Kako živeti, da se dolgo živi?
Dolgost življenja našega je kratka.
Prešern.
V majhnem francoskem okraju Leers praznovalo je pred nekoliko časom šest dvojic istočastno zlato poroko, ^ekdo piše, da šteje skupna starost vseh 921 let in število let njihovih potomcev je 350. V Rocroi živi še starina, ki se je udeležil kot korporal bitke pri Smolensku. ^9. junija je praznoval svoj 100 rojstni dan. V Toursu biva žena, ki je sedaj stara skoro 102 leti, vendar pa še popolnoma zdrava in pri zavednosti, akoravno ne sliši Teč dobro. V Parizu je živelo leta 1881. jednajst mož in devet žen, ki so bili stareji nego po 100 let. Te številke so nagnile gospoda Paula L^ppmana, da je napisal v „La Tie Contemporaino" nekaj sestavkov, kako se doseže Telika starost.
Da ni kuharjev in kuharic in tovarn za žgane pijače, bi morali iti zdravniki beračit: tako pravi Lippman. Zmernost v vsem, zlasti v jedi in pijači so najvažnejši pogoji za dolgo življenje. Kot okrepilo življenske sile priporoča gospod telesne vaje, kakor sekanje, veslanje, lov, jezdarjenje, borenje, plavanje, drsanje, raznovrstno igranje in delo v prostej naravi. V obče je vse kar telesne dele krepi velikanskega pomena za dolgo življenje. Tudi oblačenje in stanovanje sta pri tem velike važnosti. Kar se zadnjega zadeva je torej do cela neumevno, kako more moderni svet odobravati temna stanovanja, v katerih zavese tapete in pohištvo in okna ne samo prah narejajo ampak tudi z različnimi strupovi kužijo zrak in svitlobo. Glavna stvar pri stanovanji je vendar, da je prijazno in svitlo. Kar se tiče časa za spanje pravi g. zdravnik, da do sedmega leta naj otroci spe toliko časa, dokler se jim poljubi. Od sedmega do dvanajstega leta jim dvanajsturno spanje škoduje. Friderik Veliki in Napoleon prvi sta spala samo po pet ur. Spalna soba bodi visoka, svitla in prijazna. Najbolje, da leži proti vzhodu ali jugu. Brez skrbi se lahko spi pri odprtem oknu, če se skrbi, da ni prepiha. Moderne postelje so nezdrave. Če vse to v poštev jemljemo, bode gotovo bolje.
Te besede so resnične. Mislim, da ni nobenega, ki bi jih z veseljem ne podpisal. Koliko jih je pa tudi, zlasti izmej delavskih slojev, ki si tako življenje ne morejo napraviti! Koliko jih je, ki beračijo od hiše do hiše za skorjico kruha živeč od danes do jutri, koliko je Iju-dij, ki v mrazu in lakoti preživijo celo svoje življenje, katerim je življenje nepretrgana vrsta britkostij in težav, ki komaj čakajo, da jih objame tihotna grobna celina! Taki si ne morejo omisliti, česar bi jim trebalo za življenje kakor to stori bogatin živeč v obilici zemeljskih darov.
267