165
Uvodnik/Leading article
SPLOŠNA BOLNIŠNICA MARIBOR
V ZNAMENJU ČASA
ta kirurška stolpnica, 1984. leta je zaživel medicinsko-funkci-
onalni trakt II, leta 1987 se je na območje bolnišnice preselila
tudi pediatrija. Temu prvemu objektu, zgrajenemu s sredstvi
samoprispevka, so sledili: 1991. leta porodnišnica in medicin-
ski funkcionalni trakt III., leta 1992 prenovljeni ginekološki
oddelek in leta 1993 trakt B internega oddelka. Novi interni
oddelek je zrasel s sredstvi, ki so jih zbrali prebivalci Maribora
in njegove okolice (Lenarta, Slovenske Bistrice in Pesnice).
V bolnišnici ta trenutek, s pomočjo sredstev, zbranih v okviru
zakona o investicijah v zdravstvu, uresničujejo dve veliki na-
ložbi: gradnjo novega oddelka za očesne bolezni in oddelka
za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo. V nepo-
sredni bližini bolnišnice že stojijo trije paviljoni, namenjeni
oddelku za psihiatrijo.
Po preselitvi teh oddelkov v nove prostore pa preseljevanj in
obnov še ne bo konec: potekajo priprave za obnovo tretje in
četrte etaže ginekološke zgradbe, kar bo omogočilo, da se bo s
Slivniškega Pohorja preselil tudi pljučni oddelek. Poleg tega v
bolnišnici potekajo številna investicijska dela za nemoteno de-
lovanje infrastrukturnih objektov: od pralnice, jedilnice do ko-
tlarne, ki je popolnoma prenovljena prešla na okolju prijaznejše
zagotavljanje toplotne in električne energije s kogeneracijo.
Splošna bolnišnica Maribor danes
Mariborska bolnišnica je danes sodobno organizirana institu-
cija na sekundarni ravni s posameznimi kliničnimi oddelki na
terciarni ravni. Ima klinični oddelek za pediatrijo in klinični
oddelek za ginekologijo in perinatologijo (imenovanje leta
1996); leta 1997 je ta naziv dosegel klinični oddelek za interno
medicino. Za status kliničnega oddelka si prizadevajo tudi ki-
rurgi, njim pa bodo sledili še drugi oddelki in dejavnosti.
Z ustanovitvijo Medicinske fakultete v Mariboru leta 2003 in
vpisom prvih študentov jeseni 2004 pa se pred bolnišnico po-
stavljajo popolnoma nove naloge, tako na področju strokov-
nega, raziskovalnega, pedagoškega in publicističnega dela. Bol-
nišnica kot najpomembnejša učna baza se s tem uvršča med
univerzitetne klinične bolnišnice (12) in ves njen strokovni raz-
voj bo v prihodnosti posvečen temu cilju.
Podrobnejša organizacijska shema bolnišnice je, kakor sledi:
kirurška služba, ki zajema splošno kirurgijo, žilno kirurgijo,
travmatologijo, plastično in rekonstruktivno kirurgijo, orto-
pedijo, urologijo, torakalno kirurgijo, otroško kirurgijo in v
zadnjem času tudi kardiokirurgijo ter oddelek za anesteziolo-
gijo, intenzivno zdravljenje in zdravljenje bolečine. Interni-
stična služba deluje z naslednjimi oddelki: revmatologijo, ne-
frologijo s hemodializo, kardiologijo, endokrinologijo, hema-
tologijo, internistično intenzivno medicino in internistično pr-
vo pomočjo. V okviru ginekološko-porodniške službe sta gi-
nekologija in porodnišnica z neonatologijo, v okviru skupnih
medicinskih služb pa laboratorij, transfuziologija, radiološka
diagnostika, patološka morfologija, centralna lekarna in znan-
stvenoraziskovalni oddelek. Bolnišnica ima tudi samostojne
oddelke: pediatrijo, otorinolaringologijo in cervikofacialno ki-
rurgijo, očesni oddelek, nevrološki oddelek, oddelek za kož-
ne in spolne bolezni, oddelek za infekcijske bolezni in vročin-
ska stanja. Kot posebna organizacijska enota je bila ustanov-
ljena tudi služba zdravstvene nege.
Iz naše zgodovine
V zgodnjem srednjem veku so karitativno dejavnost opravlja-
li samostani, ki so ustanavljali t.i. infirmariume za bolne in osta-
rele menihe in hospicije oz. hospitale pauperum za onemo-
gle, bolne in popotnike. V Mariboru sta to karitativno dejav-
nost do ukinitve v času Jožefinskih reform opravljala oba sa-
mostana, minoritski na Lentu (1284–1784) in kapucinski-fran-
čiškanski v graškem predmestju (1613–1784) (1).
Prva hiralnica v mestu se omenja leta 1328 (2, 3) in kasneje
1348 prvi Bürgelspital, ki sta ga mestu podarila imovita Ma-
tevž in njegova žena Katarina (4, 5).
V 16. in 17. stoletju je potrebno omeniti nekaj epidemij kuge,
ki so pobrale skoraj polovico mestnega prebivalstva; na te ža-
lostne čase spominjata kapela sv. Barbare na Kalvariji in kuž-
no znamenje na Glavnem trgu.
Leta 1799 je mariborski okrožni urad izdal okrožnico o usta-
novitvi mestne bolnišnice Maribor v prenovljenem poslopju
mestnega špitala, na mestu, kjer na Slomškovem trgu stoji da-
nes zgradba Pošte Slovenije (6, 7) (v neposredni bližini rekto-
rata Univerze v Mariboru, Medicinske fakultete, Slovenskega
narodnega gledališča). Sprva je bilo v mestni bolnišnici pro-
stora za 24 bolnikov (8 za mesto, 16 za okolico škofijskega
dvorca in stolnice). V tem poslopju je delovala vse do leta
1855, ko so mestne oblasti kupile Prosenjakovo hišo v Mag-
dalenskem predmestju. Bolnišnica se je povečala na 110 po-
stelj. Povečanju je botrovala predvsem hitra rast mesta zaradi
dograditve južne železnice in hitre industrializacije. Pozitivni
učinek na strokovnem področju pa je imela tudi ustanovitev
Medicinske fakultete v Gradcu 1863 (8). Bolnišnica se je ko-
nec 19. stoletja razdelila na t.i. medicinski (interni) in kirurški
(eksterni) oddelek.
V tem času zasledimo veliko objav o delovanju bolnišnice,
tako v časnikih Marburger Zeitung ni Slovenski narod. Ome-
njen je npr. obisk škofa Antona Martina Slomška v bolnišnici,
obisk nj. veličanstva cesarja Franca Jožefa in letna poročila o
rezultatih zdravljenja (9).
Po prvi svetovni vojni zasledimo v bolnišnici velike kadrov-
ske spremembe in nov strokovni razvoj. Leta 1919 prevzame-
jo interni oddelek dr. Ivan Matko, kirurgijo dr. Mirko Černič,
ORL in okulistiko dr. Janko Dernovšek in dermatologijo dr.
Hugon Robič (10). Kasneje se jim še pridružijo rentgenolog
dr. Benjamin Ipavec (1927), ginekolog Josip Benčan (1928),
patolog France Hribar (1930) in infektolog Milko Bedjanič
(1938), lekarno pa je vodil mag. ph. Viktor Strauch (1932) (11).
Ves ta medvojni strokovni razvoj je prekinila nemška okupa-
cija leta 1941.
Velika večina zdravnikov je bila pregnanih, v bolnišnico pa so
prišli nemški zdravniki. Strokovni razvoj je v veliki meri zastal.
Konec druge svetovne vojne je bolnišnica dočakala v klavr-
nem stanju. Kljub porušeni bolnišnici, pomanjkanju osebja
in opreme pa je osvoboditev prinesla nov silovit razvoj. Do
konca petdesetih let se je do takrat enotni kirurški oddelek
razdelil na odseke (travmatologija, plastična kirurgija, splo-
šna kirurgija, urologija, ortopedija in anestezija). Leta 1964 pa
so se začela gradbena dela za bolnišnično stolpnico, v kateri
kirurgija deluje še danes.
Od sredine 70. let pa vse do današnjih dni v mariborski bolni-
šnici intenzivno gradimo in obnavljamo: leta 1976 je bila odpr-
ZDRAV VESTN 2004; 73: 165–7
166 ZDRAV VESTN 2004; 73
Upravno-tehnične službe sestavljajo: uprava s kadrovsko in
pravno službo, plansko-analitsko službo, finančno-računovod-
skim oddelkom in investicijskim birojem, skupino za javna
naročila in medicinskim sektorjem ter oskrba in vzdrževanje
s službo za preskrbo s prehrano, tehnično službo, preskrbo s
perilom in nabavno službo. V okviru upravnih služb deluje
tudi računalniški center. Medicinska knjižnica pa deluje v ok-
viru znanstvenoraziskovalnega oddelka (13).
Še nekaj številk: v bolnišnici je več kot 2544 zaposlenih, od
tega približno 380 zdravnikov specialistov različnih strok, spe-
cializantov in sekundarijev, več kot 500 drugih zdravstvenih
delavcev z univerzitetno, visokošolsko in višješolsko izobra-
zbo: biologov, farmacevtov, biokemikov, psihologov, diplo-
miranih in višjih medicinskih sester, fizioterapevtov, radiolo-
ških inženirjev, delovnih terapevtov, laboratorijskih inženir-
jev. Med zaposlenimi je več kot 800 srednjih medicinskih se-
ster in zdravstvenih tehnikov, laboratorijskih in farmacevtskih
tehnikov in okrog 170 diplomiranih medicinskih sester ter
210 višjih medicinskih sester. Med zaposlenimi so tudi ne-
zdravstveni delavci z visoko, višjo, srednjo in tudi nižjo izo-
brazbo (teh je več kot 700). Kar 1120 zaposlenih dela na pod-
ročju zdravstvene nege.
Na 1316 bolniških posteljah ležijo bolniki povprečno 6,5 dne-
va, na leto odpustijo nekaj več kot 49.000 bolnikov, od tega
jih je bilo čez 10.000 obdelanih v vseh oblikah enodnevne,
torej kratke hospitalizacije. Intenzivnost dela dokazuje vse
krajša ležalna doba in večanje t.i. ambulantnih obravnav. V
letu 2003 jih je bilo čez 340.000 (14).
Strokovne povezave bolnišnice so številne. Na eni strani te-
sno sodelujemo z vsemi sosednjimi bolnišnicam v severovzho-
dni Sloveniji ter s Kliničnim centrom Ljubljana in ostalimi bol-
nišnicami v Sloveniji, na drugi strani pa tudi s številnimi bol-
nišnicami v tujini npr.: Gradec, Zagreb, Ulm, München, Manc-
hester, Oulu, Cleveland, Boston …
Pri ustanavljanju Medicinske fakultete v Mariboru pa smo po-
globili prijateljske stike z Medicinsko fakulteto Ljubljana, za
katero smo bili učna baza (poleg Visoke in Srednje zdravstve-
ne šole v Mariboru), ter s številnimi medicinskimi fakultetami
v tujini.
V mariborski bolnišnici pripravljamo številna odmevna stro-
kovna srečanja, na katerih sodelujejo znani domači in tuji me-
dicinski strokovnjaki. Nekatera med njimi so že tradicionalna:
srečanje pediatrov v Mariboru, srečanje internistov in zdravni-
kov splošne medicine Iz prakse za prakso, mednarodni sim-
pozij ginekološko-porodniške dejavnosti skupaj z učnimi de-
lavnicami s tega področja, IPOKRATES – klinični seminarji pe-
diatrov, seminarji o urgentni medicini, o bolečini, mednaro-
dni kongres kirurgov, vsakoletna strokovna srečanja zdravni-
kov in pravnikov Medicina in pravo in še bi lahko naštevali.
Znane in dobro obiskane so tudi učne delavnice: o intramedu-
larnem žebljanju, o ultrazvočni diagnostiki, o tehnikah oplo-
ditve z biomedicinsko pomočjo, o predrojstni diagnostiki itd.
Ob srečanjih izdaja bolnišnica zbornike predavanj.
V bolnišnici delujejo tudi šole, ki so namenjene predvsem bol-
nikom: šola za bolnike, ki imajo težave s hrbtenico, šola za
diabetike, za pripravo družine na porod in druge. Prav tako je
v bolnišnici sedež številnih društev, v katerih se združujejo
bolniki, da bi laže spoznali svojo bolezen in se naučili ravnati
in živeti v novih okoliščinah.
Splošna bolnišnica Maribor – učna
bolnišnica
Pomanjkanje zdravnikov v Sloveniji in strokovni razvoj Splo-
šne bolnišnice Maribor z velikim številom habilitiranih učite-
ljev sta pripeljala do uresničitve dolgoletne zamisli. V okviru
Univerze v Mariboru je nastal na pobudo Splošne bolnišnice
Maribor nov program študija medicine, zasnovan na najso-
dobnejših, v svetu že uveljavljenih načelih. Medicinska fakul-
teta Univerze v Mariboru bo prvih 80 študentov vpisala že v
študijskem letu 2004/2005. To bo krona dolgoletnih prizade-
vanj mariborske bolnišnice, hkrati pa tudi velika obveznost
in nov izziv.
Splošna bolnišnica Maribor je postala učna bolnišnica Medi-
cinske fakultete v Ljubljani leta 1991. Status je bil obnovljen
leta 1995, ko je SBM postala učna bolnišnica za srednje, višje
in visoke zdravstvene šole.
Na Medicinski fakulteti v Ljubljani je habilitiranih 51 zdravni-
kov Splošne bolnišnice Maribor (dva redna profesorja, šest
izrednih profesorjev, 11 docentov, 32 asistentov). Habilitacij-
ska komisija Medicinske fakultete Univerze v Mariboru inten-
zivno pripravlja habilitacije za pouk medicine. Nekateri učite-
lji, potrebni za pouk na visokošolskih in univerzitetnem pro-
gramu, so habilitirani tudi na Filozofski fakulteti, Biotehnični
fakulteti in Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, nekateri pa tudi
na Pedagoški fakulteti v Mariboru.
Na Visoki zdravstveni šoli v Mariboru je habilitiranih 45 zdrav-
nikov in drugih strokovnjakov iz bolnišnice.
V SBM je zaposlenih 32 doktorjev znanosti in 47 magistrov
znanosti, več kot sto zdravnikov, biologov, farmacevtov, bio-
kemikov in drugih strokovnjakov se podiplomsko izobražu-
je. 43 zdravnikov in zdravnic je izpolnilo pogoje za podelitev
naziva primarij (15).
Prav tako uresničujemo v bolnišnici več raziskovalnih pro-
jektov in nalog, in sicer 15 v okviru Ministrstva za šolstvo, zna-
nost in šport, na mestni ravni dva projekta, prav tako oprav-
ljamo dvanajst mednarodnih raziskav. Pripravljamo 12 novih
raziskovalnih projektov in nalog (16).
Zdravniki, pa tudi strokovnjaki drugih ved, redno objavljajo
članke v najbolj uglednih domačih in tujih strokovnih revijah.
Pri tem zelo narašča število objav v najbolj cenjenih in najpo-
gosteje citiranih strokovnih revijah. Med našimi sodelavci so
tudi člani uredništev tujih in domačih strokovnih revij. Na pod-
ročju publicistične in založniške dejavnosti izda SBM vsako
leto več zbornikov predavanj z mednarodnih strokovnih sre-
čanj: zbornik predavanj Iz prakse za prakso, s sodelovanjem
Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine izhajajo zbor-
niki predavanj s skupnim naslovom Seminar o bolečini. V ta
sklop sodijo tudi zborniki predavanj Medicina in pravo (s so-
delovanjem pravniškega društva), Bedjaničev simpozij s pod-
ročja infekcijskih bolezni in številni drugi priložnostni zbor-
niki. Posebne pozornosti sta vredni tudi dve monografiji, in
sicer znanstvena monografija ob 200. obletnici ustanovitve
SBM in Tridimenzionalna ultrasonografija v nevrologiji. Re-
dno izhajajo mariborske številke Zdravniškega vestnika in do-
polnila Medicinskih razgledov ter posebne številke Sloven-
ske pediatrije, izšli sta tudi posebni številka osrednje avstrij-
ske medicinske revije Wiener klinische Wochenschrift.
Zdravniki in drugi zdravstveni sodelavci so napisali niz učbe-
nikov za študente Visoke zdravstvene šole in medicinske fa-
kultete: Medicinsko psihologijo, Psihiatrijo, Nevrologijo, Gi-
nekologijo s porodništvom, Interno medicino, Izbrana poglav-
ja iz kirurgije idr. V publicistično dejavnost se vključujejo tudi
medicinske sestre, ki so izdale več učbenikov in priročnikov
za zdravstveno nego.
V medicinski knjižnici, ki je bila ustanovljena leta 1952, imajo
kar 23.820 knjižnih enot. Pomembna dejavnost bolnišnične
medicinske knjižnice je tudi vključevanje v vzajemno bazo
COBISS, ki omogoča pregled po knjižničnih fondih, izposojo
in druge knjižničarske storitve.
Splošna bolnišnica Maribor – jutri
univerzitetna bolnišnica
Jasno opredeljeno poslanstvo in vizija z operativnim strate-
škim razvojem bolnišnice sta nujno potrebna, saj je bolnišni-
167
ca živ organizem; vpeta v čas in okolje se odziva na vplive
zunanjega in notranjega okolja. Njeno poslanstvo in strateški
razvojni načrti jo utrjujejo navznoter in jo umeščajo v širši
družbeni prostor. Strateški cilji razvoja so v programskem do-
kumentu Strateški razvoj Splošne bolnišnice Maribor 2003–
2007, ki ga je predstavil direktor bolnišnice avgusta 2003. Pri-
zadevanja bolnišnice tečejo v smeri skladnega, enakomerne-
ga in uravnoteženega razvoja z optimalnim izkoriščanjem vseh
razpoložljivih virov. Strateški razvoj ima v pričakovanju zago-
na Medicinske fakultete Univerze v Mariboru in vpisa prvih
študentov še posebno težo, odgovornost in nenazadnje tudi
privilegij.
Vsi nadaljnji načrti druge največje bolnišnice v državi temelji-
jo na skrbi za bolnika. Bolniku, izpolnjevanju njegovih priča-
kovanj, čim hitrejšemu okrevanju in kakovostnemu življenju
namenjamo svojo največjo pozornost. Strokovni razvoj, pri-
merna opremljenost z napravami, udobje bivanja, prijazno
okolje so nujni pogoji za uresničevanje tega strateškega cilja.
Seveda želimo zagotoviti tudi svojim sodelavcem primerne
in zdrave delovne pogoje, saj vemo, da so pred nas postavlje-
ne velike zahteve – na eni strani bolnikov in na drugi strani
financerja, zdravstvene politike in javnosti. V partnerskem
odnosu, v katerega naj bi vstopali tako bolniki in njihovi svoj-
ci kot zdravniki in zdravstveni delavci, morajo biti za vse omo-
gočeni takšni pogoji za delo, bivanje in zdravljenje, da bodo
izpolnjena pričakovanja v največji možni meri.
Pomembnejši strateški cilji Splošne bolnišnice so še: kakovo-
sten strokovni razvoj, nadzor kakovosti dela, uspešno poslo-
vanje bolnišnice, dobra organizacija dela, izpolnjevanje za-
stavljenih programov, racionalna poraba materialnih sredstev
in kadrovskih virov, kakovost medsebojnih odnosov, razvoj
informatike, racionalno in kakovostno komuniciranje navzno-
ter in navzven, razvoj kakovostne nege bolnikov, sodelova-
nje s primarno ravnijo zdravstva, izgradnja in vzdrževanje SBM.
V Splošni bolnišnici Maribor opravljamo vse vrhunske dia-
gnostične in terapevtske postopke, razen presaditve organov
in obsevalnega zdravljenja za bolnike z rakom.
Strokovni razvoj temelji na novih vrhunskih metodah zdrav-
ljenja na področju kardiokirurgije, interventne invazivne kar-
diologije, urgentne in intenzivne medicine, laboratorijske dia-
gnostike, RTG diagnostike, genetike itd.
Kontrola kvalitete delovnih procesov (klinične smernice, kli-
nične poti, standardi nege, standardi komunikacije itd.) so
sredstva za uresničevanje tega cilja. Pogodba z ZZZS in ure-
sničevanje pogodbenih obveznosti predstavlja kvalitetno
osnovo za izpolnjevanje zastavljenih ciljev.
Načrtovane preselitve dislociranih oddelkov na lokacijo ob
Ljubljanski ulici, ki so seveda odvisne od dokončanja gradnje
oddelka za psihiatrijo in oddelka za očesne bolezni ter oddel-
ka za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo in ne-
kateri prostorski premiki znotraj bolnišnice bodo omogočili
še bolj kakovostno delo in lažje izvajanje poslanstva tukajšnje
bolnišnice.
Načrti ukrepov v primeru nenadnih epidemičnih sprememb
v zdravstvenem stanju prebivalstva ter krčenje bolnišničnega
posteljnega fonda in krepitev specialističnih ambulantnih
obravnav so zahteve, ki jih bomo morali slediti in poiskati
ustrezne rešitve.
Poseben poudarek dajemo ustreznemu komuniciranju na
vseh ravneh: s strokovno, interno in eksterno javnostjo, z laič-
no javnostjo. Tudi naše sodelovanje z mediji je korektno; iz-
postaviti je treba vlogo naših strokovnjakov pri osveščanju
prebivalstva tako o previdnostnih ukrepih kot o prepoznava-
nju bolezni in zdravljenju. Sistematično spodbujamo aplika-
tivno naravnane raziskave na vseh ravneh, od bolnišnične do
mednarodnih. Upravičeno smo ponosni na doseženo v me-
dicinski informatiki: številni programi, ki so plod lastnega zna-
nja, so zanimivi tudi za druge zdravstvene ustanove. Tudi to
bo poglobilo dosedanje tradicionalno dobro sodelovanje z
vsemi institucijami, s katerimi imamo redne strokovne stike.
V zdravstvu je namreč težko natančno ločiti stroko od organi-
zacije ali financiranja, zato ni naključje, da so prav zdravstve-
ni delavci v glavnem snovalci novih programov.
Proces zmanjševanja posteljnega fonda se bo nadaljeval skla-
dno z demografskimi kazalci, spremembo patologije in uva-
janjem novih načinov zdravljenja. Tudi glede na skrajševanje
ležalne dobe in hkratno povečane potrebe specifične zdrav-
stvene nege in paliativne oskrbe načrtujemo oblikovanje pri-
mernih bolnišničnih enot. Splošna bolnišnica Maribor že vr-
sto let posluje s pozitivnim rezultatom ali le z minimalnimi
izgubami, prav tako sproti poravnava vse svoje obveznosti.
Uspešno nameravamo poslovati tudi v prihodnje ne glede na
načrtovane spremembe financiranja. Vsi ukrepi pa nikakor
ne smejo potekati v škodo bolnikov.
Zaključki
V bolnišnici Maribor smo trdno prepričani, da rezultati dela
ne morejo biti plod slučajnosti, ampak so posledica natanč-
nega strateškega razmisleka, postavitve ciljev in trmastega ter
trdega dela.
Kitajska filozofija pravi, da mora vsakdo ves čas razmišljati: o
poti, po kateri hodi, o najprimernejšem času za dejanja, o pro-
storu, v katerem se giblje, o vodenju oz. organizaciji svojega
ravnanja in predvsem o disciplini, pri čemer pa ni primerno
misliti o disciplini drugih, razmišljati je potrebno predvsem o
samodisciplini in v tej luči o odgovornosti posameznika za
opravljeno delo. Sprotno in stalno spraševanje in ocenjeva-
nje sebe v okolju, času, zlasti ocenjevanje svojih slabosti so
težaven proces, ki zahteva samodisciplino; je pa nujen, ker
nas obvaruje pretiranega napuha. Napuh in predsodki so naj-
večja ovira razvoju.
Prepričan sem, da bomo v bolnišnici Maribor sposobni spre-
jeti odgovornost za razvoj zdravstva v severovzhodni Slove-
niji in da bomo tvorno prispevali k razvoju stroke v Sloveniji
in v širšem evropskem prostoru.
Viri
1. Minaržik F. Nekaj podatkov o zdravstvu starega Maribora. Zdrav Vestn 1954;
43: 57–61.
2. Puff R G. Marburg in Steirmark seine Umgebung, Bewohner und Geschich-
te. Graz, 1847: II: 79.
3. Minaržik F. Iz najstarejše in starejše dobe mariborske bolnišnice. Zbornik
Splošne bolnišnice Maribor. Maribor: Založba Obzorja, 1959: 33–54.
4. Mlinarič J. Mariborski meščanski špital. Monografija. Maribor: Splošna bol-
nišnica Maribor, 1799–1999: 13–9.
5. Mlinarič J, Richter J. Mariborski špital od ustanovitve v letu 1348 do srede
18. stoletja. Časopis za zgodnje in nadaljnje. Nova vrsta 1981; 17: 252–72.
6. Ustanovna listina mariborske bolnišnice (28. 11. 1799), hrani: Landesarhiv
Graz.
7. Mlinarič J. Ustanovitev mariborske bolnišnice leta 1799. Monografija. Mari-
bor: Splošna bolnišnica Maribor, 1799–1999: 20.
8. Rischegger H. Die Universität in Wandel der Jahrhunderte Beiträge zur gesc-
hichte der Karl-Franzes Universität zu Graz. Graz: Karl-Franzes Universität,
1927: 13–4.
9. Pivec G. Dvesto let bolnišnice Maribor, 2. del. Isis 2000; 9 (2): 46–51.
10. Pivec G. Dvesto let bolnišnice Maribor, 3. del. Isis 2000; 9 (3): 45–8.
11. Pivec G. Dvesto let bolnišnice Maribor, 4. del. Isis 2000; 9 (4): 49–53.
12. Pivec G. Strateški razvoj Splošne bolnišnice Maribor, 2003–2007. Maribor:
Splošna bolnišnica, 2003.
13. Statut Splošne bolnišnice Maribor, 15. 6. 1999. Maribor: Splošna bolnišnica,
1999.
14. Naša bolnišnica – informativni bilten, december 2003.
15. Podatki oddelka za kadrovsko področje SBM (2003).
16. Oddelek za znanstveno raziskovalno delo (2003).
Gregor Pivec
PIVEC G. SPLOŠNA BOLNIŠNICA MARIBOR V ZNAMENJU ČASA