Tehnološki učinki obratovanja 45t EAF — VAD V. Macur"1, A. Lesnik'2 UDK: 669.187.012 ASM/SLA: D5g, D8, A5f, A4s 1. UVOD V zasnovi obratovanja elektroobločna peč — vakuumska ponovčna peč (EAF-VAD postopek) smo želeli izboljšati kvaliteto jekla ob istočasno povečani produktivnosti in ekonomičnosti poslovanja. Tako smo leta 1983 uvedli izvenpečno rafinacijo jekla pri dveh 45-elek-troobločnih pečeh s postopkom vakuumske obdelave z dograjevanjem — VAD postopek in leto kasneje VAD-VOD postopek za elektroobločne peči kapacitete 15 in 35 ton. V šestih letih smo izboljšali kvaliteto ter pospeševali procese tako v elektroobločnih pečeh (EOP) kot v VAD napravi. Iz leta v leto se je povečeval odstotek sarž, izdelanih po VAD postopku, zato je prihajalo do zastojev pri obeh EOP, saj je bilo usklajeno obratovanje v VAD močno otežkočeno. Poraba energije in elektrod se je začela poviševati. Iz teh razlogov smo sredi leta 1988 opustili istočasno obratovanje dveh primarnih peči in začasno uvedli izmenično obratovanje s ciljem, da gredo vse sarže preko VAD postopka. Dosegli smo ugodne rezultate. 2. TEHNOLOŠKI UČINKI OBRATOVANJA Ponovčna metalurgija po VAD postopku nam je prinesla naslednje prednosti: — izboljšanje kvalitete jekla ob zagotavljanju boljše enakomernosti, — večjo produktivnost in s tem večjo proizvodnjo, — večjo ekonomičnost proizvodnje, — izboljšanje delovnih pogojev zaradi mehanizacije procesov. Preobsežno bi bilo obravnavati vse dosežke kot posledica obratovanja primarne obločne peči v povezavi z VAD postopkom. Poleg tega smo nekaj že poročali (1, 2, 3, 4, 5,). Poglejmo učinke obratovanja, ki so nas privedli do tega, da smo lahko eno peč ukinili in dosegli celo ugodnejše ekonomske učinke. Učinki obratovanja dveh EOP 45 t s prenosom rafina-cije v ponovčno peč. kakor tudi obratovanje ene EOP 451, so prikazani v tabeli in na sliki. Zaradi boljšega pregleda so podatki zbrani za deset let pred uvedbo ponov-čne peči in zaključeni v polovici letošnjega leta. Z VAD postopkom smo pričeli obratovati junija 1983, vendar smo tega leta in še naslednje leto postopek osvajali, zato so ti rezultati združeni v desetletno obratovanje dveh elektroobločnih peči. Iz prikazanih učinkov sta izrazito vidni dve obdobji odločilnih sprememb, tj. obdobje uvedbe ponovčne metalurgije (rezultati za leto 1985) ter obdobje od druge polovice 1988, ko smo prenehali z istočasnim obratovanjem obeh EOP ter začeli kapacitete maksimalno izkoriščati. Ob prenosu dela rafinacije iz EOP v VAD se je leta 1985 skrajšal celotni čas izdelave jekla EOP za 14 %, tj. od 4,5 ur na 3,9 ure. Pri tem se je čas rafinacije skrajšal za 33 %. V naslednjih dveh letih ni več bistvenih sprememb v skrajšanju časov izdelave, čeprav smo močno povečali odstotek izdelanih sarž preko VAD, in to od 57 % v letu 1985 na 80 % ob koncu 1986. leta. Specifična poraba elektro energije v EOP se je ob uvedbi VAD postopka zmanjšala od 625 KWh/t na 585 KWh/t ali 6,4 %, vendar pa v celoti povečala na 649 KWh/t zaradi obločnega ogrevanja v ponovčni peči. Poraba se je postopoma dvigala do vrednosti 670 KWh/t v letu 1977. To pomeni 45 KWh/t več kot pred uvedbo VAD postopka, čeprav se je samo v EOP zmanjšala za 25 KWh/t. VAD postopek je zahteval porabo 64 do 70 KWh/t električne energije in 0,67 do 0,70 kg/t porabo elektrod. Podobnemu trendu porabe elektro energije je sledila tudi poraba elektrod. Ta se je ob uvedbi VAD postopka znižala v EOP za 1 kg/t oziroma za 16 %, tj. od 6,40 kg/t na 5,40 kg/t. V skupni porabi EOP-VAD se je znižala za 10 %, tj. na 6,10 kg/t, in se postopoma dvigala tako, da je skupna poraba presegla prvotno 6,40 kg/t za 8 %. Dosegla je vrednost 6,9 kg/t. Produktivnost obeh peči se je ob uvedbi VAD postopka povečala od 9,6 t/h na 11,4 t/h ali za 19 %, kar je povečalo letno proizvodnjo peči za 23.000 ton jekla. Žal je tudi ta trend ostal od 1987. leta nespremenjen. Tega leta je bila produktivnost peči 11,4 t/h in tega leta smo po VAD postopku izdelali že 80 % vsega jekla. Kazalo je, kot da smo leta 1985 že izkoristili prednosti izvenpečne metalurgije in da se nekateri učinki slabšajo, kot je to poraba elektrod in energije. Morda smo bili v prvih letih proizvodnje EOP-VAD preveč zagledani v kvaliteto jekla in v osvajanje proizvodnje, dokler nas niso zastoji na EOP opozorili, da je potrebno nekaj spremeniti. Želeli smo še bolj pospešiti procese v EOP, pa to ni bilo možno. Bolj, ko smo povečevali odstotek sarž preko VAD postopka, več je bilo zastojev na pečeh, in to tudi pri visokih temperaturah, večja je bila poraba energije in elektrod in vedno večje so bile organizacijske težave usklajenega obratovanja dveh peči z eno VAD napravo. Tu imamo razlago za upadanje nekaterih učinkov kmalu po uvedbi VAD postopka. Da bi lahko hitreje pospeševali procese v primarni peči in povečali ekonomske učinke, smo se sredi leta 1988 odločili za proizvodnjo z eno pečjo. Od takrat peči *' Vladimir Macur, dipl. ing. met., Železarna Ravne *! A. Lesnik, dipl. ing. met., Železarna Ravne Originalno publicirano: ŽZE, 23(1989)4 *** Rokopis prejet: avgust 1989 obratujeta izmenično, vsaj začasno. Ko ena peč obratuje in se maksimalno forsira, druga miruje in na njej opravljajo popravila. V primerjavi z desetimi leti pred uvedbo VAD postopka smo ob polletju 1989 s takim načinom dela dosegli naslednje rezultate (Tabela 1, in slika 1). Tabela 1 Učinki enota 1974/84 1985 1986 1987 1988 1989/VI Popravila in zalaganje h/ch 0,580 0,581 0,558 0,481 0,370 0,337 Taljenje h/ch 2,100 2,084 1,892 1,837 1,829 1,679 Rafinacija h/ch 1,790 1,193 1,371 1,381 1,024 0,648 Skupni čas h/ch 4,470 3,858 3,821 3,700 3,232 2,597 Produktivnost t/h 9,610 11,390 11,280 11,410 13,530 17,328 Poraba energ. EOP KWh/t 625 585 590 600 543 506 Poraba energ. VAD KWh/t — 64 64 70 58 48 Poraba elektrod EOP kg/t 6,40 5,40 5,90 6,20 4,80 4,16 Poraba elektrod VAD kg/t % — 0,67 0,68 0,70 0,67 0,65 % AOP-EOP 45t št. 7 — 83 84 92 97 98 % AOP-EOP45t št. 7 + 8 % — 57 57 80 82 98 Refinacija VAD h — 1,411 1,372 1,007 1,106 0,958 86 87 Leto 18 17 16 .c — 15 > K o > 13 o TJ 12 O 0_ 11 10 V.VAD/EA — — —< i F N,7 ** / / / / - V.1AD/EA / / i — r ) l t/h EAF / Nr7 --j / / 100 90^ 80 u-<( LLl 70 ž 60^ opMaTopa 12,5 mtb co-KpaTM/iM c0B0KynH0e BpeMH M3r0T0B/ieHMe ciam oa 4,5 4aca Ha 3,9 naca t. e. 14%, patJiHHaiinio we Ha 33%. np0flyKTMBH0CTb we yBenn4n^acb Ha 19 %, mto npecTaB/in;ia 23.000 t 6o/ibwe. Bce 6o/ibwe yBe/inMeHvieM npoueHTOB M3r0T0B/ieHMeM luhx-tob cBbiiue BAfl cnoco6a HacTynanM 3aTpyflHeHwi cor/iacoBa-HHfl pa6oTbi flByx e^eKTpn4ecK0Pi ,ayroBO& nenu. Bc^eflCTBMM Mbi nepeiu/iM Ha nepeMOHHyio pa6oiy c oflHOfi ne^KOti m conpaTM/iM neBOHa4ambHbix 4,5 nacoB Ha 2,6 4aca t. e. Ha 42 %. rip0flyKTMBH0CTb yBe^M4M^acb Ha 80 %, xoth pacxofl aHeprMfi e^eKTpMHecKofi flyroBo(i nemi CHM3H/iacb c 625 kbt/t. Ha 506 kbt/t t. e. 19 %, pacxoa e/ieKTpoa cocTaB/in/i 6,4 kt/t Ha 4,16 kt/t m/im Ha 35 %. fljin nemkm, yaenbhbi(i Bec K0T0puPi cunbi TpaHCtJjopMaTopa cocTaB/iret TozibKo 280 kbt kbt/t ripe^CTaB-/lfieT 3to 6naronpnflTHbie pe3y;ibTaTbi. TaK>ne c0B0KynHbiti pacxoa npn 3/ieKTpo ayr0B0(i neMM m BAfl npMcnocočfleHMH 6o/iee hm3ko ot nepbohohonanbhoro 3HaneHMfl aneKTpo ayroBoii ne^M.