne dvo- rane v ZD še pa ne bo rešeno vpraSanje telovadnice, ki je za eno najboljših vaških društev TVD »Partizan« v naši okolici in za potrebe osemletke nujno po- trebna. Rešitev vidijo v preure- ditvi stare prosvetne dvorane v primerno in po možnosti sodob- no telovadnico. Pred kratkim so si to zgradbo ogledali predstav- niki Občinske zveze za telesno kulturo Ptuj in zagotovili, da ob- stojajo vsi pogoji za nadzidavo In preureditev dvorane v telo- vadnico. Zgradba je v neposredni bližini Sole In bo tako na razpo- lago tudi učencem, ki jih Je v kraju čez 500. Tudi sanitarije bo moč priključiti na šolski vodo- vod. S to gradnjo se bo uresni- čila dolgoletna želja markovskih telovadcev in mladine po prepo- trebnl telovanici. Markovčani upajo, da bo skupnost uvidela njihove želje In potrebe ter jim v tem pogledu priskočila na po- moč z materialnimi sredstvi. Okrajna zveza društev za telesno vzgojo »Partizan« Maribor je že v ta namen obljubila 10 m® reza- nega lesa. Največ bo pač mora- la prispevati Občinska zveza za telesno kulturo in Svet za šol- stvo, saj bo telovadnica skupna, ostalo pa bodo skušali zbrati s prostovoljnim delom in prispevki. Z zgraditvijo telovadnice bodo uspehi športa in splošne telesne vzgoje v kraju še večji kot do sedaj, čeravno so tudi sedaj za- dovoljivi. OP OB STOLETNICI MARIBOR- SKEGA UČITELJIŠČA Mariborsko učiteljišče slavi letos stoletnico. 1863. leta je na- stalo po združitvi orejšniega dr- žavnega moškega učiteljišča, državnega ženskega učiteljišča in privatnega učiteljišča. Pred sto leti je bila ustanovitev šole, ki je dajala slovenske vzgojite- lje, močna opora takratnemu naprednemu slovenskemu na- rodnostnemu gibanju. V obdob- ju pred drugo svetovno vojno je bilo učiteljišče v Mariboru med rednimi stebri .^loven.stvp V njem so se učili in izpopolnje- vali mnogi pozneiši borci, med njimi je celo nekaj narodnih herojev. V programu prosi a ve,.v okvi- ru stoletnice ustanovitve učite- ljišča bo v mesecu novembru svečana akademija, na kateri bo sodeloval tudi učiteljski pev- ski zbor »Slavko Osterc«, na stavbi sedanjega učiteljišča bo- do odkrili spominsko ploščo in uredili bodo razstavo tehničnih izdelkov. Mladina učiteljišča bo v tem času organizirala športna srečanja srednjih šol v atletiki in tekmovanja v odbojki, ko- šarki in malem rokometu. Di- jaki učiteljišča so obljubili, da bodo v jubilejnem letu po.=;krbeli za čim boljše uspehe, tako pri pouku in v najrazličnejših o^^^a- nizacijah. -REL TGA obratuje že 9 let Ob 9. obletnici pogona tovar- ne, 21. novembra 1963, bo za ko- lektiv v Kidričevem dela prost dan. Na ta dan pred 9 leti je za- čela obratovati tovarna in kak mesec prej so začeli črpati iz pe- či prvi aluminij. To je bil za Ki- dričevo velik dan. Od nekaj ti- soč prvih ton aluminija se je to- varna tekom 9 let razvila na mnogo večje kapacitete zlasti z zgraditvijo elektrolize B in z re- konstrukcijo tovarne glinice. Med posamezne uspehe te to- varne se šteje za tovarno v Ki- dričevem med drugim tudi to, da je preživela v 8-letnem razvoj- nem obdobju I. in H. razvojno fazo. Kolektiv je v tem času obvladal proizvodni postopek, organi delavskega sveta pa upravljanje tovarne. Aluminij iz elektrolize B je prvovrstne kvalitete, enako gli- nica iz rekonstruirane tovarne glinice. Film »Kleopatra«, ki je stal 63 milijonov dolarjev, prinaša družbi (»20-th Centyry Fox« za zdaj velike dohodke, ki so se povzpeli do konca oktobra samo v ZDA na 24.8 milijona dolar- jev. Blizu južnoafriške obale leži v morju britanska jadrnica »Gros- venor«, ki se je v 18. stoletju potopila med plovbo iz Indije v Anglijo. Kakor je zapisano v arhivih, je peljala tovor, vreden pvo sedanjih cenah 40 milijonov dolarjev (zlato in srebro v pa- licah, diamanti in drugo). Di- rektor mednarodne družbe za dviganje potopljenih ladij Gui- do de Backer, namerava spra- viti te dragocenosti na p>ovršje. San Francisco, mesto na pa- cifični obali v ZDA, lahko ime- nujemo mesto rekordov na več področjih: glede samomorov je na prvem mestu v ZDA, največ samomorilcev se odloči za skok s 70 m visokega mostu Golden Gate. Rekord ima San Francisco tudi v potrošnji alkoholnih pijač in je v ZDA »prestolnica« pi- jancev. In še tretji rekord: vsak drugi zakonski par se razide najkasneje sedem let po skleni- tvi zakonske zveze. Na češkoslovaškem lahko žen- ske zastonj »mečejo trnke«, medtem ko morajo moški, kot povsod, plačati ustrezno ribiško pristojbino. Ribiška zveza se je odločila za ta ukrep spričo podatka, da je med 115.000 čla- ni češkoslovaških ribiških dru- štev in okrožnih združenj le ka- kih 500 žena. Vsaka ženska, ki se vpiše v ribiško društvo, lah- ko prvo leto brezplačno preiz- kuša svoje živce in se vadi v potrpežljivosti s trnkom na ri- biški palici. Kljub piku zelene mambe, enega najbolj strupenih plazil- cev, je ostal živ 23-letni krotilec in gojitelj kač Jonathan Leakey iz Kenije, Leakey, ki prodaja laboratorijem kačji strup, je »molzel« mešičke s strupom nad mambinimi zobmi, ko ga je kača napadla. Takoj si je vbrizgal cepivo, ki mu je rešilo življe- nje. PRINESLI SO S SEBOJ DVE ŠČUKI V sredo, 6. novembra 1963, so se podali znani ptujski ribiči- trnkarji Valentin, Franček, Ivan in Rudi na ribolov v Pesnico na območje Andraža v Slovenskih goricah. Poleg vsega, kar so do- živeli med samim ribolovom, saj je Rudi vlovil 5 kg težko ščuko, Franček pa 2 kg težko, jih je popoldne dobil močan na- liv. Morali so na p>oti domov vedriti v kovačnici v Ločiču. Po- leg te smole jim je še odpove- dal moped. Do kolen blatni, mo- kri in utrujeni so končno zvečer pristali v gostilni »Pri pošti«. Precej blata s slovenjegoriških cest so komaj sprali s svojih gu- mijastih škornjev, med tem ča- som pa je v kuhinji lepo zadi- šalo po svežem ščukinem mesu (2 kg). Ta večerja jim je zelo teknila. Po starem ribiškem obi- čaju je morala tudi ta ščuka zaplavati v olju in vinu. Rudi je odnesel svojo 5 kg težko ščuko domov. Obljubil je, da se bo vrnil v skupino. V času poročanja ga še ni bilo. Med nje- govo odsotnostjo so se vsi sku- paj od srca nasmejali. Na vpra- šanje, če so imeli kakšne posebne težave na tem svojem pohodu, sta Franček in Ivan odgovorila: »Vse drugo bi še bilo, samo ve- lika ščuka se dolgo ni vdala. S posebno muko smo jo dobili na suho. Ivana je moral eden iz- med ribičev prijeti za roko, da ni zdrknil v vodo, ko je z drugo roko lovil ščuko, ki je drugače ni bilo mogoče dobiti na suho'« Naj je bilo tako ali ne, ribiči doijro vedo, vsekakor pa so res morali nekaj doživeti, sicer nji- hov smeh ne bi bil tako »ribi- ški«. Za slovenjegoriške ribiče bo vsekakor zanimivo, kje so ptuj- ski ribiški strokovnjaki odkrili dom težkih ščuk. Prav gotovo bo dobrodošla njihova dragoce- na izkušnja tudi ostalim ptuj- skim ribičem, ki jih bo mikalo iti na ribolov v Slovenske gori- ce. V J. —Neiše zdravje— o vinv IJS SLUHU (Nadaljevanje) e) Varujte oči pred močno svetlobo ob nalezljivih bolezr"i, zlasti .^krlatinki in influenci. 3. Infekcije in poškodbe ogro- žajo vid, zato ... a) Ne manite oči. Srednje uho je majhna bob- nasta votlinica v kosteh lobanje na koncu sluhovoda. Tanka ko- žica, ki loči srednje uho od slu- hovoda, se imenuje c' ri.-M- ga kožica loči srednje uho ou notranjega. Med obema kožica- ma so tri drobne koščice: kla- divce, nakovalc-J in stremence — imena dobro opisujejo njihovo obliko. Zvočni valovi udarjajo ob bobnič in ga tresejo. """"^^Ijaji se prenesejo preko treh koščic in zunanjega v notranje uho. Od- prtina srednjem ušesu se ime- nuje " lahijcva cevka in pove- zuje i.ednje • ' nosom in grlom. Ta zveza skrbi za to, da je zračni prI'J k v srednjem ušesu enak onemu v zu .jem. Kadar pogoltnete, se Evstahije- va cevka odpre in uravna pritisk v srednjem ušesu. Ce ste poto- vali z letalom ali ste se vozili s hitrim dvigalom, poznate ne- prijeten občutek v ušesih. Ta nastane zaradi nenadne s,^ meii." -! zračnega pritiska zunaj bobniča. Ce pogoltnete slino ali zazehate, se Evstahijeva cevka odpre in pritisk v srednjem uše- su se izenači z zunanjim. Kadar se nosna ali goltna sluznica vna- meta, se utegne Evstahijeva cevka zamašiti. Posl' "ca sta ne- prijeten občutek in slab rluh. Kužne '-licf^ včasih zaidejo po Evstahijevi cevki v srednje uho in sorr'ijo vnetje. To se rado zgodi, če se nepravilno vsekuje- mo, to je, če močno pihamo in hkrati z rcbcem trdo stiskamo nosnice. Notrani" uho leži sredi lo- banjske kosti. V njem sta dva pomembna organa: prvi skrbi za sluh, drugi za ravnotežje. Organ, ki sprejema zvočne tresljaje, se imenuje polž. Napolnjen je s te- kočino in vsebuje slušne čutnice, ki so končni delci slušnega živ- ca. Kadar zvočni valovi zadene- jo ob bobnič, se zatresejo košči- ce srednjega ušesa in prosti del stremenca prenese tresljaje na kožico '■ra'^^?';a ušesa. Tako zaniha tudi tekočina polža. Od tod !—"^ose tresliaje prok" nih čutnic slušni živec v mož- gansko skorjo, k^''- se pre+v »^i- jo v občutek sluha. Zvok lahko doseže notranje uho tudi prek lobanjskih kosti. Mnogi slušni prip>omočki za naglušne slone na tem dejstvu — seveda morata biti bolnikovo notranje ubo in slušni živec brezhibna. Del notranjega ušesa, ki nam daje občutek za r?—^o+^je, stoji iz Veh kot pr<^sta ukrivlje- nih cevk, ki so si pravokotne druga na drugo Vsaka cevkr le napolnjena s tekočino in vsebu- je ravnotežne čutnice, povezane z ravnotežnim živcem. Ko spre- menimo lego glave, se spre^meni pritisk tekočine v cevkah in sproži živčne dražljaje proti možganom, 'ki nam omogočajo vzdrževati ravnotežje. Občutek za ravnotežje je mogoče razviti do nenavadne popolnosti. Mor- da najboljši primer za to so cir- kuški artisti. Nevajene motnje v tekočini ravnotežnega organa povzroče omotico. Morska bole- zen (in vse vrste »potovalnih« bolezni — od avtomobilske do letalske) je prav posledica giba- nja na ravnotežni organ. Podo- ben učinek imajo kinin in neka- tera druga zdravila. Večina od nas dobro sliši ši- rok krog zvokov, od visokih do nizkih. Izmed vseh so tisti, ki jih uporabljamo v govoru, naj- važnejši. Ti niso ne visoki ne nizki. Drug pojem je glasnost, ki jo merimo z decibeli. Kdor po- vprečno dobro sliši, zaznava go- vor z glasnostjo 15 decibelov (šepetanje). Človek, ki slabo sli- ši, se pogosto tega niti ne zave- da. Bližnji ga imajo pogosto za lenobnega in zabitega, kar se- veda ne drži. Večina slušnih okvar pri mla- dih ljudeh je posledica infekci- je, ki je zašla v srednje uho sko- zi Evstahijevo cevko. Oteklina v srednjem ušesu ovira tresenje koščic. Ponavljajoče se infekcije srednjega ušesa utegnejo odebe- liti kožice in tako zmanjšati nji- hovo zvočno prevodnost. Ce se bobenček nredre. se sluh močno poslabša. Ce poči. oglušimo. (Nadaljevanje na 6. strani) Strmin 6 TEDNIK PTUJ, DNE 15. NOVEMBRA 1963 OPREMLJENO SOBO iščeta dve dijakinji, lahko brez po- steljnine; ali gre ena sama za sostanovalko, do konca šol- skega leta. Halas Milena, 2 a, A. Š. Ptuj. PRAZNO SOBO v Ptuju ali v bližini išče mirna uslužbenka. Naslov v upravi. VSELJIVO HISO z vinogradom takoj prodam. Bombek Franc, Velika Nedelja. TROSOBNO -"'^ANJE v središču mesta po ugodni ce- ni prodam. Naslov v upravi. SPALNICO, skoraj novo, pro- dam za 70.000 din. Naslov v upravi. LEPO JEDILNICO ugodno pro- dam. Pepca Urdc, Ptuj, Mestni vrh 30. TESANO OSTRE S JE 9X10 pro- dam. Kramtoerger Jože, Jane- žovski vrh 4, Destemik. MANJŠO HISICO z nekaj ari zemlje v bližini Ptuja kupim. Pismene ponudbe na naslov: Hrga Rozina, Podgorci 8. POPRAVEK V malem oglasu: »Opremlje- no sobo oddam ...« objavljenem v predhodni številki našega li- sta, dodajte besedi.,. intelektu- alcu, -Iki. Uredništvo. MESTNI KINO FTUJ predvaja 15. novembra nem- ški fihn »DRAGA, OSTANI Z MENOJ«, 16. in 17. novembra nemšil?i barvni (vistavision) film »SKRIVNOST IPSILONA«, 19. in 20. novembra italijanski film »GARSONJERA«, 21. no- vembra jugoslovanski film »RO- JAKI«. KINO GORISNICA predvaja 17. novembra fran- coski film »SLABE ZENE«. KINO 0RM02 predvaja 16. in 17. novembra ameriški film »TRGATEV«, 20. in 21. novembra sovjetski film »NEBO KLICE«. KINO ZAVRC predvaja 17. novembra sovjet- ski film »DAMA S PSICKOM«.' Rodile so: Stern Marija, Lešje 33 — Zvonko; Kukovec Elizabe- ta, Bratislavci 14 — Vinka; Maj- hen Marija, Vir je, Varaždin — Štefico; Drevenšeik Marija, Gru- škovje 92 — Frančeka; Okrogar Alojzija, Trbovlje, Majcenova 13 — deklico; Glažar Marija, Ci- ril Metodov drevored 4 — Pe- tra, Vajda Marija, Stojnci 22 —• dečka; Kokot Terezija, Selci 4, Varaždin — Mladena; Hvaleč Marija, Majski vrh 88 ^ Mari- jo; Sever Katarina, Cven 32 — Katarino; Belci Olga, Hermanci 32 — Martino; Skrinjar Katari- na, Libanje 10 — dečka; Bele Veronika, Dobrina 68 — dekli- co; Brlek Elizabeta, Spuhlja 137 — dečka; Mežnarič Genovefa, Stojnci 67 — Mileno; Rebernik Anica, Prešernova 17 — Eliza- beto; Lancoš Vera, Slovenski trg 6 — Nives. Lak Marijan, Podgorci 17 in Peterčič Marija, Heroi- ' 5. Klaneček Jožef, Ormoška 1 in Stumberger Terezija, Ormo- ška 1. Bezjak Janez, Mn ci 20, rojen 1928, umrl 7. 11. 1963; Go- dec Franc, Dežno 15, rojen 1876, umrl 7. 11. 1963; Speglič Marija, Vrazov trg 2, rojena 1898, umrla 9. 11. 1963. O vmv IN scuHv (Konec) V sluhovodu je vedno nekaj ušesnega masla. Ko se tvori no- vo, izriva staro iz ušesa. Včasih pa se maslo nakopiči in strdi, prekrije bobnič in razumljivo je, da potem slabo slišimo. Navadno ga lahko odstranimo tako, da previdno vlivamo v uho toplo vodo. S trdimi predmeti, kakor so to lasne igle ali vžigalice, ni- koli ne dregajmo v uho. Z njimi lahko prebodemo bobnič ali za- nesemo v uho infekcijo. S staranjem pride v notra- njem ušesu do nekaterih spre- memb in sluh opeša, zlasti ob- čutljivost za visoke zvoke. Po svetu je na milijone popol- noma gluhih in še mnogo več naglušnih ljudi. Mnogi izmed slednjih se sploh ne zavedajo, da je kaj narobe z njihovim .slu- hom, ali pa nočejo tega priznati. V obeh primerih vpliva to na njihovo duševnost, ker se čutijo nekako odrinjene od ostalega sveta. V večini primerov pa ob- stoje načini za zboljšanje sluha, če pa to ni mogoče, se da to po- manjkljivost uspešno kompenzi- rati. / Nekatere vrste gluhote in na- glušnosti so dedne. Določene iz- med rjjih se pokažejo že v otro- ških letih, druge v odrasli dobi. Večinoma pa je gluhost in na- glušnost posledica hude poškod- be notranjega ušesa, srednjega ušesa, slušnega živca in slušnih centrov v možganski skorji. Ta- ke poškodbe lahko nastanejo za- radi prehudega hrupa, zastrupit- ve, nekaterih bolezni in zdravil. Gluhost navadno ni popolna. "Večina gluhih sliši glasne zvoke in celo razume človeka, če go- vori glasno in počasi. Dandanes poznamo vrsto aparatov, ki jim pomagajo. Pravo vrsto aparata naj predpiše zdravnik za ušesne bolezni, ki bo po preiskavi ugo- tovil, kje je napaka. Gluh človek utegne postati plah, razdražljiv, potrt in po- vsem navezan na pomoč bliž- njih. Ljudje mu govore, da jih ne razume, potem se pa ae zme- nijo zanj ali se celo norčujejo. Posledica so nesrečnost in du- ševne motnje. Gluhim je zato potrebno v prvi vrsti pomagati, da doumejo svoj problem in vse možnosti za srečo, ki jim jih nu- di življenje. Naučiti se morajo brati z ustnic, priskrbeti si mo- rajo slušne pripomočke, če jim ti lahko pomagajo, in če so gluho- nemi, se morajo naučiti govoriti. Vse to pa je mogoče, čeprav ne brez težav. Mnogo je poklicev, kjer se lahko sijajno uveljavijo in si s tem tudi utrdijo omajano sarnozavest. Za konec še nekaj nasvetov. 1. Poglavitni vzrok naglušno- std pri mladih ljudeh je infek- cija, zlasti infekcija skoz Evsta- hijevo cev. Zato ... a) Vsekujte se nežno, brez hu- dega pihanja, da ne spravite mikroorganizmov skoz Evstahi- jevo cevko v srednje uho. b) Varujte se bolezni, ki se jih nalezemo skozi dihala. C) Ne skačite na noge v vodo; voda naj vam ne zaide v nos. d) Ce ste prehlajeni, se ne ko- pajte. Ce se že morate, plavajte z glavo iznad vode in nikar se ne potapljajte. e) Ce imate poškodovan bob- nič ali kako drugo okvaro, čim- prej k zdravniku. 2. Bobnič varuje srednje uho pred poškodbami in infekcijo od zunaj. Zato... a) Odstranite odvišno' ušesno maslo z gorko vodo. b) Ne vtikajte v uho trdih predmetov, ker lahko poškodu- jete bobnič. 3. Zmeraj je mogoče kaj sto- riti, če naglušnost na samem za- četku odkrijemo. Zato ... a) Redno si dajte pregledovati ušesa. b) Brž ko okvaro odkrijete, jo začnite zdraviti. Ce je ni mogo- če ozdraviti, storite vse potreb- no, da živite koristno in srečno življenje. Začnite s tem, da se posvetujete s specialistom. Priredil S. P. OVEN (od 21. marca do 20. aprila) Pomenite se s sosedom, ko se bo prenehal na vas jeziti. Sreče ne iščite v lepih sanjah, ampak v vsakdanjem živ- ljenju. Vztrajajte na začeti poti. Ko ste utrujeni in nevolj- ni. Tam ne bo vse uspelo, kar začnete. BIK (od 21. aprila do 20. maja) Premišljen načrt se vam uresniči. Nekdo vas bo vzne- miril z neumnim besedičenjem. Prejšnji dan nedokončanega dela 66 najprej lotite. Prijatelji se vas bodo spomnili ob rojstnem dnevu. Več volje, pa oo tndi več uspehov. DVOJČKA (od 21. maja do 22 Juni.ia) Poča.kajte ga, ko bo šel iz službe. Svoje sanje vam bo sporočila v pismu. V službi mu tudi lahko pomagate. Ne pričakujte, da vam bo priznala, da ste se ji zamerili. Skrb- neje se oblačite, pa vam ne bo nerodno ob svidenju. RAK (od 23. junija do 22 Julija) Kritizirajte tako glasno, da vam bodo prizadeti lahko takoj odgovarjali. Najprej obljubite, potem pa še dajte. Samotarjenje vam pač ne pristoja. Pripravite si drobiž; potrebovali ga boste. LEV (od 23 julija do 22 avsusta)' Zahvalite se raje dvakrat kot nobenkrat. Preveč ste štiniani; to vam pač ne prietoja. Cez dan, dva boste imeli priliko posoditi denar. Premislite, kdo bi vam utegnil pi- .sati obširno pismo. DEVICA (od 23. avsusta do 22. septembra) Vrnete se veseli s potovanja. Obiščite bolnega prija- telja. Poskušajte spraviti kritiziranega v dobro voljo; ob priliiki se vam io revanširal. Bodite previdni pri vsakem koraku; pri vsaki besedi to ni mogoče. TEHTNICA (Od 23. septembra do 22. oktobra) Poskušajte v službi doseči priznanje, ko ste delo do- bro opravili. Več hladnokrvnosti v težavah. S krojačevim delom ne boiste zadovoljni. Na poti vabilo za gasilski se- stanek. Oddajte zapisnik o zadnjem sindikalnem sestanku. ŠKORPIJON (od 23. oktobra do 22. novembra) Pri diplomski nalogi boste dobro opravili. Nekdo se boji za vaše zdravje. Na sestanku je ne pustite prezgodaj domov. Navajeni ste biti poslušni; pretiravanje tudi pri tem ni koristno. STRELEC (od 23. novembra do 20. decembra) Povabljeni boste na lov; tokrat vam bo puška boljše nosila. Na vsako vprašanje vam ni potrebno odgovoriti. Izredno boste veseli novorojenega sinčka. V pismu bo pri- ložen stotak. Vožnja s kolesom ni za vas; v fiču je udob- neje. KOZOROG (od 21. decembra do 20. JannarJa) Le vztrajno tudi mimo nevšečnosti. Ste premirne na- rave. Hitro se odločite za spremembo delovnega mesta. Dobro, da vam nikdo ne vidi v žep. Nova frizura vam bo zelo pristojala. VODNAR (od 21. januarja do 19. februarja) Dobro prespite, pa boste imeli lažjo glavo. Hrabremu nikdo ne zameri, pač pa boječemu. Ljubeznivosti se je težko privaditi, nevljudnosti pa ne. Sanjali boste o mučnih stvareh. Poskusite razumeti tudi mladino. RIBI (od 20. februarja do 20. marca) Pri nakupovanju bodite previdni. Prepričajte se, da ne boste dvomili v dobre strani moškega, ki ga imate zelo radi. Veselje je pri vas doma. V kino idite vsaj takrat, ko je lep film. Brez skrbi bodite vsaj takrat, ko drugi spijo. Humor TRDEN ZNAČAJ — Koliko si star? — Triindvajset. — Kako to, saj si mi že pred štirimi leti dejal, da jih imaš tri- indvajset! — Jasno! Mar misliš, da sem tak človek, ki govori vsak dan drugače? — Gospodična, kaj naj dam, da dobim vaš poljub? — Kloroform! za čas od 16. do 24. nov. 1963 Mlaj bo v soboto, 16. novem- bra 1963, ob 7,51. Napoved: ves čas bo lepo vreme. Mrzel veter, lx) privajal suh zrak, ki bo po- vzročal razjasnitve. Proti koncu tedna topleje. Alojz C^tnik TRŽNE CENE v poslovalnici POVRTNINE v Ptuju (pri Magdi) Grozdje 160. hruške 60—120, jabolka 50—90, orehi 320, suhe ?live 220, banane 350, limone 320—360, pomaranče 290, rozine 320, emokve 230, grapfruit 253, jajca 37, med 216, sir 840, cve- tača 180, feferoni 180, ohrovt 70, peteršili 120, endivija 90—140, sveže zelje 25—30, rdeče zelje 70, zelena 130, česen 350, čebuia 90, krompir 32, korenček 70, rdeča pesa 70, vložena nar^-iVa 235, vložene kumare 180—280—1090, fižol 185—230, kislo zelje 90. Iz programa RTV Ljubljana MEDEUA, 17. NOVEMBRA 6.00—8.00 Dobro jutrol 6.05—6.10 Poročila in dnevni koledar. 6.30—6.35 Napotki za turiste. 7.00—7.15 Napoved časa in poročila. 7.40—7.50 Pogovor s poslušalci. 8.00 Mladinska radijska igra. 8.45 Iz albuma pesmi za mladino. 9.00 Poročila 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši! 10.30 Nedeljska matineja ko- morne glasbe. 11.30 Nedeljska reporta- ža. 11.50 Solistični instrumenti zabavne glasbe. 12.00 Poročila. 12.05 Naši poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo — H. 13.00 Napoved časa in poročila. 13.10 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za našo vas 13.50 Koncert pri vas doma. 14.10 Olasba iz znamenitih oper. 15.00 Napoved časa in poročila. 15.05 Nekai melodij, nekaj ritmov. 16.00 Humoreska tega tedna. 16.20 Iz tisoč in ene noči 17.00 Poročila. 17.05 Hammond orgle. 17.15 Radijska igra. 18.26 Zvočna pale- ta 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene raz- glednice 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Izberite svojo melodijo. 21.00 Znameni- te operne predstave. 22.00 Naooved časa in poročil«. 21.10 Zaplešite z nami 23.nn Poročila 23.05 »Zaupna pisma» 24.no Zadnja ooročila. PONEDELJEK, 18. NOVEMBRA 5.00—8 00 Dobro jutro' 5.15—5.20 Po- ročila in vremenska napoved. 6 00—6.10 Napoved časa in poročila 7.00—7.15 Vapoved časa in poročila 8 no Poročila 11.00 pozor rim^« prei^nosti I2.nn Po- točila 12.05 ■'sbsvna e^si^a 12 15 Ra- diiska kmečka univerza. 12.25 Novejši posnetki Andreja Bluaerja. 12.40 Le- pe melodije. 13.00 Napoved časa in po- ročila. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30—14.35 Glasbeni sejem — pester spored orkestralne, operne, solistične in zabavne glasbe — vmes ob 14.00—14.05 Poročila. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 17.00 Poročila. 17.05 Iz opernega albuma. 18.00 Poročila — ak- tualnosti doma in v svetu. 18.10 Zvočni mozaik 18.45 Družba in čas. 19.00 Ob- vestila 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Skupni program JRT — studio Beograd 22.00 Napoved časa in poročila. 22.10 Zabavni vrtiljak. 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno . 23.15 Plesna glasba 24.00 Zadnja po- ■ ročila. I TOREK, 19. NOVEMBRA 5.00—8.00 Dobro iutro! 5.15—5.20 Poročila in vremenska napoved. 6.00 ,6.10 Napoved časa in poročila, 6.20— , 6.35 Začetni tečai angleščine. 7.00— ! 7.15 Vapoved časa in poročila. 8.00 Poročila. 11.00 Pozor nimaš prednosti! 12.00 Poročila 12.05 Zabavna glasba 12.15 Radijska kmečka univerza 12.25 Nekaj šaljivih narodnih v priredbi Tončke Maroltove. 12 40 Lepe melodife 13.00 Napoved časa 'n pornfila. 13.1.") Obvpsti , la in nabavna glasba. 13.30 S poti po I Orientu. 14.00 Poročila 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 14.35 Pester spo- red slovenskih narodnih pesmi. 17.00 Poročila. 17.05 Koncert po željah poslu- šalcev. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Instrumentalni solisti zabavne glasbe. 18.25 Plesni or- kester RTV Ljubljana in njegovi solisti. 18.45 Na mednarodnih križpotjih. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice, j >Branko Krsmanovič« iz Beograda. 20.20 1 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Poje zbor ; Radijska igra. 21.08 Zabavna glasba. 21.30 Serenadni večer. 22.00 Napoved časa in poročila. 22.10 Glasbena med- ' igra. 22.15 Skupni program JRT — stu- i dio Beograd. 23.00 Poročila. 23.05 Ko- ndomi intermezzo. 23.20 Skopni program IRT — studio Ljubljana. 24.00 Zadnja poročila. SREDA, 20. NOVEMBRA 5.00—8.00 Dobro jutro! 5.15—5.20 Poročila in vremenska napoved. 6.00— 6.10 Napoved časa in poročila. 6.20— 6.35 Tečaj makedonskega jezika. 7.00— 7.15 Napoved časa in poročila. 8.00 Po ročila. 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.00 Poročila. 12.05 Zabavna glasba 12.15 Radijska kmečka univerza. 12.25 Trio Dorka Skoberneta 12.40 Lepe me lodiie 13.00 Napoved časa in poročila 13.1.*; Obvestila in'zabavna glasba. 13.30 Skladbe domačih skladateljev. 14.00 Po- ročila. 17.00 Poročila. 17.05 Friderik Chopin — skladatelj. 17.35 Iz fonoteke radia Koper. 18.00 Poročila — aktual- j nosti doma in v svetu. 18.10 Srbske in I hrvatske partizanske pesmi. 18.25 Violi- nist Nathan Milstein igra Glazunova. 18.45 Ljudski parlament. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Ra- ; dijski dnevnik. 20.00 Iz opusa skladatelja I Matije Bravničarja. 20.35 Pietro Mascag- ni: Cavalleria rusticana, 22.00 Napoved I časa in poročila. 22.10 Izbrali smo za vas. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni nok- turno. 23.15 Plesna glasba. 24.00 Zadnja Poročila. ČETRTEK, 21. NOVEMBRA 5.00—8.00 Dobro jutrol 5.15—5.20 Poročila in vremenska napoved. 6.00— 6.10 Napoved časa in poročila. 6.20— 6.35 Tečaj ruskega jezika. 7.00—7.15 Vapoved časa in poročila. 8.00 Poročila, i 1.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Po- ročila. 12.05 Zabavna glasba. 12.15 Kme- tiiski nasveti. 12.25 Orkester harmonik in mali zabavni ansambel. 12.40 .Lepe nelodije. 13.00 Napoved časa in poroči- la. 13.15 Obvestila in zabavna zlasba 13.30—14.35 Glasbeni seiem — vmes oh 14 00—14.05 Poročila 14.35 Naši po- slušavci čestitajo in pozdravljal jo 17.00 Poročila. 17.05 .Majhni zabavni ansambli 17.15 Turistična oddaja 18.00 Poročila , — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Robert Schumann; Simfonija št. 3 v Es- duru. 18.45 Ta teden v skupščinskih od- borih. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 I Skupni program .IRT do 20.30 — studio Ljubljana. 20.45 Lahka glasba. 21.00 Ve- čer umetniške besede. 21.40 Primož Ra- movš: Sedem spladb za godalni orkester Glasbena medigra. 22.15 Skupni program 22.00 Napoved časa in poročila. 22.10 j JRT — studio Zagreb. 23.00 Poročila. 23.05 Poje vam Nat »King. Cole. 23.20 ' Skupni program IRT — studio Sarajevo, 2'l.00 Zadnja poročila. PETEK, 22. NOVEMBRA 5.00—8.00 Dobro jutro! 5.15—5.20 Poročila in vremenska napoved. 6.00— 6.10 Napoved časa in poročila. 6.20— 6.35 Tečaj srbskega jezika. 7.00—7.15 Napoved časa in poročila. 8.00 Poročila 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Po- točila. 12.05 Zabavna glasba. 12.15 Ra dijska kmečka univerza. 12.25 Ansambel ložeta Kolbla s pevcema in Trio Maliko- vič. 12.40 Lepe melodije. 13.00 I^Tapoved časa in poročila 13.15 Obvestila in za- bavna glasba. 13.30 Plesi za klavir, vi- olino in orkester 14.00 Poročila. 17.00 Poročila. 17.05 Petkovo glasbeno popol- dne. 18.on Poročila — aktualnosti doma in * svetu. 18.10 Poje učiteljski pevski .zbor. 18,.30 Pripoveduje Bojan Adctmič. 1 18.45 Iz naših kolekUvov 19.00 Ubve- j stila. 19.05 Glasbene razglednice 19.30 i Radijski dnevnik. 20.00 Revijska glasba. ,20.15 Tedenski zunanje politični pregled. I 20.30 Iz slovenske violinske glasbe. 21.00 Hammond orgle. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.00 Napoved časa in poročila. 22.10 Zaplešite z nami. 123.00 Poročila, 23.05 Med sodobnimi ! koncerti. 24.00 Zadnja poročila SOBOTA, 23. NOVEMBRA 5.00—8.00 Dobro jutrol 5.15—5.20 Poročila in vremenska napoved. 6.00— 6.10 Napoved časa in poročila. 6.10— 6.15 Napotki za turiste. 6.20—6.35 Na- daljevalni tečaj angleščine. 6.40—6.45 Pregled športnih priredite* za nedeljo. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila. 8.00 Poročila. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Poročila. 12.05 Zabavna glasba. 12.15 Radijska kmečka univerza 12.25 j Srbske narodne pesmi in kola 12 40 Le- j pe melodije. 13.00 Napoved časa in poro- čila. 13.15 Obvestila in reklame. 13.30— 14.35 Glasbeni sejem — vmes ob 14.00 —14.05 Poročila. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 17.00 Poročila. 17.05 Gremo v kino. 17.35 Pesmi in plesi narodov [ugoslavije (čestitke za Dan republikel. 18.00 Poročila - aktualnosti tinma in v svetu. 18.10 Recital zname- nitih pevcev. 18.45 Novn v znanosti. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razgled- nice. 15.30 Radijski dnevnik. 20.00 Po- snetki lavne narodno zabavne matineje. 21.00 Sobotni ples. 22.00 Napoved časa in ooročila. 22.10 Oddaja za naš- iz- seljence. 23,00 Poročila 23 05 Prijeten knnec tedna. 24.00 Zadnja poročila.