Starozgodovinski pomenki. Korant — Kurent. Basnosloven pretres od Davorina Terstenjaka. Skoro vsi stari narodi so imeli svoje svete gore — prebivališča božanstev. Tako Gerki svoj 01ymp, Kre-tarji svojo Ido, iu pri starih Indih je sedež božanstev bila visoka Himalaja — to je, Zimelega. Razdeljuje pa to pogorje velika gora Mam ve, Meruve, ali pa Me m, zato se veli Meru od besede uiarva, merya, nemški Mark, slovenski rema — Mark, Granze. V slovenski besedi rema nahajamo prestavljene čerke, kakor se to tudi v drugih besedah nahaja; n. p. se veli v sanskritu kara die Hand, slovenski raka — roka. Takošno prestavljanje ljubi slovenski jezik. V Primorji hor-vaškem se euje večidel zajik namesto jazi k die Zunge, ronac namesto no rac, der Taucher; — primeri še le-bud namesto belud, lužički s pot namesto post itd. Pa taki prestavi je tudi slovenska beseda rema, die Granze, Gebirgsscheide postala, Zato se veli fara svetega Jarja na iztoku labudskih planin Remšnik *}, ker ravno na gorski remi stoji. Topla stran gore Meru se veli Kailasa, kar naravnost pomeni toplo (primeri latinski calidus, caligo, slovenski kaliti, gluhendheissmachen, kovač železo kali) — merzla pa se veli Hi mala, to je, hiemalis, himja — zimska. Indi imajo to goro za središče sveta, v kteri je pra-moč (Urkraff) božja skrita. Polna zlata je in diamantov po njih domišlijah, in na ižmerni njeni planjavi so vsi raji, kraljestva, mesta in poslopja posamnih božanstev in svetnikov 2). Okrogla njena veršna planjava je raj Shiva-ta. Brezštevilni kari (keri, čeri, Felsenspitzen) okrog nje stojijo in so stebri prebivališč drugih božanstev. Veli se tudi Man dar, der Weltberg. V ti besedi spet vidimo uno čudapolno podobnost (ana-logio) v stroji starih jezikov. Man dar ima koreniko v glagolu m and, in pomenja to kar latinsko mundare, od tod mundus. Po gerški se veli nocFfiog, kar spet ima dvojni pomen, kakor latinski mundus, licht, rein, zierlich, in pa Welt. Ravno tako slovenska beseda svet pomeni Licht in pa Welt; beseda Welt je enaka z gerško fteicc, Glanz, ctfielog, rein, s keltisko bel heilig, in 8 slovensko bel, weiss, licht, s talijansko beli o. Znamenito je to, da besede, ktere lučno belino iz-razujejo , tudi pomene sanctus, heilig, imajo. Tako se veli v indiškem jeziku sva it as beli, bi las pa pomen! *} Naj imenitniša rodovina na Remšnika, ktera se je pozneje ˇ Maribor preselila, se je imenovala Remic. 3) Wahl. Erdbeschreibung von Ostindien II. str. 220 itd. Pis. 10 «vet i. V slovenskem je ravno naopak: sveto pomeni heilig, belo pa vveiss. Tudi v keltiškem jeziku, kakor smo že povedali, beel pomeni svet. Na gori M«>ru stanuje četiro silnih žival: konj, krava, mlamon (^velbod, kamela) in ji rs (jelen), iz kterih lap štiri silne reke tečejo Buramputer (Puremputer), Ganges, Indus in Oksus. Gora s svojimi pečinami je podoba smerti, zato je Mera prebivališče Shiva-ta in Shive, ktera se za tega voljo velita Parvat in Parvati, der Felsige, Felsenge-horne, Felsenbeherrscher. Tako se tudi veli frigiška Ky-bele *}, ktera po Lukrecii se je tudi velela mati velika bogov in žival (od semitiškega gabal, collis, hoLn; nji je bila smereka posvečena, ktera je phallus predstavljala. V slovenskem jeziku izrazuje pečino beseda kar, ker, novoslovenski čer, zato se je Shiva Parvat velel Karan t, Kerant, Korant, Kura nt. Ker Slovenci kranjskih planin a tudi izgovarjajo kot o, zato tudi nahajamo Keront, Koron t, K ur on t. Tudi v oblikah Ko-rent in Kurent se najde v ustih naroda. Slovenski narod nam je porok za vse te oblike. On izgovarja Ka-roško in Koroško Felsenland, Gebirgsland, pa tudi Karnus in Kernus. Pa ne samo slovenski, temoč tudi v obče slovanski narod pričuje, da so samoglasniki spre-menom podverženi. Pohorc pravi gara, Horvat gora, Čeh hora Polak gor a (gura) in polabski Slovenec je izgovarjal gira; tudi pravi Pohorc „zgiria — „tam zgir^. Sdaj pa vprašamo: ali se kakošen spomin na Karan-tovo častje nahaja na rimskih kamnih? V okolici gornjobelski v melski dolini na Koroškem so izkopane starine, ktere po Lazi j i2) *o imele sledeči napis: CHAERONTI AVG. N. DISP. RAT. COP. COP. EXPED. FEL. II. ET. III. GERM. Ne upam se za gotovo celega napisa razložiti, kako da se brati ima, — da pa Chaeront je ime božantva, poteguje pristavek augustus, to je, veličastven. Dozdeva se mi, da je boje ta spominek postavljen bil zavoljo srečne odprave vojske v Germanijo. Naj si učeni prizadevajo napis razložiti; nam je že ime zadosti. Ali zakaj stoji n v besedi? zakaj se neizgovarja Karat 3), Korat, Kurat, ali pa Karot? To nam razlaga naj veči jezikoslovec našega veka slavni Bopp 4), ki pravi, da je en t, ant naj izvir niša oblika, ktera se v sanskritu nahaja in ktero je Gerk v svojem evz, in Lutinec v svojem en t, n. pr. vio-lentus, ohranil. Zato nahajamo lastne imena na rimskih kamnih Brigantus, Amiantus, Arovintus, Perin-tus. Ta oblika še se je celo v lastnih imenih do dnesnjega dne ohranila, in scer v imenih rodovin Korant, Brega nt, T rab a nt, Mar ant itd. Pozneje je prešla v u, zato Borut ime koroškega vojvoda, Marut itd. Božanstvo Keront nahajamo tudi polatinčeno in sicer na neki pečini korske planine (Koralpe, to je, Felsenalpe) imenovani S pit z of en v tej podobi: S. SAXANO AVG. SAC. ADIVTOR ET SECVNDINVS 5). Jaz berem „Sivae Saxanotf, to je, Sivatu Keronti. Drugi si prizadevajo ,5Silvano Saxanou brati; ali v nobeni rimski knjigi, ktera o basnoslovji rimskem govori, ne najdem priimena Silvanovega Saxanus. Razun tega še najdemo na napisih, da to priime tudi Hercules — solnčno božanstvo ima, ter je gotovo vlastovitost solnčnega božanstva , kar je Shiva tudi bil. Lastne imena Peccia, Saxamus in sila dosti Pe-troniov in Petronil (odkod izvirajo štajerske in kranjske lastne imena Petemel) na kamnih v Noriku in Panonii 0 Nork Symb. myth. Realw. s. v. 2) Lazius in Comment. Reipubl. Rom. str. 1211. 3) Karat se je imenoval eden koroških vojvodivicev. Rodovine Karat še živijo na Pohorji, 4) Bopp. Vergleichende Grammatik 5. Theil str. 1405 §. 957. 5) Ankershofen V. 571. Pis. najdenih, so novo poroštvo za častje Kerontovo. Spominek sta postavila Adjutor in Secundinus. Ime pervega pričuje, da je bil Shivait, zakaj obilo imenje na štajerskih in koroških kamnih Adjutor, Adjutorinus, Adjuto-rina, ki niso ne po duhu jezika ne po običaju rimske, temoč le prestavki slovenskih Magimarov *), Mogima-rov, dalje še več imen, kakor Magonia, Mogia, Mo-gitus, Magirus itd., ktere se na noriških in panonskih kamnih nahajajo. Shiva se veli Maha Isha. Mah izvirno pomeni crescere, rasti, roditi, zato se zemlja in žena, obe roditelci, velite v indiškem jeziku rnahili, odtod je slovanska menila, mogila, Erdhiigel, celtiški mag, magen := polje. Kar pa raste, to je veliko, in kar je veliko, to je mogočno, zato se mah v prakritu že veli posse, primeri: mogu — možem, rnogen, Macht, magnus^gy«L. Zravenpomen slovenskega glagola mogu pa je tedaj hel-fen, ker le tisti zna pomagati, kteri je možen — mogoč. Slavni pesnik g. Gabriel Seidl se je trudil v dunajskih slovstvenih letopisih zoper vse postave keltiškega jezika vse nerimske imena fceltezirati in tako je rekel, da Magimar pomeni Feldmaver. Al to je bosa! Končnice mar, mer, mir, keltiškemu, nemškemu in slovenskemu jeziku lastne pomenijo to, kar končnica nemško-slovanska man, torej je razlaga neresnična. Mar se v celtiškem jeziku veli tudi velik, in nemška Maver je iz latinskega major postala. Merovingi so imeli „majores domus" in iz besede major se je zbrusila nemška May er, kakor na primer iz ??vicedomus" nemška „Vizthum", „Vi-thuma in slovenski „V i d e m", zato se farovški grunti povsod velijo Videm. (Dalje sledi.) 11 14 Starozgodovinski pomenki. Korant — Kurent. Basnosloven pretres od Davorina Terstenjaka. (Dalje). Magimar se najde na Koroškem, v Ce/ji in v okolici Karnusa. Za slovenost tih imen pričujejo imena Ma-gir #") (zavoljo oblike primeri Košir), Magurus (primeri zavoljo končnice ur slovenske imeni Kandur, Jan-žur) in živ dokaz je spremeoa glasnikov a in o. Našli smo tudi Mag o ni a in M o g i a (zavoljo oblike primeri S a- *) Mu h ar Geseh. der Steierm. I. 363. 15 morija, Ritonja, Fekonja, Sveionja: rodovine na Ščavniškem. Ime Magimar in Mo g i mar je tadi zgodovinsko in je pozneje se zbrusilo v Moj mar in Moj mir, ker g se omehčava v ,/, n. pr., Maj da le na namesto Magdalena, Bog pomaj namesto pomagaj itd. Pri nemških kronikarjih še se nahaja tudi v obliki Mag i mar. Ime Mag, Magila je torej spet iodoeuro-pejsko in Seidelnov dokaz slab , ker pervenstvo imena ni dokazano. Ker pa toliko drugih čistoslovenskih iz častja Shi-vatovega prejetih lastnih imen na rimsko-slovenskih kamnih nahajamo, je tadi brez dvombe Magimar slovensko in ne celtisko, in tako dobivajo imena na noriških in panonskih kamnih A d ju to r, Adjutorinus itd. svojo razlago. Da bi kdo ne dvomil o slovenosti tega imena, hočemo še to reč jasneje dokazati* Shtva, Parvat, Karant, Korent, Kurent je namestova-vec rodivne moči, zato je bil časten pod podobo Lin-gama (od lig conjungere, ligare, zato bog zakona pri Polacih Ligič, in pri polabskih Slovanih Picumar, od pic češki in slovenski „pnailusa, in zato vol, Shivatov zna-minje, je obrazovan v indiških pagodah deržečLingam v lapah. Shivaiti so posebno bili stari Kranjci, kakor dosti rimskih napisov pričoje. B *mo vse te napise kritiški razložili. Pervi napis se najde na rimskem kamnu, od kterega &choenleben (Carnioliae antiquae apparat str. 216. VI.) govori: „Sextus lapis cernitur in pariete palatii episcopalis in ambitu medio, qua ecclesia acceditur, parieti immuratus, cum hac inscriptione": Q. Annaius. Q. L. TORRAVIVS M. FVLGINAS. M. L. PHILOGENES Mag. Vic. Di Vic. S. Portic. F. Coir. Na tem kamnu najdemo tri mitologiške imena. Pervo je Toravius, to je, Torav — Torov = Taurinus iz častja Shivatovega tora. Drago je Fulginas od falgor. Na pervi pogled vidimo barbarski prestavek slovenskega imena v latinsko. Rojeni Latinec bi bil rekel Fulgentius (ka-koršnih imen je dosta) ali latinovavši stari Kranjc je zavil ime po svojem ušesu in po duhu svojega jezika na as; primeri slovenske imena Beras, Trebas itd. Fulginas je pre-tavek slovenskega imena Brak, Braeislav *). To ime ni samo basnoslovsko, temoč tudi zgodovinsko. Okoli leta 889 je živel horvaški knez B raci sla v, kakor nekteri terdijo, sin Kosi lov, in je vladal pokrajino med Dravo in Savo. Fuldanski letopisi pripovedujejo, da se je že leta 884 Karolu III. podvergel (glej: Šafarik Slav. Alterthiimer 466.) Shiva, božanstvo ognja, ima priime Barka, gospod bliska, Bliskovit. Bliskati se pa veli v sanakritu bark, persiški berk, semitiški bark, zato Hamilkar Barka s. V besedi bark ima iskati svoj pomen ltvanski Perkunas, kteri, kakor tudi slovanski Peron, ni enak Brama-tu, temoč Shiva-tu Agnitu. Korenika slovanskega imena Perun je slovenska peri na, kar pomeni d as Gluh en de. Slovenci med Muro in Dravo pravijo, kader po zimskih večerih s skalami svetijo, in se zgorelek napravi: „Perino v ter ni!" Kadar pastir si ogenj na pašo nese, ga gospodinja opominja; 5)Perine ne vtori!a Peri na je torej die giuhende Kohle, fulgarans carbo; vgasnjena se veli: vogel, ogel, ugel. *) Iz častja luči, svetlobe, vzetih imen nahajamo na rimskih noriskih kamnih dosta, tako na koroških kamnih ime Svarda (Muhar rom. Nor. I. 186 j od indiškega glagola sv ar, svetiti. Vipatijev-sk em letopisu se veli solnce car, sin Svarogovj Svor se veli v staročeskem jeziku zodiak, zato se imenuje solnce sin Svarogov (glej: Mater verb. 383, Rukopis Rumj. Mus. cisl. 181.) \ Retri je stala po Dithmaru podoba Švaražica. Drugo ime je Licovius in Licovia na celskih spominkih, od lik — blesk, ličiti, glanzend machen, tudi Liconius in Liconia se najde, kakor tudi Ausco, t. j. Auško. V indiškem bogočastji je Auš eden dvanajst solnčnih čarov (Sonnenregent) (glej : Muller Glaub en der Hindu str. 544.) in v poljskem basnoslovji se najde Auška v družbi Perunovi (Tkany Myth. II. 68.69.) Zavoljo oblike imena Svarda primeri češko ime Š m ar d a. Pis. Sorodna beseda je gerška nvg, nemška Feuer, cer-kvenoslovenski pir, — odtod pirovanje, convivium, ruski pir, die Hochzeit, torej že v prenesenem pomenu. Slovenski brak je postalo po metatezi in še se tudi najde v cerkvenoslovenščini, kjer pomeni, kakor pir, pirovanje — nuptiae, die Hoehzeit, prav za prav Feier-lichkeit, ktero besedo bi mogli Nemci Feuerlichkeit pisati. Kjer je očitna gostija, kjer se obhaja kakosni praznik , tam je blesk — brak — pir, zato ste te besedi obveljale za pomen nuptiae, ker je ta svečanost naj s vitli š a — bračovita — pirova. Tudi latinski jezik ima enakost, ker svečanost (od svetiti) imenuje solem-nitas od sol — solnce — svetlo. Kdor ne verjame, da je brak izvirno pomenilo f ul-guratio, solem nitas, tega opominjamo na besedo latinsko nuptiae, kar izvirno pomeni Verhiillungsfest, ker je pri starih narodih nevesta zakrita, u u b t a— zameglena bila. (Dalje sledi.) 18 Starozgodovinski pomenkh Korant — Kurent. Basnosloven pretres od Davorina Terstenjaka. (Dalje). Na častje Shivatovo s priimenom B rac i slav (Per-kuras — Perun) spominjajo ne ravno daleč od Kranjskega ležeče štajarske Bračslavce, ktero ime se je izbrusilo prav po postavah slovenskega jezika, in se veli Braš-lavce — Frasslau. # Slovensko ime latinskega F algi nas nahajamo na ižanskem kamnu, in Schoenleben (v omenjeni knjigi str, 220) piše:, „Duodecima in latere smistro altaris, quando Lazias eam describebat": BVIO BROCCI V. F ŠIBI ET MAXIMAE itd. Ker kratki a slovensko ljadstvo še dnešnji den kot o izgovarja, tetlaj tukaj najdemo Brocci namesto Bracci *). In znamenita je spet ta okoljščina, da Brakov sin ima spet ime tora — bika, ker buj, bujak v poljskem jeziku še pomeni bika. Ime Philogenes na pervem kamnu še nahajamo na drugih kamnih: si o vensko-latinski Atigentus, Ati-genta 2), to je, Atigenitus, Atigenita, Hotige-nitus, der Lustgeborne. Spet v tem imenu vidimo vin-donizem, kteri glasnik i rad pogoltuje, posebno kranjski ljudstvo, n. p. „Ribenca" uamesto „Ribenica". Takih pol latinskih pol slovenskih imen je več na rimskih kamnih; tako n. pr. staro-slovensko ime Pri b is lav, Pribuna, Pri-bina (kar se napačno Pri vina piše) nahajamo v latin-sko-slovenski obliki na celskih kamnih in sicer Aucto-mar 3). Ime Pribina, Pribislav, Pribuna je basnoslo vno priime Shivatovo, kteri se veli tudi der Vermehrende, kakor božanstvo rojenja — Augens, auctor, cerkveno-slovenski pribiti accedere, pribivati augeri. Pa bi znal kdo misliti, da to so same domišlije. Da niso, nas spet prepričuje drug kamen ižanski, od kterega Schoenleben govori (v omenjeni knjigi str. 220): „Unde-cima in introitu templi et alio lapide: Antonius Odero! Mons F. Ennae VOIAPVS. F. VOLARENI. B. Fecerunt. Tukaj najdemo čisto slovensko ime Volar in drugo V o 1 j a p (voujap) spet po častji vola — japa, ktero slednje ime še nahajamo v izvirniši obliki v znamenje, daje sledeč napis stariši, ker brez di ga mata j se ime najde ') Schoenleben nam je se drug napis zapisal, v kierem se ime Procia najde. Da je ime pisano Procia namesto Brocia, je pravopisen pogrešek. Tako se najde na nekem radoljškem kamnu Vipius namesto Vibius (Schoenleben str. 221.) Celi verhniški napis se glasi: O. Fulginas. M. F. V. F. Can-nutia. Ti. F. Paulla Fulgin. Q. F Procia. H. S. E. Tukaj spet vidimo, da je rodbina bila častiteljca Bracislava-Peruna, ker ime Fulginas se ondi dvakrat najde. — 2) Muhar „Ro-misch. Norikum". — 3) Muhar „Gesch. der Steierm. I. 363. Znamenito je, da v napisu, v kterem ime Auctomar stoji, se tudi nahajajo imena Magimar, Magir in Atevortus (Hote-vrat; primeri kašubsko in polabsko-slovansko vorta, vorna, namesto vrata . vrana.) Pis. D. M. Sextio O. Rustici F OPPE Conjugi vive et. fil. Parentibus itd. (Schoenleben str. 219 Iggii). Tukaj nahajamo ime Japa v obliki O pa; na Štajar-ekem je bila postaja Upele, dnešnje Vitanje (od vit — °P» up, jap), in tako spet vidimo spremene samoglasnikov, ktere le slovenski jezik pripuša. Tudi v drugi obliki čistoslovenski še se nahaja ime Opa, in sicer spet na ižanskem kamnu: „in celea vi-naria Domus parochialis adhuc exstat bene legibilis, sed a Lazio male descripta, ego vero sincerius descriptam et mcis oculis vivam exhibeo", kakor Schoenleben piše. AMATV F. VOLTA ROMS Filius OPALO Ostuis Filius II. P. Aemona. V. F. M. Tukaj najdemo obliko Opal, in bavarski zemljopisec nam imenuje rod O po lan o v, kteri je prebival v okolici dnešnjega mesta O pole (Oppeln) in je imel 20 mest. Njegovi sosedi so bili Bosunčani(od bos, bosman, torej synonimon besede op) in so imeli dve mesti (glej Šafarik »Slav. Alterth." II. 406.) Drugo ime v tem kamnu je Voltaron — Voltar, Voltor, in Amatu, kjer še slovenski dativ nahajamo mesto latinskega. Amatus — Ljuboslav, Ljubomir, Ljube ša je bil S hi vai t častiteij Ame — Eme — Heme Ljibuše Shive Ame, zato je rodbina imela imena po simbolu Volu, taru — Opu ime. Zastran oblike Opal primeri imena slovanske Kopal, Pristal (kranjski Pristav, ker je 1 = v) itd. (Dalje sledi.) 23 Starozgodovinski pomenki. Korant — Kurent. Basnosloven pretres od Davorina Terstenjaka. (Dalje). Ime Voltar nahajamo še v drugih polatinčenih oblikah io sicer spet na ižanskih kamnih (Schoeoleben v omenjeni knjigi str. 218.) VOLTREX LA SON ISE. P. VIVS etc. Tukaj nahajamo ime Voltar v polatinčeni obliki Vol-trex, in ime Amatus še slovenski L as on *), sanskritski las, češki laska = amor. Da je Voltrex le polatinčena oblika slovenskega imena Voltr, Volter, Voltar, Voltu r, pričuje «pet drug ižanski kamen (Schoenleben III. 219.) Secundus VOLTVREGIS Tal. Si. F. V. E. Šibi Et VOLTIAE. kjer imeni Voltur in Volcia (Volcova) lepo razodevate, da ste slovenske. Da bi pa kdo ne rekel z graškim gospodom K., da to eo „ausschweifendste Ansichten", mu še dostavljam drug ižansk napis (Schoenleben str. 219. IV.) VOLTREIBVS C. TORIS fi. Fi Eninae Et suae Vivae itd. Dvoje imen nahajamo tukaj, ktere se ne bojite ne naj ostrejše kritične pile — in te ste Voltreibus in T oris, to je, Vol treba io Tor. Bik Shivatov se je velel Dherma in je bil zaznamek pravičnosti, zato tuli v in-diškem jeziku pomeni Derma aequitas, pravičnost, Billig-keit, in Iex, legalitas. To besedo so Vindi iz Azije čisto organiško §eboj v Europo prinesli; poznamo jo vsi, čeravno ne več v izvirnem pomenu, vendar saj v prenesenem: terma, Eigensinn, prav za prav, Stiersinn, Stierkopfigkeit. Po prestavi in sorodnosti slovenskega glasnika m z glasnikom b in i?, je iz ter m a postalo terba in treba; tukaj stoji treibus, ker gluho e slovensko ljudstvo tudi kot ei izgovarja,— primeri štajersko-slovensko: leipo, sleipo in češko bevk. Za očiščenje grehov pa so stari Indi in tudi Slovani terme, terbe, trebe — bike darovali Shivatu, zato je postal pomen trebiti purgare, ex-piare, in treba templum, tudi pomen eidmX6dvzov res idolo imolata, — dalje pomen (jTrovdrj libatio, dvaia sacrificium, in darovatelj se je veiil trebnik, oltar pa trebišče, in indigentia, necessitas, neodvisnost treba — potreba (glej: dr. Miklošič ?5Radicestt str. 96.) Celo analogično besedo nahajamo torej v letopisu ipa-tijevskem (pod let. 1114)— besedo „govejušči" (od gov, govedo) v pomenu čistotni (glej celi stavek pri Kollaru v „Staroitaliia str. 268.) in ta pomen se najde polatiočen epet na ižanskem kamnu (^Schoenleben 219. VIII.) v imenu Expiaetor: V0LTREX EXPLETORIS Fil. Pox. Venix. M. A. E ILVNCONIS F 0 Uxori Suae itd. Oblika Expiaetor spet očituje vindonizem s premeno glasnikov a m e (lahek in lehek). Na tem kamnu nahajamo še drug synonymon imena terba, treba, in to je ilunko od sanakritskega ila krava in zemlja, analogično kakor štira krava, zemlja in bik, i da zemlja in bik itd. Tudi rhenizem v besedi Ilunko = Ilok (zato ime va-roša Ilok v Slavonii = Trebnje, Turovo, Turjaško, Vo-larsko) je znamenit, ker so rh en i z mi posebna v last o-vitost staroslovenskega jezika; -s primeri niogončka *) Valvazor nam je zapisal napis iz Verhnike, kjer se ime Las c i a nahaja. Kdo bo še dvomil, da je Aemona, Emona Shiva Ljibuša, ker imena Amatus , Lason , Lascia opominjajo na čast boginje ljubezni. Pis. (mogonsča), poronso (poronco) v frižinskih spominkih. Pa ni zadosti, da smo že poznamlenja vol, tor, Voltar, Vol j a p, Voltur, Voltreba našli, nahajamo še dva druga svnonvma in sicer na nekem kamnu, kteri je na Leskovcih najden bil, kakor Schoenleben (v omenj. knj. str* 222. V.) terdi. I. O. M. Genio Loči A A. IBARCVS itd. Tu je ime Ivarcus spet čistoslovensko od sanskrit-ekega juv, juvan, slovenski juv #), juvenec, skrajšanj junec, latinski juvencus. Že večkrat smo rekli, da oblika ju se spremenjuje v slovenskem jeziku v i v, in tako je iz Juvarko postal Ivarko. Ime je po koreniki in obliki slovensko. (Dalje sledi.) Starozgodovinski pomenku Korant — Kurent. Basnosloven pretres od Davorina Terstenjaka. (Dalje). Dalje še nahajamo enafco poznam\jenje v imenu On is a spet na ižanskem kamnu (Schoenleben str. 219.) Celi napis se tako glasi: D. M VOL TA NI OPPA ONISE O Ann LXX Et Enneae Ruf. F. Uxo. An. LX F. F. SURO VOL, An. 9. Kamen je že poškodovan, zato nektere imena niso vec cele. Vendar imeni Onisa in Surus ste se čisto ohranjene. Au pomeni v sanskritu dihati, gibati se, živeti. Ker pa ima indiški jezik to vlastovitost, da vse, kar pomeni teči, gibati se, pomeni tudi vodo, in vse kar vodo, pa tudi bika, je tedaj ime On is gotovo tudi pomenilo« bika. Ta beseda nam razodeva pomen rek Anasus, Ani-sus v Noriku, dnešnje Enns, in Anasus reke v deželi nekdanjih Karnov, v kteri je tudi rekaTurus bila. Beseda ana je po predstavi digamata h postala pri Morav-cih Ha na, pri Slovencih in tudi pri nekterih severnih slovanskih plemenih L na, zato imena rekUna v Bosni, Unica (Uniz, Unz) v gornjem Štajaru in na Kranjskem, in imena knezov severno-slovenskih O nogo s t, Uneslav &) (knez Nerečanov, to je, Narečanov, prebi-vavcev kraj reke Nara v starih časih, dnešnji den Neretva v Dalmacii) pomeni to, karVoIgost, T uro si a v, Bik o s lav itd. Znamenita je ta prikazen, da pri noriš ki h Slovanih, razun končnice mar, mer v lastnih imenih, se ne najde eeverno-slavensko slav. Borut, Rasti c, Magimar imamo, Bori slava, Rastislava inMogislava pa nimamo. Zdi se mi, da je to izkljucivot vorenje severnih slovenski hplemen. Še eno imenom Tor, Voltar, Voltur, Op, Vol-treba enako besedo nahajamo na ižanskih kamnih, in sicer Isson (glej: Schoenleben v omenj. knjigi I. str. 218.) Is se veli v sanskritu „pfeilschnell gehen" in je korenika za slovensko besedo bister, znabiti, da je iz is postala slovenska beseda bi s. V Noriku je tekla reka, ktera se je velela Ises, dnesnja I p s. Da je ime Ison slovensko, poterjuje severno-slavensko ime Isjaslav, ime ruskega kneza okoli leta 1059 (glej: Šafafik „SIav. Alterth." IL 116.)__________ J) Iz „un" je postala beseda „unt" po prestavi glasnikov nut, kar v cerkveno-slovenščini pomeni bika, primeri: lužičko spot namesto post. Zna pa tudi sanskritski glagol nu, fliessen, biti korenika besedi nut. Pis. 26 V poterjenje vsega tega tukej razloženega pa bode še služil sledeči ižanski napis, kterega nam je tudi Schoen- leben zapisal: VEITRONI BVTTONIS F ET TETTAE AD NOMATI F. V. VXORI BVTTO Parentibus Suis F. Tukaj vidimo same čiste slovenske imena. Veitron pjmeni Vetrona = Turbonius (zavoljo oblike primeri Mažgon). Veter — zrak so Kershnaiti imeli za pervi princip, zato so Višnu-ta obrazovali tudi z orlovim kij a no m in perotami, in Višnu je imel za vahara (voznika) orla Garuda. Zrak in veter so torej častili starci kot svet živelj nalik vodi. Butoni, Buti, Buteri so bili suge Shiva-ta, kteri je kot Jama bil soduik mert-vih 2). Teta je tudi historisko in basnoslovsko slovansko ime, ktero je imela Ljibušina sestra Te tka. Ada Maja2) se je velela Bhavanv divna, edina mati Bramata-Vishnota in Shivata. Ada Maja, slovenski Adna-mati (Ednamati, na Pohorji in na gorenskem Kranjskem se govore aden ne eden), je torej podobna Ky bel i, ktero Lukreci tudi imenuje edino mater bogov in žival. Vse te imena posvmbolu Shivatovem prijete so jasen dokaz za misel našo. Dnešnji den se se veli kraj, v kterem so vsi ti spomeniki izkopani Ig na Ižkem, na Igu, kar tudi toliko pomeni, kar vol, tor, jap, treba, jugmentum — jumentum. V rosinski prekrasni pesmi 53Slovo 0 polku Igorovem" se glavni junak veli Igor (koroški In gol, Ingvo) in druge junaške osebe Trojan, to je, Torjan, in junak Vsevolodvse veli Buj — Tur, in Bajan pevec vnuk Ve lesov. Že v egiptiški basni nahajamo nekakšno odnošenje bika k vetru. Thvphon — pravijo basni egiptiške — zbudi p u s a v s k i veter in ga pred seboj žene v podobi bikov, in v „Slovo o polku 1 goro vem" se velijo Ve tri Štribožij vnuci, to je, Štiroboga — Turoboga vnuci 3). Stri je po meta-tezi postalo, kakor Trojan iz Torjan. Tako bi tudi ime Veitron bilo v nekem basn oalovskem odnošeuji s šti-rorn, turom. Zato nahajamo enake korenike turbo in tur, bora, pogeag in bos, sever in seva, sava = bik 4). V imenu Ter, tor ima iskati svoj početek mesto Ter-geste, ktero je, kakor Eusthatij 5) terdi, po nekem Tergestu ime dobilo, in kar je tudi verujetniše, kakor Melatovo izpeljevanje Ter egestum, to je, trikrat razdjano. Tergeste, tudi Torgium, je že zgoda postalo kolonia Rimljanov, ker pa so Rimljani koloniste že v postavljene mesta, ktere so podjarmili, naseljevali 6), je gotovo že mesto pred rimsko kolonio stalo. Bode mi kdo rekel, zakaj ne izpeljujem imena iz besede ter g. Al tu ii ta se je rodila iz ter, tor, zato toržestvo, toržestveni, feierlich. Je v tih besedah ravno ta enakost, ktera je v latinskih Mercurius, meri in mercator. Kjer so Tera, Tora častili, tam je bila tergovina in toržestvo, kakor so dnešnji den s pra-zoiki zedinjeni tergi — sne m i ali, kakor napačno pravimo, sej m i. * ') Sonnerat „Reise nach Ostindien", Ziircher Ausgabe str. 159. 0 Langles „Monum.", str. 192. Niklas Miiller „Glauben der Hindu". Langles Adamajo imenuje „la mere de tous", „attraction qui unit toute la matiere". ) Mislim, da se ta genealogia tako razreši. Vi snu je s svojim sinom Vaju — bogu vetrov je dno (primeri slov. vej at i, nemško wehen), ker zrak predstavlja. Višnu pa je brat Shivata, ker občo mater imataBhavany Maj o — Babo majko — Adnomater, po takem je Vaju, bog vetrov, vnuk Štri-boga — Stirboga, Turoboga — Shiva — Dherma-ta. 4) Ker so Kershnaiti imeli zrak za pervo materio vsega ro-dcnja, je očitno, zakaj turbo bora, boreas, sever imajo koreniko v bhu fieri, s h vi zeugen, erzeugen. Tako bi Liebi-gov princip „Alles ist komprimirter Aether" že bili Indi in stari Slovenci poznali bili in učeni Liebig ni nic novega povedal. s) Eusthatij pri Schoenlebenu str. 107. 2) Servius „Ad Virg. Aen.« I. 13.Ruperti ,,Handbuch der rom. Alterth." str. 768. 27 Ime Tregist, Tergist, ima okolica bočanska (nemški Voitschbergv starih listinah, dnešnji den V o i t s-berg), in tu sopet vidimo združene imeni enakega pomena. Rodovine But, Butej, Butjan, Butjanek se živijo na Štajerskem, in Buteri na Goriškem, in beseda but, butjan, buter, še Slovenci kraj Mure dnešnji den poznajo v pomenu nesrečen, bedast, zlo de j ni človek. V listioah Otona II. se imenujejo kraji na Koroškem Buta nje g, to je Butjanek, Butigoj, to je, Bu-tigaj, ki pomenijo to, kar nemško Teuf elsgrab en, Teu-felswald itd. (glej: Šafarik „Slav. Alt." II. 344.) Eden bodroških knezov okoli leta 1071 se je imenoval Buta; vidimo toraj, da je to ime tudi pri severnih Slavenih znano bilo (Raumer Reg. I. 111. N. 601.) (Dalje sledi.) Starozgodovinski pomenki. Korant — Kurent. Basnosloven pretres od Davorina Terstenjaka. (Dalje), Da na Kurenta — Koran ta, Keronta spet nazaj pridemo, moramo omeniti, da Linhart ga imenuje „Golt der Schweigereic;, kar je čista resnica, ker Sniva — — 30 - Parvat — Kurent je tudi božanstvo Linearna divjih phallongij. O tih phalongijah ne moremo v časopisu govoriti, kteri ima razne čitatelje, bodemo tedaj v svojih bukvah obširniše govorili. Izobražene bravce napotujemo na knjige, ktere o tem častji govorijo. Bhavanv __Baba jednako mati in žena je bila po svoji černi strani zimsko solnce — podoba umerle prirode, zato je se dnesnji den navada po dosti slovenskih krajih, da na sred-postno sredo Babo režejo in razrezane kose v vodo mečejo v znamenje, da je kraljestvo zime (Babe) zginilo in mladoletno solnce, ktero po indiskem zodiaku v znamenje tura stopi, svojo gospodarstvo začelo; zato se veli pri Slovacih mladoletni praznik Turice. Brez dvombe stari Ljubljančani se pomnijo tudi navado Babo rezati *). Tudi v Iadii je se navada Bhavanyno podobo v vodo metati (glej: Dapper „Asia" 115). Na Ku-rentove orgije se opominjajo štajerski orači, od kte-rih smo že v „Novicah" govorili, in kterih gerdo oblečeni in klafarski plužar se veli Korant. Toliko smo hotli o Kurentu povedati, in nepristrani čitatelji bodo ie spet prepričali, da poglavitno mesto slavne kranjske dežele Emona, Aemona, lfemona , Hema — Ljublana — ni ne po Ja s onu ne po Frankih sozi-danabila, temoč po Slovencih, in da Emona je še i n-diško ime obnovljenega Ljublana. Zato še pričujete imeni Krakovo in Ternovo; pervo je nastalo po sinu Shive s priimenom Ame Skandatu, kteri je bil jednak latinskemu Mars Gradivus,—drugo brez dvombe po Teru, taru, toru, tur u — symbolu in vahar u (vahar pomeni v indiskem der Trager, Fiihrer) S hi vin em. Ko bi se Ternovo imelo izpeljevati iz tem, gotovo bi bili Nemci ime predmestja prestavili v Dornau, ne pa v Tvrnau. Ljublana je stala že v Panonii, in kdor bi še u egnil verjeti, da so Panonci bili t račko pleme, tega bodeta gotovo Aristotel in Juli Firmicus zvračila. Trake so imeli dozdaj vsi zgodovinoslovci in jezikoslovci, med temi naj učenejši, za indiško pleme. Tudi jaz sem v to misel trobil pred dvema letoma, ali, kakor naj novejše preiskovanja stare Pelazge izločujejo iz indiške rodbine, tako tudi bodo Trake, ic prepričali se bodo, da Gerki in Latini niso betve tračkega debla, temoč da v čisto indiško spadajo, — ali v ktero deblo? še dozdaj jaz imena dati se ne pređerzuem. Do uuega časa, dokler nam bodo učenejši zgodovinoslovci in jez koslovci odločili, kamor Traki spadajo, damo pomisliti vsim prijateljem stare zgodovine besede Aristoteleve, kterih, kolikor je nam znano, noben zgodovinoslovec, razun visoko-učenega kardinala \Visemana, še do sedaj ni porajtal. ([Konec sledi.) 34 Starozgodovinski pomenki. Korant — Kurent. Basnosloven pretres od Davorina Terstenjaka. (Dalje). Še podamo tukej dokazek Wisemanov **), ker je točen iu temeljit. Njegove besede se tako glasijo: Tretji človeški rod, o kterem Aristotel govori, so Traki. Po mojem mnenji je že težje določiti, kaj pod tim imenom zapopada, čeravno je očitno, da je narod razumel, ki se je po posebni barvi in postavi tako razločeval od družin, da ga je imenoval. To bi nas opravičilo misliti, da se je z narodom olivine barve ali mongolskim rodom ujemal — edinim narodom, ki ga sicer ne nahajamo v njegovem razverstenji človeških narodov, akoravno ni misliti, da bi ga ne bil poznal. V tem mnenji me pa poterjuje še bolj sledeče: Pervič: Aristotel v svojem narodopisu popisuje narode posebno po barvi, in ker smo v že omenjenih verstah skrajine (extreme) našli, mora ta narod srednje barve biti, ki po vsem se razločuje od gerške. Vendar se nahajajo v Juliju Firmiku verstice, ki so jih sicer tol-mačoiki Aristotela prezerli, ki nam ravno tisto trojno raz-verstenje in barvo vsakega naroda razodevajo. ^Pervič tedaj44 — tako piše — 5,je soglasje v značaji in barvi človeških narodov, ker za verjetno velja, da po mnogo verstnem ____________________________* *) Dobro postavo, ki zapoveduje, da naj se spomladi sadne drevesa pridno trebijo gosenc, že imamo na Krajnskem , in gotovo jo imajo tudi drugod, ker povsod je le predobro znano, koliko škodo napravljajo gosence drevju. Pa ker same postave ne opravijo vsega, ako lastna pridnost in lastni um posestnikov sadnega drevja ne pripomore , je lani si. deželno poglavarstvo na enako prošnjo, kakor jo gosp. dopisnik nasvetuje, kmetijski družbi odgovorilo: naj se posebno ljudstvo poduči, da bo zapopadlo svoj lastni dobiček. • Vred. **) VViseman Zusammenhang der Ergebnisse wissenschaftlicher For-schung mit der geoflfenbarten Religion deutsch von Dr. Hanne-berg str. 12t>. itd. Pis. uplivu zvezdja eo postali značaji in barve človeške in da tek zvezd po posebnem načinu umetnega risanja obrise človeških teles izobražuje, to je, da luna belo, Mars ru-dečo, Saturn černo barvo daje; zakaj nek se v Etiopii vse černo, v Germanii belo, v Tracii vse rudeče rodi?44 Po tem bi bilo misliti, da bakrena ali olivina barva je bila razločivni značaj traškega naroda, in da tedaj se je ujemal s tistim rodom, ki ga mongolskega imenujemo. Drugič: Homer je Trake za dxo6xopog popisal, to je, kot take, ki lase edino le na temenu glave imajo. To je popisu, ki nam je od značajev gerškega in germanskega rodu znan, popolnoma nasprot, ker ti imajo veliko las; je pa očividno znamenje Kalmukov, da, kakor drugi mongolski narodi, brijejo tudi oni glavo in le majhen šjpek na temenu pušajo. Tretjič zamoremo to svojo misel tuli z nekim drugim spisom Aristotelovim poterditi, kjer omenja, da je neki narod med Traki tak sirov, da ne zna dalje kot do številke 4 šteti. K ti opazki verh tega, da je iz nje očitno, da Traki niso bili samostojen narod, ampak mesanca več plemen, dostavljam le še, da enaka neveduost se tudi je pri drazih ljudstvih mongolskega naroda zvedila , na priliko, pri Kam-čadaiih. Zares je težko zapopasti, da pelasgiške aii ger-maniške plemena, ktere, kakor se iz soglasja njih stevi-loalovja s številoslovjem južne Azije razvidi, s» še le po znajdbi tega steviloslovja in po dosežbi neke omike od edinstva se odtergale, bi se bile pogrezuile v tako žalostno divjaštvo! Še več druzega bi vedil omeniti, na priliko, da je Shamanizem v verozakonu Tesalcov vladal, in da se znajdba jezdarstva ravno ti deželi pripisuje, — vse to opominjana eorodovino s tistim narodom, ki prebiva v severni in srednji Azii. Ni mi treba omeniti, da meje med tem krajem in Tracijo so tako malo določene, da so jih stari pisatelji večkrat prezirali. Verjetno je tedaj, da stanovnikom Traeije eo bili kočovniške plemena tistega naroda primešane, ki je olivine ali bakrene barve, ktere sta Aristotel in Juli Fir-mik po pravici v različno versto postavila". Tako piše visokoučeni kardinal Wiseman. Temu še dostavljamo, da se je gerška Artemis pri Trakih velela Bendis in da so bili enaki njeni prazniki z unimi frigiške Kvbele in Sebacia *). Draga boginja je bila Kctys, ktera je tudi imela častje div,e poltenosti. Tudi imena mest, na priliko, Druphega, Prista, Tegra, Ardiscus itd. imajo poseben jezičen značaj in posebno sostavo. Iz tih opazk vidimo, da ni se vse določeno, čeravno m a ta d or i znanosti so govorili. Tudi tem se je godilo, kakor talijanski pesnik poje: „Trattando 1' ombre come cosa salda;" zato naj nam nikdo za zlo ne jemlje, ako tudi nam tam pa tam ktera spodleti 3). Naj bo vsak pravi- !) Lucian Jupiter Tragoedus poglav. 8.. Livi XXXVIII. 41. S t r a b o X. 2) Strabo X. str. 190. Virgil „Catalectau V. 19. 3) Marsikteremu naših častitljivih bravcev se smešno zdi, da, ako smo mi potomci In do v, se toliko spremenov najde v stroji jezika in tudi v imenih božanstev. Tim damo besede ostroumnega Heerena premišljevati, ktere je govorec od pokoljenja Egipčanov izustil: Wiire aber auch eine Abstammung der Aegvpter von den Indiern historisch erwiesen. vvas sie nicht ist, und sclnverlich je sein wird (stari gerški pisatelji pa so mislili, da so, ker Philostrat v življenji Apollonia IV. pravi: „lndi so nar modrejši med umerljivirni, Aethiopi pa so kolonisti tega naroda") so ware damit der eigenthumliche Gang der agvptischen Kultur keinesvvegs gelaugnet. Nur der Keim \viire heriibergebracht wor-den, der in einem andern Boden sich anders entfal-ten musste, als in dem indischen. Denn nie vergesse esderLeser, dass hier vondemZeitraume, nicht von Einem, sondern von vielen Jahrhunderten die Rede ist. Auch aus Egvpten wurden solche Keime wieder nach Griechenland verpflanzt,und wie ganz ganz anders waren die Friichte, die sie hier trugen, als an den Ufern des Nil s? (Herren „Ideen uber die Politik , den Verkehr und den Handel der vornehmsten Volker der alten Welt. I. Theil.« Gottingen 1824 str. 380.) Pis. 35 cen in naj premisli, da, cena kterega smemo besede pesni- &ove na se oberniti: Grosss ist der Kampf, den du beginnest, Und grosses wird von dir begehrt, — Heil Dir, erreichst du , was du sinnestj — Doch schon die Muh' ist ehrenwerth.