3tHim[mMtnmmMnmi)mnmnnnmmnmtnnHnmn)HHtn!t:
= ^ §
=	Poštni urad 9020 Celovec
= Verlag:po:tamt 9020 Klagenfurt
E	izhaja v Celovcu
E	Erscheinung:ort Klagenfurt
Po:amezni izvod 3 šiiinge E me!ečna naročnina 12 šiiingov
§	P. b. b.
5t(immu)m))muimu!!H!Him!i<tm)t)tum)nmninumn!Mtni7
LETNJK XXXi.
CELOVEC, PETEK, 17. SEPTEMBER 1976
ŠTEV. 38 (1779)
VSA SVETOVNA JAVNOST
bo seznanjena z dejanskim poiožajem siovenske in hrvaške manjšine v Avstriji
Komisija izvršnega sveta SR Siovenije za zuna-njepoiitična vprašanja in narodnosti je v torek na seji, ki jo je vodii predsednik komisije Rudi Čačinovič, obravnavata tekoče aktuatne zadeve s področja jugosiovansko- avstrijskih odnosov. Poudariti so, da v Avstriji stopnjujejo protijugosiovansko kampanjo in da je iz področja avstrijskih informativnih sredstev moč razbrati, da je po njihovem za napete odnose med Avstrijo in Jugoslavijo odgovorna Jugo-
siavija oz. jugosiovanski tisk, ne pa neizpoinjevanje državne pogodbe s strani Avstrije.
Na podiagi razprave so poudariti, da je zato potrebno svetovno javnost seznaniti z dejanskim poiožajem siovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. —
Pri tem je vsekakor zanimivo, da je celovška KTZ v zvezi s to sejo že vedeia poročati o skiepu, da bo Jugoslavija manjšinsko vprašanje sprožita na ietošnji giavni skupščini OZN.
Upr!i se bomo ugotavijanju
ker ne moremo pristati na svojo smrt
Kot mogočna manifestacija kuiturne enotnosti in povezanosti slovenskega naroda od koroških gora in jezer preko štajerskih goric, dolenjskih gričev in snežnikov Triglava pa do sinjih vatov slovenskega Jadrana je potekalo v nedeljo srečanje pevskih zborov v Železni Kapli (o prireditvi obširneje poročamo na drugem mestu — op. ured.). Predvsem pa je bila prireditev — kot je v svojem govoru poudaril predsednik ZSO dr. Franci Zwitter — manifestacija želje po dobrem sosedstvu treh dežel v območju Alpe-Jadran, manifestacija želje, da manjšine ne bi bile element spora in razdvajanja, marveč element zbliža-nja in bratstva med narodi.
„Tako smo koroški Slovenci vedno razumeti in tudi izpotnjevaii svoje postanstvo. Da to ni bita naša žetja te v pretektosti, da isto že-Mmo in si zato prizadevamo tudi danes, v tem času napetosti, je najlepši dokaz ta prireditev, ki ni namenjena hujskanju, kakor smo to vajeni od raznih nemško-naciona-tističnih prireditev v zadnjem času, marveč žeti iskreno stužiti medsebojnemu zbtižanju."
Na žalost pa to ni odvisno samo od nas, marveč predvsem od naroda-soseda, je dejat predsednik ZSO. Kajti odnosi med večinskim narodom in manjšino so v prvi Vrsti odnosi večine do manjšine, kakor je manjšinsko vprašanje na sploh prvenstveno vprašanje večine. „Tako gledano pa je napačno mnenje, da zadostuje manjšini dati toliko pravic, kolikor jih je voljna priznati večina, kakor je to pravilno postavil deželni svetnik Oallob. To pravilo bi namreč pomenilo, da ni treba dati manjšini ničesar, če večina tako želi in kakor se to vedno bolj kaže na Koroškem."
Manjšini je treba dati in priznati
Navezava
stikov
Predsedstvo Avstrijskega odporniškega gibanja (Usterreichi-sthe Widerstandsbewegung) je v torek obiskaio Koroško. Ob tej pritoinosti je na pobudo tega gibanja prišio tudi do srečanja s predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Stovencev, pri čemer so bita izmenjana staiišča in obravnave možnosti za nadaijnjo okrepitev stikov in sodeiovanja.
Kakor znano, se je Avstrijsko odporniško gibanje vkijučito tudi v boj proti ugotavijanju manjšin in za dosiedno izpoinitev čiena 7.
vse pravice, ki so ji zagotovljene v ustavi in zlasti tudi v medarodni pogodbi, ki je hkrati osnova vzpostavitve demokratične in neodvisne Avstrije. Kakor se južni Tirolci niso hoteli niti mogli zadovoljiti le s pravicami, ki jih jim je bila voljna dati italijanska država po svoji interpretaciji sporazuma De Gasperi-Gruber, tako se tudi koroški Slovenci nočemo niti ne moremo zadovoljiti z delnimi pravicami, ki nam jih je voljna priznati vlada, povsem poslušna koroški nacionalistični večini, v okfroiranem zakonu o narodnih skupinah. „Mi ne želimo niti ne terjamo ničesar drugega, kakor tisto, kar nam gre, vendar to brez kakršnih koti pogojev in še ziasti ne pod pogojem šte-viičnega ugotavijanja, ki ni predvideno v državni pogodbi in ki tudi ni potrebno, mimo tega, da je v danih razmerah popoinoma nepri-pravno sredstvo in nesprejemijiva, v pravem smisiu abstruzna oblika reševanja živtjenjskih vprašanj narodne skupnosti."
Da je dobro znano, kje koroški Slovenci živimo in ustvarjamo, dokazujejo tudi deželni glavar Wag-nenr in drugi odgovorni činitelji, ko se za dokaz naše enakopravnosti sklicujejo na naše narodne ustanove in naša kulturna društva, je naglasil predsednik ZSO ter povabil deželnega glavarja, naj si enkrat ogleda naše delo in se zanima za naše probleme. Potem bo videl, pod kakšnimi pogoji smo si vse te ustanove ustvarili, pod kakšnimi pogoji delamo in ustvarjamo kot resnični samorastniki, brez podobne podpore in pomoči, kakršne so deležne nemške ustanove. „Morda bi potem tudi drugače gledal in govoril, v kolikor je to koroškemu politiku sploh še dovoljeno s strani nemško-nacionalisfične večine, ki kot junta samovoljno komandira manjšinsko politiko države in dežele."
Svoja izvajanja je predsednik ZSO zaključil z ugotovitvijo, da manjšina, ki je z ugotavljanjem pritisnjena ob zid, ne more pristati na svojo smrt. „Zato se bomo koroški Slovenci ugotavljanju uprli in rezultati štetja ne bodo naš mrliški list, marveč nekrolog politike nasilja in pritiska ter nepreslišen imperativ za demokratično reševanje med prizadeto n*ir-=šino in pristojno vlado. Po drugi strani pa bomo še z večjo vnemo ustvarjali naprej na vseh področjih ter svetu dokazali, da koroški Slovenci živimo, da nočemo umreti. V tem smislu naj zaori naša pesem in prezrači zatohli duh Miklavčevine ter napolni vso deželo s svežim duhom svobode, enakosti in bratstva. Kajti — kakor je zapisal naš veliki Cankar: Vsaka ped svobode, ki si jo pribori ljudstvo, je korak naprej v kulturi!"
ME DAMO SE PREŠTEVAT) — NE DAMO SE PRE
Za letošnjo jesen je napovedano ljudsko štetje posebne vrste, to je ugotavljanje manjšin.
Ugotavljanje manjšin pa nasprotuje duhu in vsebini 7. člena avstrijske državne pogodbe iz leta 19S5, kjer pravice narodnih manjšin niso vezane na njihovo številčno moč.
Ugotavljanje manjšin nasprotuje tudi mednarodnim navadam in demokratični ureditvi manjšinskih vprašanj.
Avstrijska vlada in pristojne oblasti prav dobro vedo, kje na Koroškem Slovenci živimo.
Ugotavljanje manjšin dela sporazumevanju obeh narodov na Koroškem in Gradiščanskem hudo silo In škodo. Že v kratki dobi po sklepu treh protimanjšlnskih zakonov v avstrijskem parlamentu smo biti priča dogodkom, ki kažejo na to, da se bodo v krajih Južne Koroške še bolj razvneli nacionalni spori in se razpasla narodnostna mržnja.
Takemu početju se bomo odločno uprli.
Pridite na
PROTESTNO MANtFESTACUO koroških Stovencev
ki bo v nedeljo 26. septembra 1976 ob 14. uri pri Š o š t a r j u v Globasnici.
Na sporedu so:
#	Godba na pihala
3 Govora predsednikov osrednjih organizacij koroških
Slovencev dr. M. Grilca in dr. F. Zwittra
#	Pozdravne besede zastopnika Solidarnostnih komitejev
in zastopnikov manjšin ter mednarodnih manjšinskih
organizacij
Po protestni manifestaciji je priložnost, da se udeležite kul-turno-zabavnega programa z domačimi zbori in ansambli v gostilnah Šoštar, Steki in Juena.
Prireditev bo ob vsakem vremenu.
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
Narodni svet koroških Slovencev
NE DAMO SE PREŠTEVAT) — NE DAMO SE PRE
Umrl je Mac Ce-tung veliki revolucionar in državnik
V četrtek P. septemPra je amr/ preJseJnZP NomanZ-stZčne partZje NZtajsPe A/ao Ce-tang v #3. /eta svoje sprosti.
A/ao Ce-tang je M astanovZte/j nove NZtajsPe, PZtaj-sPe Prež g/aJa, prež PažnZP Po/eznZ, Prež sZromaštva. Obrest/ je PZtajsPo ZzpoJ jarma jevJa/Zzma, Po/onZa-/Zzma :n ZmperZa/Zzma. /z nePJaj po /aponcZP zasužnjene PZtajsPe je astvarZ/ cvetočo Jržavo Prež ZzPorZ-ščanja č/ovePa po č/ovePa, Prež zunanjega vmešavanja Zn Prež oJvZsnostZ o a! ta je „pomočZ". Dne 7. oPtoPra 7949 je na prostora TZen anmen razg/asZ/ AjaJsPo repa-P/ZPo 7(;tajs^o Zn s tem zmago PJapPcga /jamstva nat/ zananjZm, predvsem japonsPZm sovražnZPom m naJ notranjo ZzJaja/sPo sPapZno ČangPajšPa.
Vse svoje žZv/jenje se je A/ao Ce-tang PorZ/ prot: pojavom ožZv/janja Pap:ta/Zxma na AatajsPcm Zn dosege/ oJ/oč:7ne aspePe. Pr: tem se je zanaša/ na dvojno ne-premag/jZvo orožje; na mar^s:zem-/en:n:zem Zn na zaa-panje v /astno moč PZtajsPega /jac/stva. 7*o Jvoje je tZ-sto Par je asposoPZ/o PZtajsPo /jat/stvo, Ja se je v tepa pZč/;'P 30 /et razvf/o Zz nepZsmenega naroda v naroJ Zn Jržavo, Zn je Janes zg/ej /jaJstvom sveta, z/astZ pa državam v .razvoja.
A/ao Ce-tang je oPogat;/ teorZjo marP.;Zzma-/en:n;zma, se ač:7 Zz zgoJovZne Je/avsPega g;Panja Zn socZa/ZstZčnZP Jržav Zn ačZ/ P:tajsPo /jat/stvo, Ja ta JZ po vojašPZ zmagZ naj PapZta/Zzmom še ostanejo razreJZ Zn razreJn; Poj, zato je tre/:a na vse/? poJročjZP Zzvest: JZPtataro pro/etarZata naJ staro Zn novo ParžoazZjo. Po je PZtajsPo /jaJstvo taJ: asposoP:7o, Ja je ZzveJ/o ve/ZPo Pa/-tarno revo/acZjo, PZ jo je preJseJnZP A/ao sam sprožZ/ Zn voJZ/ ter z njo preprečZ/ nastanek nove ParžoazZje, /J se je zače/a porajatZ v partZjsPem Zn Jržavnem aparata. A/ao je zJražZ/ Je/avsp; razreJ, ma/e Zn sreJnje Vrnete, PZ so PZ/Z v vsej zgoJovZnZ PZtajsPe revo/acZje, ta-Po na Ve/ZPem poboja Pot taJ: še Janes, voJZ/na sZ/a v partZjZ, armaJZ Zn JržavZ.
A/ao Ce-tang pa je taJZ PZstveno sooP/ZPova/ asoJo
sveta. Peme/j zananje po/ZtZPe NZtajsPe je nevmešavanje v notranje zaJeve JragZP Jržav Zn prZjate/jstvo Jo vse/) /jaJstev sveta. NZtajsPa nZPo/Z nZ Zme/a amPZcZje, Ja postane sapersZ/a. V OZN pa se NZtajsPa prZzaJeva, Ja PZ v tem jorama pojpr/a pravZčne težnje mejnZP Jržav Zn Jržav v razvoja za pravZčne oJnose v sveta.
Pe če vse to apoštevamo, /aPPo razamemo g/oPoPo ža/ost PZtajsPega /jaJstva o/? smrtZ svojega voJZte/ja Zn ačZte/ja. No se je raznes/a vest o njegovZ smrtZ, se je ce-/a NZtajsPa ogrnZ/a v ža/ost Zn PrZJPost. De/avcZ, vojaPZ Zn imetje, sZcer trJnZ Zn neomajnZ, so na g/as joPa/Z Zn Ja/Z JaŠPa svojZ ža/ostZ. Dmr/ jZm nZ samo preJseJn:P, marveč naj/*o/jš: prZjate/j Zn oče. NomanZstZčna partZja je razg/asZ/a Jržavno ža/ost. Pozva/a je /jaJstvo, naj oPranZ svojo enotnost Zn ostane zvesto nače/om A/ao Ce-tanga. Na stotZsoče zastopnZPov Zz vse/; poJročZj NZtajs^e je Zz^aza/o te Jn; amr/ema preJseJnZPa zaJ-njočast.
Pa taJZ osta/Z svet je oP smrtZ A/ao Ce-tanga govorZ/ o Zzga/J „ enega zaJnpP gZgantov tega sto/etja". V šte-v:'/nZZ: ^omentarj:'/? so označJZ A/ao Ce-tanga Pot enega največjZZ: JržavnZPov v zgoJovZnZ č/oveštva. /z vse/) Je/ov sveta so pos/a/Z soža/ne PrzojavPe. Pa J: preJ-seJnZP 5PP/ /osZp Proz PZto je v Zmena jagos/ovansPZ/? naroJov ZzrazZ/ PZtajsPema /jaJstva svoje g/oPoPo so-ža/je. DoPeseJno je Jeja/ v soža/nZ PrzojavPZ; „PreJ-seJnZP A/ao Ce-tang, znamenZt; revo/acZonar PZtajsPega /jaJstva, astanovZte/j PomanZstZčne partZje NZtajsPe, PZ-tajsPe naroJnoosvoPoJZ/ne armaJe Zn PP NZtajsPe, je posvetZ/ vse svoje žZv/jenje Poja za svoPoJo, neoJvZs-nost, oP/ZPovanja Zn graJZtvZ nove NZtajsPe . . . Njegova smrt pomen;' nenaJomest/jZvo ZzgaPo ne /e za /jaJstvo NZtajsPe Zn PP NZtajsPo, marveč za vse napreJno č/o-veštvo."
PogrePna s/ovesnost Po Janes v PePZnga. Z A/ao Ce-tangom Pojo poPopa/Z enega največjZP revo/acZonarjev v zgoJovZnZ č/oveštva.
Avstrijski poiitiki se motijo
če mistijo, da so dotočita državne pogodbe postata mrtva črka na praznem papirju
Na nedeljski proslavi ob stoletnici cementarne v Trbovljah je predsednik izvršnega sveta SR Slovenije inž. Andrej Marinc obširno spregovorit tudi o trenutnem položaju slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji ter o širokem vsejugoslovanskem protestnem gibanju proti izrazitim manjšinam sovražnim in škodljivim ukrepom avstrijskih oblasti. Med drugim je omenil najnovejše ^manjšinske" zakone, o katerih da vodilni avstrijski državniki trdijo, da bodo s temi ukrepi izpolnjene obveznosti državne pogodbe; v resnici pa je manjšina, ki je kot najbolj neposredno prizadeta tudi najbolj poklicana, da pove svojo oceno, že jasno izjavila, da gre pri teh zakonih le za vsiljen diktat in nadaljevanje raznarodovalne politike.
..Značilno je," je v tej zvezi poudaril predsednik Marinc, „da se pri tem v uradni Avstriji nihče ne vpraša in odkrito ne pove, zakaj se je država, ki je sprejela obveznosti ustanovne listine OZN, kakor tudi sklepne listine helsinške konference o evropski varnosti in sodelovanju, dvajset in več let izogibala Izvrševanju teh obveznosti. V odgovoru na to vprašanje pa je tudi ključ odgovora na vprašanje, zakaj jih danes skuša izigrati; Priče smo sramotnemu kapitulantstvu pred bohotenjem velikonemških in nacifa-šističnih sil, še posebej na Koroškem."
To je prišlo do izraza tudi pred štirimi teti, ko je bila avstrijska policija nema priča protizakonitih dejanj pri poskusu izvajanja zakona o dvojezičnih napisih, je spomnil govornik. Takrat nihče ni bi) klican na odgovornost, še manj pa kaznovan. Isti avstrijski državni organi pa danes grobo napadajo, šikanirajo in zapirajo narodno zavedne Slovence in antifašistično misleče Avstrijce, ki si upajo na miren in demokratičen način izraziti svoj protest zaradi provokativnih dejavnosti nemških nacionalistov in neonacistov.
..Zadnji dogodki, še posebej posamezne izjave avstrijskih in koroških politikov, pa jasno kažejo, da ne gre samo za poiožaj in pravice slovenske manjšine na Koroškem," je dejal Marinc. „Sedaj so dobili priložnost, da izlijejo svoj strup vsi tisti, ki ne želijo dobrih sosedskih odnosov s socialistično lugostavijo in ki bi želeli, da se ustvari novo področje kriz in zaostrovanj. Ne gre samo za napade na jugoslovanski tisk, za zlobne, iz arzenala najreakcionarnejših krogov v Evropi in v svetu izposojene insinuacije glede naše družbenopolitične ureditve. Upajo si celo deliti nekakšen poduk o demokratičnosti in svobodi, pozabljajoč, da je merilo demokratičnosti tudi odnos do manjšin."
Predsednik slovenske vlade je v tej zvezi dejal, da ti hujskači prikazujejo Jugoslavijo kot deželo izza nekakšne železne zavese. Toda dobro vemo, je naglasil, kje je tista stran, ki se ne želi odpirati, ki odlaša izboljšavo obmejnih cestnih komunikacij, ki preprečuje dostopnost radijskih in televizijskih programov do slovensko govorečih ljudi na Koroškem. .Očigledno smo soočen) z izrazito dvolično poiitiko. S poskusom diktata manjšini so se zaostrili odnosi na Koroškem in Gradiščanskem. Z enostranskimi dejanji, ki niso v skladu z dobrososedskimi odnosi, je Avstrija po-
vzročila in prevzela odgovornost za poslabšanje odnosov z Jugoslavijo, sedaj pa skuša na nas pre-vaiiti krivdo za ustvarjeno stanje."
Pri tem je Marinc omenil napade na jugoslovanski tisk, čeprav reagira le na izjave odgovornih avstrijskih politikov, ki predstavljajo direktno vmešavanje v notranje zadeve suverene države. Kriva je Jugoslavija ali Slovenija, ker se manjšina bori proti asimilaciji, ker izpričuje svojo voljo do žvljenja, svojo odločenost, da ostane na zemlji, kjer živi stoletja, kljub najbolj grobim poskusom, da jo izkoreninijo. In omenil je tudi, da v Avstriji javno nastopajo s tezo o nekakšni pravici do asimilacije, čeprav izrecne obveznosti iz državne pogodbe in mednarodnega prava terjajo ravno obratno.
Zbor
koroških partizanov
Zadnji petek, 10. septembra 1976, je bila v Logarski dolini skupna seja Zveze koroških partizanov iz Celovca ter Odbora koroških partizanov iz Ljubljane. Poleg članov obeh organizacij so se skupnega posveta udeležili tudi predsednik republiške konference SZDL Slovenije Mitja Ribičič ter predsednik ZSO dr. Franci Zwitter in predsednik NSKS dr. Matevž Grilc.
Na zboru koroških partizanov so razpravljali o trenutnem položaju na Koroškem, o zopetnem oživljanju neonacizma, o gonji nemškonaciona-lističnih sil in protimanjšinskih ukrepih, ki jih na zahtevo prav teh sit uveljavljajo oblasti, vlada in zakonodajalec v Avstriji. Pri tem je bilo zlasti opozorjeno na razne oblike pritiska in groženj, ki so jim izpostavljeni koroški Slovenci sploh in bivši partizani še posebej. Tozadevno je obširno poročal predvsem predsednik ZKP Karel Prušnik - Gašper.
Na seji so sprejeli skupno izjavo, v kateri so obsodili ta nevarni razvoj na Koroškem in v Avstriji. Bistvene misli iz te izjave objavljamo na posebnem mestu.
..Skoraj neverjetno zveni danes, ko posamezni vodilni avstrijski državniki, še posebej pa avstrijski tisk, javno in neodgovorno pripisujejo Jugoslaviji nekakšne teritorialne pretenzije," je poudaril predsednik Marinc. „S tem bi najbrž radi zavedli evropsko in svetovno javnost, češ, da v tem leži ključ sedanjih težav v odnosih med dvema državama. Toda po vseh srečanjih avstrijskih in jugoslovanskih državnikov v preteklih letih, med katerimi jih je bilo nekaj tudi na najvišji ravni, bi jim moralo biti povsem jasno, da za takšne insinuacije ni prav nikakršnih osnov. Čemu torej takšne izmišljotine, ko je dobro znano, kdo je skozi stoletja, na tej narodnostni meji, posega! po tujem ozemlju in kdo je bil v času druge svetovne vojne, v času fašizma in nacizma, napadalec in okupator!"
Potem ko je navedel celo vrsto konkretnih primerov, kako z avstrijske strani še posebej s koroške strani že dolga leta načrtno odbijajo vse pobude Slovenije in Jugoslavije za poglabljanje sodelovanja na najrazličnejših področjih, je predsednik Marinc dejal, da smo tudi tukaj priče dvojnih kriterijev in obnašanja, prav tako kot glede načel in pravic, ki jih je Avstrija zahtevala in dobila glede položaja svoje manjšine v Italiji, medtem ko jih ni pripravljena zagotoviti glede manjšin v lastni državi. ..Vendar pa smo prepričani v končni uspeh pravičnega boja slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji ter vseh avstrijskih antifašistov in demokratov, da se iz ruševin nacifašizma ob naših mejah ne bodo razbohotile sile, ki so že v preteklosti prizadejale toliko zla."
O protimanjšinski usmeritvi avstrijske politike in o nevarnosti oživljanja neonacistične miselnosti v Avstriji pa je spregovoril tudi republiški sekretar za mednarodno sodelovanje Marjan Osolnik, ko je minulo soboto govoril na ljudskem zborovanju v Solčavi, katerega so se udeležili številni koroški partizani z obeh strani meje.
„Na naših severnih mejah znova oživljajo korenine nacifašizma," je poudaril Marjan Osolnik, ..kajti samo kot neonacistično provokacijo
(Dd/je 6. str%n:')
TOLERANCA PO AVSTRIJSKO:
Narodne manjšine
v Avstriji niso priljubljene
Septembrska števiika biitena TOP [ki ga izdaja Arbeitsgemein-schaft fiir staatsburgeriiche tnformationen na Dunaju) objavijo pod naslovom ..Avstrijci nočejo manjšin" rezultate posebne ankete, s katero je bito ugotovljeno, kakšen odnos imajo Avstrijci do svojih manjšin. Vprašanje se je glasito: „A!i je za našo državo ugodno aii neugodno, da imamo jezikovne manjšine kot so Siovenci, Hrvati in Čehi; aii pa bi bito boljše, če takih manjšin ne bi bilo!"
Odgovori so naslednji; 17 odst. vprašanih je bilo mnenja, da je dobro, da so manjšine; 42 odst. vprašanih pa je odgovorilo, da bi bito boljše, če manjšin ne bi imeli. Manjšinam najbolj ..sovražni" zvezni deželi sta Predarlska [kar 66 odst. „proti" manjšinam) in Koroška [53 odst. proti manjšinam); obratno pa sta manjšinam najbolj „na-klonjeni" zvezni deželi Dunaj in Gradiščanska [37 oz. 39 odst. ..proti" manjšinam). Po starostnih skupinah prevladujejo starejši letniki pri tistih, ki manjšinam niso naklonjeni; mladina je dosti bolj pozitivna [razlike segajo od 45 do 33 odst ). Prav tako so bistvene razlike z ozirom na šolsko izobrazbo: pri tistih, ki imajo samo ljudsko- ali glav-nošolsko izobrazbo, se jih je v korist manjšinam izreklo samo 13 do 14 odst., med maturanti že 23 odst. in med akademiki celo 32 odst. Z ozirom na strankarsko pripadnost pa so si vsi precej ..sorodni": pri članih SPO je bilo 17 odst. negatvnih in 40 odst. pozitivnih glasov, pri ČiVP 17 oz. 45 odst. in pri FP 16 oz. 48 odst., medtem ko se je pri strankarsko nevezanih izreklo 15 odst. za in 42 odst. proti manjšinam.
Govoričenje o tem, kako tolerantna in manjšinam naklonjena je Avstrija in še posebej Koroška, je z izsledki te ankete postavljeno v zelo dvomljivo luč.
Pobijanje nedoižnih ijudi
„šport" nekdanjih SS-ovskih ziočincev
Avstrijsko odporniško gibanje (Osterreichischc Widerstandsbewe-gung) je prejšnji teden predložilo avstrijski in mednarodni javnosti novo gradivo in dokaze o zločinskih dejanjih, ki jih je zakrivila tista edi-nica SS, katere član je bil tudi današnji predsednik avstrijske svobodnjaške stranke (FPO) Friedrich Peter.
Že lani je Simon Wiesenthal opozoril na zločinsko dejavnost omenjene SS enote in hudo obremenil bivšega SS-ovca Petra. Toda merodajne politične sile s Kreiskym na čelu so uprizorile naravnost gnusno gonjo proti Wiesenthalu, hkrati pa ščitile in se trudile rehabilitirati Friedricha Petra. Peter sam je igral nedolžnega angela in se je ..spomnil" samo toliko, da je bil v času storjenih zločinov „na dopustu". Wiesen-thal, ki so ga zmerjali z neštetimi psovkami in mu grozili, je resigniral, češ da v Avstriji ni možno doseči, da bi vojni zločinci prejeli zasluženo kazen.
Zdaj pa je Avstrijsko odporniško gibanje po pregledu ogromnega dokumentacijskega gradiva odkrilo nova, skoraj nepojmljiva grozodejstva, ki jih ima na vesti prav Petrova SS-ovska enota: samo v času od avgusta do novembra 1942 je ta enota pobila 387.000 civilistov. Če se je Peter lani še izgovarjal, da je bi! v omenjenem času „na dopustu v domovini", je to zdaj malo verjetno.
Sicer pa ne gre toliko za vprašanje, ali je Peter osebno sodeloval pri umorih in zločinih, saj tega danes ni več mogoče dokazati; treba pa je vprašati, ali pripadnik take zločinske enote sploh lahko zavzema položaj predsednika tretje najmočnejše stranke v Avstriji. Avstrijsko odporniško gibanje meni, da je čas odkritja teh zločinov golo naključje, vendar jc to
Odgovor, ki ni prepričljiv
V eni zadnjih števitk našega tista smo poročati o primeru naše rojakinje Anice Wutte, ki ktjub prvotnemu zagotovitu ni dobita zapostitvo v deietni bolnišnici, v čemer ona in njeni vidijo očiten primer diskriminacije, ker so prepričani, da so vzroki ..potitične narave': Wuttejcvi so zavedni Stovenci, Anica pa je maturantka stovenske gimnazije. Ob tej pritoinosti smo poročati tudi o nekaterih izjavah, ki jih je v zadnjem času po da! deietni svetnik Rudotf Cattob kot predstavnik Kamerad-schaftsbunda. Zdaj nam je postat pismo, v katerem k našim izvajanjem takotc zavzema statišče:
Die Vorgangsvveise uber die Stet!enbewerbung der Frau Anna Wutte wird einer eingehenden Untersuchung unterzogen und thnen dann zeitgerecht eine Mitteitung zukommen. Eine Unter-steNung dergestalt, dal) eine Nichteinsteitung der Obgenannten ats Beispiet einer s!owenenfeid)ichen Haltung hingestettt wer-den konnte, weise ich entschieden zuruck. teh kann thnen nam-tich eine ganze Reihe von Maturanten anfuhren, die nicht zu threr Votksgruppe zahten und auch keine Einstettung in den mir unterstettlen Krankenanstatlen gefunden haben, wei) es hiefur einfach keine Dienstposten gibt.
teh stette richtig, daB ich nicht Vorsitzender, sondorn nur Vizeprasident des Kameradschaftsbundes bin, und wenn Sie meine Ausfuhrungen antdBtich der Fahnenweihe in St. Jakob einer kritischen Betrachtung unterziehen, so darf ich thnen nur sagen, daB ich uberhaup! nicht die Absicht hatte, uber Minder-heitenprobteme zu reden, sondern daB thre Demonstranten waren, die provokatorisch eine Aussage hervorgerufen hatten. Sie waren es, die setbst bei meiner Betrachtung uber die Fahne rot-weiB-rot ihre Schreie nicht unterbrachen und nach wie vor Nazirufe zum Ausdruck brachten. Wissen Sie nicht, daB mein Vater gegen den Nationatsoziatismus aufgetreten ist und dafur Opfer brachte und daB ich nie ein Angehoriger dieses Regimes, ja nicht einmat bei der Hitterjugend war?
Zu meiner Rede am PtockenpaB muB ich woht die Frage štet ten, ob Sie einen Journatisten beauftragt haben, diese anzu-horen oder ob sie thnen ubertiefert wurde. tn dieser Rede und in att meinen Aussagen stehe ich immer dazu, der Minderheit das zu geben, was ihr auf Grund des Staatsvertrages zusteht. Zu-satztich habe ich erktart, daB der Minderheit (gemeint uber das
AusmaB des Staatsvertrages hinaus) nur so viet gegeben werden kann, ats hiezu die tvtehrheit bereit ist. Nach wie vor bin ich test davon uberzeugt, daB es einen Unterschied in der Behand-tung der Menschen beider Votksgruppen nicht gibt. DaB in Einzettatten Menschen gegenseitige Aversionen haben, das ist schtieBtich auch unter sotchen, die sich nur zu einer Votksgruppe bekennen, mogtich. So einfach konnen Sie es doch nicht machen, daB Sie att die unerfuttten VVunsche, vvetche Menschen der stovvenischen Votksgruppe nicht zuteit werden, der Tatsache zuschreiben, daB dies nur in der Zugehorigkeit zu dieser Votksgruppe zu suchen sei. Eine Diskriminierung unter Menschen be ginnt schon in der Schute und endet am Friedhof. Dies tiegt aber in der Gesettschaftsordnung und in den nicht immer ats objektiv zu beurteitenden Beziehungen der Menschen untereinander
AbschtieBend ertaube teh mir den bescheidenen Hinweis: Nicht nur Negatives denen zu unterschieben, die tur die Minder heit in Wirktibhkeit Verstandnis haben.
*
tz ietje po objektivnosti pismo deietnega svetnika Gattoba v cctoti objavtjamo in sc mu zahvatjujomo za izčrpni odgovor. Vendar bi tudi mi dodati nekaj ..skromnih opozorit."
Predvsem vetja opozoriti, da vsebuje njegov odgovor četo vrsto pretistovij. Začenja sc že kar pri prvem vprašanju, to jo nastavitvi Anice Wutte: zakaj sptoh še preiskava, če je baje ie vnaprej vse tako jasno: aii pa morda te ni? Nato izpotnjova nje obveznosti iz državno pogodbe: dodatnega pojasnita, ki ga sedaj dodaja v oktopaiu, na prireditvi samf očitno nihče ni stišat, ker sicer ne bi mogt) vsi časopisi tako sogtasno navajati dotičnega citata, ki ga pa dež. svetnik Gattob dostej še nikjor ni preklica! ati popravi): nasprotno aa te še ponav!ja, zato bi mu tudi mi še enkrat povedati, da koroški Stovenci ne pros jačimo za mitoščino, marveč zahtevamo naše pravice. Pa tudi gtedo diskriminacijo: svojo prepričanje, da ni raztik med narodnima skupinama, postavijo v dvom z tastno izjavo, da so diskriminacija začonja že v šoti in so konča na pokopatišču.
Tako ostaja pravzaprav to zagotovito, da dežetni svetnik Gattob nikdar ni bit pripadnik nacističnega režima (čosar mu tudi nihče ni očitat), ..da niti pri Hittorjugond ni bit "; ati mu bo to v koroških razmorah dobro priporocito?
naključje ugodno, kajti kmalu (konec tega tedna) bo kongres FPU, na katerem se bo moral vsak delegat odločiti, za katerega predsednika bo glasoval — in to po presoji objavljenih dokumentov. Število 387.000 ubitih civilistov vsekakor kaže, da ni šlo za morebitne vojaške nujnosti, marveč je šlo za brutalno istrebljenje celotnih ljudstev, kar so pripadniki SS očitno smatrali za posebno vrsto športa, saj so morali v dotičnih štirih mesecih streljati kar noč in dan brez odmora, da so dosegli tako rekordno število mrtvih.
Avstrijski tisk in avstrijska javnost sta strašna odkritja komentirala po svoje, pač po avstrijsko, saj je šlo pri ubitih osebah „samo" za Žide, Ciga-
Sporazum z manjšino
edina podlaga za rešitev
Glasilo koroške KP „Volkswille" je imelo zadnjo soboto v Beljaku svojo tradicionalno prireditev, kjer je glavni urednik osrednjega glasila Hans Katt spregovoril tudi o manjšinskem vprašanju. Dejal je, da se komunisti slej ko prej zavzemajo za izpolnitev člena 7, pri tem pa jezikovno štetje, ki ga manjšina odklanja, ne more biti orientacijska pomoč.
Reševanje manjšinskega vprašanja je možno samo v sporazumu s prizadeto manjšino, je poudaril Kalt, ne pa v sporazumu z nemškimi nacionalisti. V tej zvezi je ostro kritiziral kanclerja Kreiskega, ki je pred nedavnim izjavil, da je sedanja rešitev [namreč zakon o narodnih skupinah, povezan s štetjem posebne vrste — op. ured.) „maksi-mum tistega, kar je mogoče doseči v demokraciji, ki stremi za konsenzom". Kalt je menit, kaj bi rekli v Avstriji in kaj bi rekli južni Tirolci, če bi se italijanska vlada namesto s prizadeto manjšino in njeno matično državo sporazumela z neofa-šisti in to potem razglasila za rešitev, ki naj bo vzor za vso Evropo.
Sedanje stanje v Avstriji — je dejal Kalt — ni le nedemokratično, marveč nevarno ogroža tudi mednarodni ugled Avstrije.
ne,
bi
bandite in druge podljudi: ka) po več kot tridesetih letih še go-
vorili o vojnih zločincih. Mario Messner v KTZ pa je sploh pokazal ko-roško-socialdcmokratsko degenerirano logiko: obdolžil je odporniško gibanje istih metod, kot so jih uporabljali nacistični vojni zločinci; po tej logiki je odkrivanje vojnih zločinov najmanj tako hudo kot zločini sarnt-Kot že rečeno: reakcija po avstrijsko . . .
MEDNARODNO ZBOROVANJE O MANJŠ!NAH:
Le resnično enakopravne manjšine
morejo igrati viogo mostu med narodi in državami
Politika Avstrije
pomeni genocid in etnocid
Kulturna skupnost Slovenije se je na zadnji seji bavila s protimanjšin-skimi ukrepi v Avstriji in ie v posebni izjavi poudarila, da takšne ravnanje
naklonjeno urejevanju manjšinskega vprašanja, pri vplivanju na ta neugodn! razvoj pa je mogoče zaznati ceio udeležbo vodilnih državnih uradnih osebnosti," so poudarili v izjavi. ,.V samem poteku nastopajo avstrijske uradne
menijo ie neposredno podporo tistim skupinam in ideologiji! ki odkrito nastopajo z narodno nestrpnostjo. Vse to teži neposredna h kulturnemu genocidu a'i etnocidu obeh drugorodnih narodnih skupnosti — koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov."
Kulturna skupnost Slovenije, ki skrbi za enotno slovensko kulturno ob moeje ne glede na državni okvir, je še posebej pozorna na težnje, s katerimi skušajo koroškim Slovencem odvzeti materinščine in jim s tem v osnovi odvzeti nadaijnje možnosti kulturnega razvoja. V tej zvezi Kulturna skupnost opozarja, da novi zakon o narodnih skupnostih glede jezika jemlje narodnim manjšinam v znatni meri še to, kar so doslej uživale, dopušča širše možnosti odtujevanja in favorizira celo narečje, kot neko obliko, ki naj bi ločevala narodni de! od celote.
njem tega dela Slovencev, hkrati pa sodelovala pri pojasnjevanju ^vprašanja doma in po svetu ter podpirala politiko SFR3, kakor jo izvajajo odgovorni zvezni organi."

^ i*
V finskem mestu Savoniinna je bi! pred nedavnim mednarodni simpozij, ki ga je priredila finska komisija za UNESCO v neposrednem sodelovanju s to specializirano organizacijo Združenih narodov za kulturo, znanost in vzgojo. Na zasedanju so strokovnjaki iz številnih držav razpravljali o oblikah mednarodnega sodelovanja na področju kulture s posebnim ozirom na to sodelovanje v Evropi v iuči položaja narodnih in jezikovnih manjšin. Uvodni referat je imel jugoslovanski izvedenec Dušan Popovski, ki je vsestransko osvetlil vlogo in pomen manjšin v odnosih med narodi in državami.
Popovski je naglasil, da vprašanje narodnih manjšin v celoti in v čedalje večji meri pridobiva na pomenu. Zato je treba pomen manjšinskega problema proučiti v okviru splošnega raz-
Pospeševanje
KULTURE NA KOROŠKEM
Ježe/zM	je v
7973	o^rogJo 42
77M'/;'jo7!OV ŠŽ/ŽMgOV Z% jZOSpfŠe-vanje	m MmeZMOsf;. T%-
w%j je ^ovezLzno v zzem	pozočr/M", zz
^%tereg% je r<zzv;jwo,	so
OTMenjeTM srer7stv<z r%zJe-(jezzzz 22	„s^MpŽM"
KmetTMŠ^e Jej<w-
nosii.
TCogM::;/?,
7973 Je/ezTM Ježe/ne podpore, seg% oc/ porfročpz	;'zz
^ZMgzTr Z!f!grr:r7 ter st;peM<2:; p;*e-^o /j^z/^e pzosve^e zn zzo/zrzzz-/ze oz/rzz^/z/z, zz!awosžz zn zrzzzs-^ovazzjzz, mzzzejev zzz z/eže/zzegz! zzr/zžvzz, spozzzezzzs^egzz MzsZuzZ, g/z!^e7Zegz! M^ejsfVCMTZpZ zzz po^peševzzzzjzz pzTra/zzzTz goz/šz zzz pevs^zTr zborov, /zTovzze zzmet-zzos7z, gzz/eržj žzz rzzzsZzZf, /z/erzz-fzzre, zzz/zzjzzzzjz! z/ežeJzze zevžje „ D;e grzze^e", g/ez/rz/zsM zzz Jz7-77M, ^zz/žzzzzzzTr s^zzpzzz, po/eiMzTz zgez' zzz /estzTzz/ov pzz zfo ^zz/zzzr-Tze žzzTzezzjzzzze.
Dejstvo, z/z! zzvžtz: ?z% Koro-z/zzzz zzzz/ozfzz, p% je rzzz-vžzjzzo eJzzzo/e prž s^zzpzzzz' 9 (gojztev zzzzrozjzzzT? zrz zjozzzovzzz-s^zj; svojstvezzostžj, ^jer* so HL? pzž rrzzJe/ztvz 362.000 šz/zzzgov zzpostevzzzzrz poJeg zzezzzj^zTr tzz-z/z sJovezzs^z: ^zzjtzzzMzz zz/rzzže-"ja; ^oJz^o so z/o/zj/zz ezzr: zzz ^o/zTo z/rzzgzz, pzz zzž povet/rzzzo.
voja človeštva, kar ustvarja pogoje za vsestranski razvoj posameznika, za uresničevanje človekovih pravic, za uveljavljanje svobodnega, vsestranskega in enakopravnega razvoja vsake narodnosti v večnarodnih skupnostih.
Pospeševanje in zaščita pravic narodnih manjšin izključujeta možnost dnevnih pragmatičnih in umetno ustvarjenih vzrokov, je dejal Popovski. Pri obravnavanju vprašanj poiožaja, pospeševanja in zaščite pravic narodnih manjšin je treba opozoriti na dejansko naravo razmerja med problemom pospeševanja in zaščite pravic narodnih manjšin ter osnovnimi svoboščinami in človekovimi pravicami.
..Globoko smo prepričani," je dejal Popovski, „da bo na tej podlagi — kot rezultat pogiabtjanja in razširjanje človekovih pravic in njegovih te-meijnih svoboščin v vsaki državi vzporedno z vsestranskim in svobodnim razvojem vsakega naroda — probiem poiožaja, pospeševanja in zaščite pravic narodnih manjšin čedaije boij izstopa! iz okvira restriktivnega obravnavanja."
Kljub vsem pomanjkljivostim zaščite narodnih manjšin v dobi med obema vojnama so bile pripadnikom narodnih manjšin, ki so se znašli izven svojih matičnih držav, zajamčene državljanstvo, svoboda veroizpovedi, pravica do uporabe svojega jezika tako v zasebnem kot tudi v javnem življenju, kulturna vtonomija ter svobodna izjava pripadnosti. V tej zvezi je Popovski opozoril, da so mirovne pogodbe po drugi svetovni vojni in poznejši dogovori zagotovili določeno kontinuiteto v prizadevanjih za položaj, pospeševanje in zaščito pravic narodnih manjšin, poleg tega pa je tudi izdelava in izpopolnitev mednarodnih norm in meril prispevala k izoblikovanju bistveno širše podlage za sodobno in resnično humanitarno obravnavanje položaja narodnih manjšin. Referent je posebej navedel naslednje tozadevne mednarodne dokumente:
Mednarodno-pravna obveznost držav, da pravice narodnih manjšin in njihovih pripadnikov spoštujejo, razvijajo in pospešujejo, izhaja iz določil ustanovne iistine OZN, ki se nanašajo na zaščito človekovih pravic.
@ Splošna deklaracija o človekovih pravicah med drugim določa, da ima vse pravice in svoboščine, ki jih obsega ta deklaracija, sleherni človek, ne glede na razlike glede rase, barve kože, spola, jezika, veroizpovedi, političnega ali drugega prepričanja, narodne ali družbene pripadnosti ali drugih okotiščin.
$ Konvencija o preprečevanju in obsodbi rodomora prepoveduje vse dejavnosti, ki bi stremele za delnim ali popolnim uničenjem narodnih, etničnih, rasnih ali verskih skupin.
Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah priznava pripadnikom etničnih, verskih ali jezikovnih manjšin pravico, da skupaj z ostalimi pripadniki svojih skupin razvijajo svoje lastno kulturno življenje in uporabijajo svoj jezik.
# Konvencija o prepovedi sleherne diskriminacije na področju vzgoje vsebuje posebna določila in obveznosti držav glede manjšin.
^ Medvladna konferenca o kulturni politiki v Evropi je sprejela posebno priporočilo, s katerim poudarja vlogo, ki jo v okviru kulturnega sodelovanja med evropskimi državami lahko igrajo narodne manjšine.
@ Pa tudi na helsinški konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi je bil poudarjen prispevek narodnih manjšin na področjih kulture in vzgoje ter je bila izražena pripravljenost držav, da bodo Olajšale tozadevno viogo in dejavnost manjšin, ki sodi med njihove zakonite interese.
..Uresničitev vseh teh pravic pa je pogoj in podlaga za to, da se bodo pripadniki narodnih manjšin tako individualno kot tudi kolektivno razviii v aktivne subjekte v državni skupnosti, v kateri živijo," je poudaril Popovski in posvetil v svojem referatu posebno pozornost vprašanju sodelovanja med sosednimi državami. V tem sodelovanju morajo biti narodne manjšine objektiven in aktiven dejavnik, kajti .mimo splošnih humanitarnih ciljev predstavlja položaj narodnih manjšin zelo važen faktor zbliževanja in se razvija v faktor sodelovanja med sosednimi deželami; tako morejo narodne manjšine igrati vlogo resničnega mostu za povezovanje narodov teh dežel."
Popovski je opozoril, da Jugoslavija pri razvijanju svojih odnosov s sosednimi državami poiage posebno važnost prav na viogo narodnih manjšin, katerih poiožaj smatra za merilo teh odnosov. Konkretno je omenil tudi odnose z Avstrijo in naglasi!, da so bili ti odnosi najbolj uspešni v dobi, ko je viadalo največje razumevanje in se je uresničevcio daijnosežno sodelovanje z ozirom na položaj in pravice slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji; nasprotno pa so enostranski poskusi revizije čiena 7 državne pogodbe povzročiti največje nazadovanje v jugo-siovansko- avstrijskih odnosih.
Ob koncu je Popovski poudaril, da je z uresničitvijo vseh pravic narodnih manjšin treba doseči, da se bodo narodne manjšine razvile v aktiven faktor mednarodnega sodelovanja. Kajti brez možnosti resnično svobodnega in enakopravnega življenja narodnih manjšin je težko govoriti o njihovi udeiežbi v evropskem kuiturnem so-deiovanju ali o njihovem prispevku k mednarodnim odnosom, ziasti med sosedi.
Deželni glavar V/agner je gotovo mislil, da je napravil posebno pametno potezo, ko je udeležence protestnih zborov v Jugoslaviji (kjer izražajo svoje ogorčenje in svoj protest zaradi izrazite proti-manjšinske politike v Avstriji — op. ured.) povabil, naj pridejo v našo deželo in se na lastne oči prepričajo, kako .neutemeljeni" in .neupravičeni" so njihovi protesti. Toda že prvi .odziv" na njegovo povabilo je pokazal, da si je V/agner zadal kar čeden .avtogol".
Zadnjo soboto je prispela na obisk na Koroško skupina sodelavcev mariborskega Večera. Svoj prihod so najavili deželnemu glavarju in ga povabili v Wutlejevo gostišče v Vesetah, kjer bi radi zvedeli tudi za njegovo pojasnilo današnjega položaja na Koroškem. Toda V/agner ni imel časa, zaradi .terminskih težav", ker se je šele malo prej vrnil z obiska v Sovjetski zvezi. Poslal je svojega zastopnika — državnega poslanca Pansija, ki pa v tem primeru razumljivo ni bil .enakovreden" sogovornik, kajti Mariborčani so želeli pojasnila na izjave, ki jih je dal V/agner in ne kdo drug.
Tako so se V/agnerjeve izjave vključno .povabila" zelo hitro iz-
kazale kot tisto, kar so: fraze, namenjene zavajanju javnosti. Posebno tudi zato, ker so Mariborčani med svojim obiskom na Koroškem marsikaj videli in slišali, kar dosti bolj odgovarja resnici o razmerah v naši deželi kot pa .argumenti", s katerimi se rad ponaša deželni glavar. Morda pa je bila tudi ta resnica vsaj deloma vzrok, da se je Wagner znašel v takšnih .terminskih težavah"...
Na podobni .liniji" pa je tudi tisto, kar je slišati o vtisih, ki so jih dobili V/agner in njegovi spremljevalci v Sovjetski zvezi. Vrnili so se namreč s senzacionalno novico, da tudi tam v določenih presledkih ugotavljajo narodnost državljanov. Samo nekaj so .pozabili" povedati: da v Sovjetski zvezi rezultati potem niso pogoj in podlaga za Izpolnjevanje mednarodnih obveznosti, zlasti pa ne državne pogodbe, kot je avstrijska, ki ne samo da takega preštevanja in pogojevanja ne predvideva, ampak ga v smislu zgodovine svojega nastanka celo prepoveduje!
To zgodovinsko .malenkost" pa predstavniki Koroške in Avstrije raje zamolčijo, ko zdaj z .izkušnjami" iz raznih držav skušajo zagovarjati svojo politiko genocida.
KOROŠK!	.PRASTRAH"	—	ENKRAT	Z	DRUGE	STRAN)
TONE FERENC;
14
Spomenice o nemških ozemeljskih zahtevah v Sloveniji leta 1940
Območje B (slovenska Štajerska do t. i. laške črte) naj bi merilo 1.821 km? in na njem naj bi živelo 114.000 ljudi, od tega 110.000 oseb (96,6 odst.) s slovenskim, 990 oseb (0,9 odst.) s hrvaškim in 2.300 oseb (2 odst.) z nemškim občevalnim jezikom. Območje C (slovenska Štajerska do vitanjske črte) naj bi medilo 786 km? in na njem naj bi živelo 69.000 ljudi, od tega 68.000 oseb (98,3 odst.) s slovenskim, 360 oseb (0,5 odst.) s hrvaškim in 600 (0<9 odst.) z nemškim občevalnim jezikom/s
Pri povzetku Maier Kaibitscheve spomenice o Mežiški dolini je Hohenthal navede), da območje meri okrog 360 km?, ima okrog 20.000 prebivalcev, ki govorijo nemško in vindišar-sko.56 p,.i povzetku spomenice o jeseniškem trikotniku pa je navedel, da meri okrog 1.000 krn? in da ima okrog 33.000 prebivalcev, ki govorijo slovensko.s? Ker Hoebntbal do 10. septembra še ni dobil Maier Kaibitscheve spomenice o radovljiškem, kranjskem in kamniškem okraju, zato ni izdelal njenega povzetka; izdelal ga ni niti kdaj pozneje.
Hohenthal je nato vse spomenice s priloženim gradivom spravil v t. i. mirovno mapo m si 25. septembra sestavit še pregled .spomenic o vprašanju mejnih popravkov na nemško-Jugoslovanski meji". Ker so iz Celovca bile tri spomenice in ker je spomenica iz Gradca imela navedene tri možnotsi za razmejitev na jugu štajerske, je imel Hohenthal vse to skupaj za 6 zadev.ss
Verjetno je bilo nemško zunanje ministrstvo ?'sto, ki je v obravnavo vprašanj nove razme-Utve z Jugoslavijo vključilo tudi državni urad ^ prostorsko ureditev (Reichsstelle ftir Raum-nrdnung) v Berlinu. Vodja tega urada višji yladni svetnik Urlacber je namreč najprej 19. m nato 26. oktobra 1940 poslal svoj prispevek
o .prostorsko načrtovanih ozirih nemške jugovzhodne meje". Verjetno je prispevek z dne 19. oktobra 1940, ki se ni ohranil ali pa ga še nisem našel, imel stališče tega urada do posameznih predlogov ali zahtev za novo nemško-jugoslovansko mejo, ker je prispevek z dne 26. oktobra bolj statističnega značaja. Iz njega lahko izvemo, da je ta urad .glede na prostorsko ureditev" pretresal vprašanje priključitev k nemškemu rajhu tehle jugoslovanskih predelov: a) južne Štajerske vključno z Mežiško dolino in Dravogradom do vitanjske črte (okrog 330 tisoč oseb), b) južne Štajerske vključno s savinjsko krajino do laške črte (okrog 450.000 oseb), c) območje v zgodovinskih mejah Štajerske (okrog 530.000 oseb) in skupaj z Zagorjem ob Savi (okrog 540.000 oseb), d) območje do predlagane meje Bohinj—Sava (okrog 600.000 oseb), e) Prekmurje (okrog 46.000 oseb)/?
To stališče državnega urada za prostorsko ureditev bi bil verjetno poslednji dokument v t. i. .mirovni mapi" za Jugoslavijo pri XII. referatu političnega oddelka nemškega zunanjega ministrstva v Berlinu, če se v začetku leta 1941 slučajno ne bi povrnili k zadevi. Oktobra 1940 je Italija namesto Jugoslavije napadla Grčijo in si je Nemčija prizadevala, da Jugoslavijo pritegne k osi Rim—Berlin— Tokio in si zavaruje desno krilo za svoj takrat že predvideni napad na Sovjetsko zvezo. Seveda pa to zamrznjenje zadeve v .mirovni mapi" na WilhelmstraEe v Berlinu ni povsem ustrezalo celovškim in graškim nacistom. Tako je okrožni vodja in Kutscberin namestnik dr. Karl Pachneck v začetku leta 1941 v razgovoru s šefom protokola nemškega zunanjega ministrstva, poslanikom Alexandrom Freiherrom von Dornbergom načel tudi vprašanje priključitve Mežiške doline in Jezerskega h Koroški.
Kmalu zatem pa je Kutschera, ki se je medtem vrnil iz vojske, poslal Dornbergu nam že znani spomenici o Mežiški dolini in jeseniškem trikotniku ter jima priložil še zemljevid Koroške. Ne vemo, zakaj mu ni poslal tudi spomenice o radovljiškem, kranjskem in kamniškem okraju. Ker Dornberg za te zadeve ni bil pristojen, je spomenici in zemljevid Koroške, na katerem so bila posebej označena območja Mežiške doline (I), Jezerskega (II), in Kanalske doline (III) skupaj s spremnim pismom poslal vodji oddelka Nemčija v zunanjem ministrstvu, torej oddelku, ki je že prej prvi dobil in obravnaval spomenice z ozemeljskimi zahtevami do Jugoslavije. Na koncu pisma je Dornberg prosil, naj spomenici posredujejo Ribbentropu, da bo ta .seznanjen z vprašanji, ki zelo burijo Koroš-ce."40 Toda zadeve niso ponovno obravnavali tako kot prvič poleti 1940, temveč le v oddelku .Nemčija" samem in je vodja oddelka Luther sklenil, naj Kutschero na ustrezen način poučijo, da se takšne zadeve, vse spomenice in vsi dopisi v zvezi z njimi so bili namreč ves čas označeni kot zaupni, pošiljajo naravnost na referat stranke v oddelku .Nemčija" in ne prek protokola.^ Ker so pri referatu stranke v nemškem zunanjem ministrstvu videli, da je spomenici sestavil Maier Kaibitsch, je Luthrov osebni referent Blittner opozorilo poslal njemu in ne Kutscheri ali Pachnecku.^?
Nimamo podatkov, da bi spomenice iz Celovca tisti čas obravnavala še neka druga vrhovna nemška ustanova. Pač pa so spomenico o južni meji Štajerske iz Gradca obravnavali v državni pisarni v Berlinu. Videli smo že, da je štajerski gauleiter in državni namestnik dr. S. Uiberreitber o spomenici vsaj enkrat govoril z zunanjim ministrom Ribbentropom. Iz nekega vira izvemo, da je vsaj enkrat govoril o njej tudi s Hitlerjem. Referent v državni pisarni Friedrich Wilhelm Kritzinger je namreč 11. septembra sestavil beležko, v kateri je povedal, da mu je priloženo spomenico o južni meji Štajerske skupaj s prilogami ob neki priložnosti izročil dr. von Dohnanyi. .Gradivo izvira od državnega namestnika dr. Uiber-
reitherja in ga je ta, kot mi je povedal gospod von Dohnanyi, ob priložnosti izročil tudi firer-ju."63 Iz obrobnih pripomb lahko ugotovimo, da so imeli dve kopiji, 6 skic in še neko drugo prilogo, ki so jih spravili posebej. Ne vemo zanesljivo, kdaj je bil Uiberreither pri Hitlerju, da mu je izročil spomenico. Morda smemo domnevati, da je bilo to 31. julia 1940 in da je takrat o spomenici govoril tudi z Ribbentropom.64 Vodja državne pisarne minister dr. Heinrich Lammers, ki mu je Kitzinger izročil spomenico, je nato sproti določeval dneve, ko mu jo naj dajo na mizo, da jo bo predložil Hitlerju. Iz žigov: .ponovno predloženo" lahko ugotovimo, da se je to zgodilo 20. septembra in 5. oktobra 1940 ter 1. marca 1941/8
(D%/je v prihodnji števifH)
55 PAAA Bonn, Pot. XII, Bd 7, Italien, Hohenthalov zapisek 10. 9. 1940.
54PAAABonn, Pol. XII, Bd. 7, italien, Hohenthalov zapiseklO. 9. 1940.
57PAAABonn, Pol. XH,Bd. 7, Italien, Hohenthalov zapisek 10. 9. 1940.
58 PAAA Bonn, Pol. XII, Bd. 7, Italien, Hohenthalov pregledspomenic 25. 9. 1940.
59PAAABonn, Pol. XH,Bd. 7, Italien, pismo vodje ReichsstelleturRaumordnung 26. 10. 1940 s priloženo dopolnitvijo stališča z dne 19. 10. 1940.
60	PAAA Bonn, Pol. XH, Bd. 7, Italien, Dornbergovo pismo Luthru 4. 2. 1941 s priloženima spomenicama „Das Miesstal" in „Das Dreieck von Assling" ter zemljevidom Koroške. Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika, str. 109—110. National Archives Washington, mikrofilm 1-120, navitek 1536, posn. D 655115-127.
61	PAAA Bonn, Pol. XH, Bd. 7, Kieserjevo sporočilo Buttnerju 13. 2. 1941.
62	PAAA Bonn, Pol. XH, Bd. 7, Buttnerjevo pismo MaierKaibitschu15. 3. 1941.
65 BA Koblenz, fond Reichskanzlei, R 11/13839B, Kitzin-gerjeva beležka s priloženo spomenico „Die Sud-grenze der Steiermark. Dr. Hans von Dohnanyi, državni sodni svetnik je bit,,SondertuhrerB' v vrhovnem poveljstvu nemške vojske.
64	Andreas Hillgruber je v svoji zelo dobri knjigi o Hitlerjevi strategiji (Hitlers Strategie. Politik und Kriegfuhrung 1940—1941. Frankfurt am Main 1965) v prilogi navedel vse ugotovljene Hitlerjeve razgovore, sestanke, obiske itd. v letih 1940—1941 in ima za tisti čas naveden samo ta Uiberreitherjev obisk pri Hitlerju.
65	Prav tam. To spomenico je prvi omenil dr. Kar! Stuhtpfarrer v svojem članku Germanisierung in Karnten, objavljenem v dunajski reviji Neues Forum, dec. 1972, str. 40.
feMra ]rr:čtnj/(?;yf<3ci/c! s7o venske pesmi
v Žeiesru' ifapi;
To srečanje naj bo ponoven izraz naše zvestobe do našega naroda, našega jezika in naše skupne siovenske pesmi.
Siovenski narod je po ceiem svetu znan zaradi svoje iepe ubrane pesmi. Vsi štirje zbori pa ravno to posianstvo, to je gojitev iepe pesmi dobro opravijamo. Siovenska pesem je naš narod spremijaia v vesetih in težkih časih naše zgodovine. Ziasti je pesem navduševaia izseijence in naše borce za svobodo. Zato imamo tudi danes nekaj borbenih pesmi na sporedu, tiste pesmi, ki so spremijaie naš narod skozi giad in trpijenje.
Ta borbena pesem pa naj bo nam tudi še danes opora v borbi za končno dosego naših pravic. Prav danes pa moramo tudi povedati, da smo koroški Siovenci v borbi za naše pravice enotni kot še nikoii poprej. Nihče naj ne deia računov brez krčmarja. Če misiijo, da bodo preko noči našii med koroškimi Siovenci neko novo vodstvo, ki bi se strinjato s preštevanjem manjšine, se motijo. Odtočno odkianjamo vsak tak poizkus, prav tako tudi ugotavijanje manjšine.
Prav je, da tu danes jasno povemo, da se Siovenci Kapeičani, ne bomo pustiii preštevati. Še nadaije smo pripravijeni deiovati na vseh področjih kuiturnega in gospodarskega živijenja. V naši občini hočemo deiovati kot dobri občani in dobri državijani, istočasno pa odtočno zahtevamo pravice, ki nam pripadajo.
To je v svojem pozdravnem govoru povedal predsednik Sioven-skega prosvetnega društva „Zarja" Peter Kuhar ob srečanju štirih pevskih zborov preteklo nedeljo v telovadnici glavne šole v Železni Kapli, kjer so priredili veliko manitestaci-jo slovenske pesmi. Peter Kuhar je v imenu svojega društva pozdravil gostujoče pevske zbore in sicer Delavsko prosvetnega društva ,Svoboda" iz Stražišča pri Kranju, pevski zbor .Bratov Milavec" iz Brežic in pevski zbor .Vasilij Mirk" iz Proseka na Primorskem. Poleg gostujočih zborov pa je predsednik Zarje med številnim občinstvom pozdravit predsednika ZSO dr. Francija Zwittra, vodjo manjšinskega oddelka pri kulturnem referatu koroške deželne vlade višjega vladnega svetnika dr. Pavla Apovnika, deželnega poslanca in župana Jo-sefa Lubasa, generalnega konzula SFRJ v Celovcu Bojana Lubeja,
Šolske knjige
dobite proti bonom v knjigami „Naša knjiga" v Ce-iovcu.
Pa tudi z bogatim izborom siovenske iiterature za miade in starejše braice se priporoča
KNJiGARNA
Naša knjiga
Cetovec, Pauiitschgasse $—7
predstavnike občine Kranj Jaka Kurata in občine Brežice Ivana Ger-movška in Ivana Zivica, podpredsednika Slovenske prosvetne zveze v Trstu Mira Kaplja ter zborovodje gostujočih zborov.
Prvi pozdrav pa je vsem navzočim s svojo pesmijo pod vodstvom Joška Wrulicha izrekel domači pevski zbor .Zarje", ki je tudi kot prvi pričel s sporedom srečanja pevskih zborov. Predtem pa so predstavniki gostujočih zborov spregovorili besede pozdrava in naglasili velik pomen srečanja in bratske povezanosti med zbori s tem pa tudi slovenskimi rojaki iz Koroške, Slovenije in Primorske. Govorniki so ob tej priložnosti koroškim Slovencem izrazili vso podporo in solidarnost v njihovi borbi za dosego njihovih pravic. Nekaj besed je spregovoril tudi kapelški župan in deželni poslanec Josef Lubas. Na srečanju pa je spregovoril tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter, ki je orisal trenutno narodno politično situacijo, ziasti o nameravanem štetju posebne vrste, kateremu se bomo koroški Slovenci odločno uprli. Njegov govor objavljamo na posebnem mestu.
Tako je nedeljsko srečanje štirih pevskih zborov v Železni Kapli bila velika kulturno politična manifestacija, na kateri smo koroški Slovenci ponovno izpričali našo življenjsko voljo ter odločnost za življenje in ne za statistični genocid. Zato tudi ni čudno, da so si prireditelji za lo srečanje zbrali gesto: Vsaka ped svobode, ki si jo pribori ljudstvo, je korak naprej v kulturi. Te besede je zapisal naš največji pisatelj Ivan
!zšta nova števitka Mtadega roda
Tfh pred prfčcthow novega šo/s^ega /eta ;e ;'zt/a dvojna ?tev;VAa šol-s^ega /isfa Mhrdl rod, J?; ga že 26. /e;o :z<jaja honzorc;/ HČ;te/;ev na dvojezičnih šo/ah Aorošhc. Z nepričakovano smrtjo odgovornega arednika in so/nika Hcr??M?M Ve/ika, je g/asiio atrpe/o ve/iko izgako. Tčazam/jivo je, da so tema č/oveka, ki je vse svoje živ/jenje žrtvova/ v dokrokit slovenskega /jadstva, z/asti njegove soiske ndadine, posvetih avodno stran gia-sda s prispevkom njegovega prijatelja Va/entina Po/anska „V spomin Hcr??MMK Vekka". Z njegovo izgako je seveda moraio priti do najne per-sona/ne sprememke, ki je v tem, da je ki/o mesto odgovornega arednika zaapano do/goietnema zvestema sodeZavca AZZadega roda, ačiteZja gZavne šoZe Zomaža Ogrisa.
/n ker začetek šoZskega Zeta sovpada v najZepsi Zetni čas, poZn pestrih karv — jesen, je tadi razamZjivo, da je doZočen deZ vsekine posvečen prav tema dvema okmočjema. 7*okrat so v ATZadem roda predstaviZi tadi dva znana koroška kesedna astvarjaZca — sZovenskega pesnika in pisateZja VaZentina PoZanšeka in sedaj v TVemčiji živečega pisateZja Petra Handkeja, za katerega je značiZno, da se v svojih deZih ne sramaje povedati, da je pravzaprav sZovenskega porekZa. Med zvestimi sodeZavci, ki so tokrat daZi svoje prispevke so Stana MiZZonig z domoznanskimi sestavki, MiZka /Vartman s pesmico „Vedno mZadi", VaZentin PoZanšck z zgodbico „Pa-gZavec" in pesmicami, V .Vaati, s prevodom Pkkerjeve povesti „Da, da — napredek", Pomaž Ogris, ki je pod rakriko „Z.jadjc pri deZa" opisaZ živ-Zjenje v tiskarni, kjer se tiska MZadi rod, in Grm Herman z zgodovinskim prispevkom ,,/nki, zZato in Spanci". HadaZje se vrstijo še prispevki dragih avtorjev, rakriki „Za bistre gZave" in ,,/šraZci pišejo".
HasZovno stran MZadega roda tokrat krasi Zep barvni motiv z ZihpoZj in tadi dragače je števiZka bogato iZastrirana (Marička žčorenj. Cena posamezne števiZke znaša JO.— šiZingov.
Cankar, in ki so danes še žive in aktualne.
Tudi koncertni spored je potekal v duhu borbene pesmi, saj je vsak zbor zapel vsaj eno partizansko pesem in prav ta pesem je pri številnemu občinstvu našla posebno močan odziv.
Srečanje štirih pevskih zborov je bila res velika manifestacija slovenske pesmi in s tem za poslušalce izredno lep kulturni užitek. Prijetno presenetili so domači pevci pod vodstvom Joška Wru!icha, ki so pokazali lep napredek. Zborovodji in pevkam ter pevcem gre vse priznanje. Pravtako so navdušili pevci iz Kranja, pod vodstvom Ludvika Časna; s svojo pesmijo so navdušili tudi naši bratje iz Brežic, katere je vodil Baškovič Franc, posebno pozornost pa so med občinstvom zbudili pevci s Primorske z njihovo udarno a hkrati tudi ubrano pesmijo pod vodstvom odličnega Adija Kranjčeva. Izredno doživetje je bil zaključek koncerta srečanja štirih pevskih zborov, ki so skupno zapeli štiri pesmi, katere so izmenoma dirigirali vodje nastopajočih zborov, kar je že od začetka tega srečanja v navadi. Nedeljsko srečanje je zaključil združeni zbor pod vodstvom Joška Wruiicha s Kernjakovo pesmijo Juhe, pojdam v Škufče, s katero je znova bilo naglašeno, da Slovenski smo fantje pri Dravci doma ...
Ob srečanju so si posamezni zbori izmenjali spominska darila in ob tej priložnosti sklenili, da bodo štiriperesno deteljico srečanj, ki se je sklenila v Železni Kapli, prirtod-njen leto nadaljevali v Stražišču pri Kranju in tako še bolj utrdili prijateljsko vez, ki je nastala ob srečanjih v preteklih štirih letih.
Taka srečanja pa ne utrjujejo le prijateljsko vez med posameznimi zbori, marveč jih bodrijo k zboljšanju njihovih pevskih sporedov, predvsem pa manifestirajo enotnost slovenskega kulturnega prostora, neglede na to, da pevci prihajajo iz treh različnih državnih tvorb. In nenazadnje so taki stiki tudi velik doprinos k mirnemu sožitju med narodi ter dviganju kulturne in narodne zavesti slovenskega človeka.
NA KRAVJt BAL
v Bohinj $ Siovenskim prosvetnim društvom „Jepa", Loče ob Baškem jezeru. Odhod v nedeijo 19. septembra 1976 ob 8. uri zjutraj iz Loč.
Prijave: Joško Wroiich,
te). (0 42 $4) 21 42
NAMESTO VENCA ...
Anton Stober iz Konatič prispeva Zvezi siovenskih izsetjencev 300 šitingov namesto venca na grob pokojnega Jožeta Kokota s Kostanj.
Siovensko prosvetno društvo ..Dobrač" na Brnci vabi na
KONCERT ob 70. obietnici obstoja društva
ki bo v soboto 18. septembra 1976 ob 20. uri v Kui-turnem domu na Brnci. Sodeiujejo:
#	Moški zbor Kranjska gora
#	Moški zbor SPD „Biika" iz Biičovsa
#	tnstrumentaini ansambe) „Drava" iz Boroveij
Vsi prisrčno vabijeni!
SEMiNAR KSŠ NA DUNAJU V GOSELNi VASi:
Koroški Siovenci bomo bojkotirati preštevanje
V	času od 6. do 10. septembra se je v počitniškem domu organizacije ..Kinderland" v Gosetni vasi odvija) tradicionatni seminar Kiuba siovenskih študentov na Dunaju, katerega so se poteg študentov in dijakov udeiežiti tudi podpredsednik Zveze siovenskih organizacijz dr. Avguštin Maiie, predsednik Narodnega sveta koroških Siovencev dr. Matevž Griic, okrajni sekretar KPA Ceiovec Mirko Messner in deiega-cija miadinske komisije pri SKGZ in ZSMS.
Osrednja tema seminarja je biia namenjena temeijni informaciji siovenske študirajoče, dijaške in ostaie miadine o osnovnih vprašanjih koroških Siovencev. Glavni poudarek je bii seveda usmerjen bojkotu preštevanja, ki bo 14. novembra.
Na zakijučni razpravi je biio predvsem govora o možnostih in potrebi enotnega nastopa v boju proti preštevanju. Siovensko ijudstvo na Koroškem je trdno odtočeno, da se ne bo daio preštevati, kar bo dokazaio z bojkotom preštevanja. Namen bojkota je onemogočiti viadi, da bi prišia do števiik, ki bi seveda ne odražaie dejanskega poiožaja na Koroškem in s katerimi bi nato pristransko manevrirata. Praktična izvedba naj bi biia v tem, da se ostane doma, aii pa da se giasuje ne-veijavno.
V	zvezi z obiskom seminarja smo zvedeti, da so miadinsko deie-gacijo SKGZ iz Trsta na mejnem prehodu iz Jugosiavije v Avstrijo na Jezerskem zadržati tri ure samo zato, ker so imeii s seboj nekaj izvodov strokovne pubiikacije ..Sodobna vprašanja siovenske in hrvaške manjšine v Avstriji". Ta brošura je povzročita pri naših carinikih mnogo razburjenja in teiefonatov s šefi. Ta dogodek ne potrebuje nikakršnih komentarjev, vendar ne moremo mimo ugotovitve, da je to spet eden izmed mnogih dokazov ..demokracije" avstrijskih obiasti.
Pospeševanje manjšin — farbanje svetovne javnosti
V smislu ..pospeševanja" manjšin so v Avstriji sklenili zakon o možnosti preštevanj posebne vrste, zakon o narodnostnih skupnostih in spremembo zakona o prevedbi plač. Ti zakoni naj bi po mnenju vlade ..pospeše-vali" razvoj narodnostnih skupin v Avstriji.
S sklenitvijo teh zakonov se vlada hvali ne samo pred domačo marveč tudi pred svetovno javnostjo, češ da je Avstrija najbol vzorno uredila vprašanje manjšin v Evropi.
Kako je s temi ^pospeševalnimi" zakoni v resnici, pa najzgovorneje pove zakon o prevedbi plač, kjer se je položaj naše narodnostne skupnosti, kljub laskavemu izrazu „pospe-ševanje" v toliko poslabšal, da na dvojezičnem ozemlju ni več potrebno, da bi vodja šole, kot je bilo do sedaj uzakonjeno, obvladal tudi slovenščino. To pomeni, da po spremembi zakona vodijo šole na dvojezičnem ozemlju lahko učitelji, ki ne obvladajo slovenščine. S spremembo starega zakona so oblasti spet ugodile zahtevam najreakcionarnejših nemških nacionalističnih in neonacističnih elementov v deželi. Ta sprememba zakona je torej v veliko Škodo naši narodni skupnosti, saj bodo tako voditelji šol Slovencem nenaklonjeni učitelji, kaj to pomeni ni težko ugotoviti.
Se!e
Po MCfMdfM STMrt: SfE^fga ZKp<2M%
HerTTMMg VchŠM, so prejšnji forch seji ohčiMshcgd odhorg v	izvo-
lili novega žnpana v osein nadučitelja Antona Hrij?erni^a. Od s^apno J J oMins^il? odhorrdhou, jih je 7 glasovalo za Hriherniha. Za Hribernika, ki pripada socialistični stranki, so dali glasove odborniki socialistične in OVP-jevske /rakcije. Ostali štirje odborniki Volilne skupnosti so se odločili za svojega kandidata Mirka Oražeja. Novoizvoljeni žapan je bii odbornik in član kontrolnega odbora.
Posledice teh protimanjšinskih ukrepov že čutimo koroški Slovenci na lastni koži, zlasti na področju šolstva. Komaj nekaj dni obiskujejo naši otroci šolo in že prihajajo s terena pritožbe, da v šolah, kjer se je v minulem šolskem letu še poučevalo slovensko, tokrat ni več slišati slovenske besede. Upravičeno se vprašamo, ali je to tisto pospeševanje manjšine, s katerim se farba avstrijsko in svetovno javnost.
Posebnost avstrijske politike v preteklosti in sedanjosti je, da se ne briga za realizacijo zakonov, marveč samo za popularizacijo le-teh pred svetovno in domačo javnostjo. Takšen način farbanja svetovne javnosti koroški Slovenci odločno odklanjamo. Skrajni čas je že, da Avstrija po 21 letih končno le pristopi k bistvu cele zadeve — izpolnjevanju obveznosti iz avstrijske državne pogodbe, kajti le-ta je podlaga za pravično rešitev manjšinskega problema v Avstriji in ne sklepanje zakonov, ki služijo slepljenju svetovne javnosti.
57rašna /efa/sAra nesreča
Prejšnji petek je prišlo na zagrebškem nebu do katastrofe dveh pofniških letal, v kateri je zgubilo življenje 176 potnikov in članov posadke. V 10.000 metrov višine sta trčili potniški letali DC-9 ljubljanske lnenx-Adrie in Trident britanske družbe British Airwaysa. Nihče ni preživel te katastrofe. V tefalu lnex-Adrie, ki je letelo iz Splita v smeri Koln so biti v glavnem turisti iz Zvezne republike Nemčije, ki so se vračali s počitnic ob Jadranu. V angleškem letalu, ki je letelo iz Londona v smeri Istambut, je bilo 54 potnikov in devet članov posadke. Kako je prišlo do trčenja še ni točno ugotovljeno. Po vsej verjetnosti ima krivdo za nesrečo osebje v kontrolnem stolpu. S tem v zvezi so aretirali šest članov osebja zagrebškega letališča.
<&rn& %arntnt
Lepe pozdrave s Koroškega
KOROŠKA RAZGLED NiCA ŠT. 3
Da provoč ta bik jo skočen, so Štovonoc tod boji.
Viada pa: ..Naj bo io
močon!" —* Pita ga, pred njim beži . . *
Tekste vseh troh v naSom !'* stu objavijonih razgtodnic j** napisa) Pokržnthov Luka, zadnji dvo karikaturi pa j* narisa! Marjan Manček t** dajatoij koroških razgtednic je K!ad!vo.
Razgiednicc 30 v prodaji v oboh siovonskih knjigarnah v Cotovcu.
Lepo uspeto maturitetno potovanje po Jugosiaviji
Prejšnji torek so se osmošoici siovenske gimnazije v Ceiovcu vrniti z maturitetnega potovanja po Jugoslaviji. Na desetdnevnem potovanju jih je spet vodit profesor tjubtjanske univerze dr. Vtadimir Kiemenčič. Ob tej pritožnosti so naši maturantje obiskati Zagreb, Beograd, Niš, Skopje, Ohrid, obmorska mesta, Ptitvice in se preko Metiike vrniti domov. To je bito že štirinajsto maturitetno potovanje po Jugostaviji, ki ga je organizirat repubtiški komite pod vodstvom prot. Ktemenčiča. Zadnji dan, na poti v domovino, so se ustaviti v Ljubtjani, kjer jih je v imenu Repubtiške konference Zveze sociatistične mtadine Stove-nije sprejet Zdene Mati.
V razgovoru je Zdene Mali spregovoril o podpori matičnega naroda in vseh jugoslovanskih narodov v boju koroških Slovencev za uveljavitev pravic, ki so zapisane v avstrijski državni pogodbi. V sproščenem pogovoru so nato naši študentje izražali vtise, ki so jih dobili na lem izredno koristnem študijskem potovanju. Tako so bili vsi enotnega prepričanja, da so prebivalci vseh republik izredno dobro informirani o položaju slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Naši maturantje so se lahko na lastne oči prepričali kako živijo in se razvijajo narodne skupnosti v Jugosiaviji *— povsod dvo- in večjezični napisi 'n dejansko pospeševanje teh narodnostnih skupnosti.
Iz pogovorov je izzvenelo enotno mnenje, da je poročanje avstrijskega zlasti pa koroškega tiska o Jugoslaviji in položaju naše narodnostne skupnosti v Avstriji zelo izmaličeno in tendenciozno, čemur se niti ni čuditi, ko pa je vlada kapitulirala napram najbolj mračnjaškim velenemško usmerjenim silam v državi. Žalosten sloves, ki ga ima Avstrija, najbolj manjšinam nenaklonjena država v Evropi je popolnoma upravičen. Izjave koroških politikov, da morejo manjšini dati le toliko pravic, kolikor jih je večina pripravljena dati, jasno dokazujejo, da tu ne gre samo za revizijo državne pogodbe, marveč sploh za zanikanje le-te. Krivdo za napetosti med obema sosednjima državama torej ni iskati v Jugosta-
viji, ki samo opozarja na izpolnitev obveznosti iz te pogodbe, marveč v Avstriji, ki teh obveznosti ne izpolnjuje. V razgovorih so naši dijaki tudi z zadoščenjem lahko ugotovili, da v Avstriji v boju za naše pravice nismo sami, marveč da nas podpirajo avstrijski demokrati, ki se zbirajo v Solidarnostnih komitejih za pravice koroških Slovencev. Profesor dr. Vladimir Klemenčič, ki je doslej vodil že 13 takšnih potovanj, je mogel ugotoviti, da se je v zadnjih letih močno spremenila miselnost in obnašanje naših dijakov. Ta mladina zelo dojemljivo in realno presoja jugoslovanske razmere, zlasti s področja vprašanja manjšin. Vzrok sprememb v kritičnem presojanju mladih, v osveščenosti in odločnosti, bi morali poiskati v novi strukturi družbe, v dosegljivosti strokovne literature o problemih koroške manjšine v Avstriji ter pogojih in enakopravnosti v Jugoslaviji, ter v možnosti spoznavanja stvarnosti. Viden je torej kvaliteten korak naprej v dozorelosti naših mladih, kar se je prav posebno pokazalo rta letošnjem potovanju.
TRfBUNA BRALCEV — TRIBUNA BRALCEV — TRtBUNA BRALCEV — TRfBUNA BRALCEV — TRIBUNA
Hodiški signal
V č!anku ..Signa! von Keutschach" je *"ani hujskaški pisun koroške Voiksiei-
enkrat iziii svoj gnev nad koroškimi S!o-venci. Odgovori) mu je hodiški župnik tovro Kase)j, ki je svoj dopis posta! tudi "ašemu tistu s prošnjo, da ga objavimo. 'ako!e je piša!:
Herr tngomar Pust hatte die Freundtich-}^eit, in der V. Z. vom 7. 9. 1976 unter der aberschrift ..Signa! von Keutschach" einen sehr schmeiche!haften Aufsati Uber den ^irchtag in St. Nikotai lu veroffent!ichen. Der Aufsatz ware es wert, zur Game wie-dergegebcn zu werden, aber der P!atz-yange! cr!aubt nur einige besonders ein-t*rucksvo!!c AuszUge: ..Der Pfarrer predigte **"d betete in S!owenisch und Deutsch und aer s!owenische Kirchenchor sang seine ^funderschonen s!owonischon Kirchentie-^*er. Bei diesem (eier)ichen Gottesdienst nnter freiem Himme! dominierte das s!o-^enische Ued so wie einst vor vie!en lahrzehnten, a!s die Gemeinde noch eine jMowenische Domane war. Heute ist sie nicht mehr. Das vo!ksbewuBte s!owe-jhsche Etement ist zu einer k!einen Min-**erheit goworden, aber im kirchtichen Le °en haben die s!owenische Sprache und aas s!owenische Ued trotzdem die g!ei-che herrschendc Heimstatt wie einst. Wa-n*m auch nicht? Wir kčnnen nur nicht be-Sreifen, wio dann der s!owenische Pfarrer 3'eser Gemeinde vor der TV-Kamera so ytreizend den verfo!gten, unterdriickten S'owcncn spie!en kann . .
Sehr schmeichethaft, fUrwahr! Gerade-zu bewundernswert ist aber die groBe Aufmerksamkeit des Herrn Pust wahrend des Gottesdienstes, die ihn sogar den Pfarrer in deutsch und s!owenisch predi-gen horen !ieB, wo es, wie schon seit un-denktichen Zeiten, an diesem Tag wegen des Frohnteichnamsumganges Uberhaupt kcine Predigt gibt. !nteressant die Fest-ste!!ung, daB die Gemeinde Keutschach einst etne s!owenischo Domane war. Wenn sie es heute nicht mehr ist, wohin sind denn die S!owenen von einst eigenttich hingekommen? Sind sie etwa ausgcwan-dert? Aber es sind ja sogar die durch Maier Kaibitsch und seine Gesinnungsge-nossen 1942 ausgesiedetten S!owenen nach dem Zusammenbruch des Dritten Reiches wiedcr heimgekehrt. War etwa die Unter-wanderung des deutschen Etementcs so stark, daB dieses nun bereits Uberwiegt? OdcA aber ist die Eindeutschung der etn-heimtschen Bevotkerung in den tetzten 7ahrzehnten so erfo!greich gewesen, daB das ,.vo!ksbewuBte s!owenische E!ement zu einer kteinen Mindcrheit geworden ist?" Wenn dies der Fa!! ist, nimmt es dann Wunder, wenn sich die S)owenen bedroht fUhien? Das brauchte nicht einma) erst der s!owenische Pfarrer dieser Gemeinde fostzuste!!en. !m Ubrigcn hat es Herr Pust damats im Herbst 1972 doch an Aufmerksamkeit feh!en !assen, wenn er jetzt die-som Pfarrer vorha!t, er habe vor der TV-Kamera^ so aufreizend den ,.verfo!gten, unterdrUckten" S!owenen gespieit. Gerade dies hat er nicht getan! Die Frage an ihn
iautete namtich nicht, ob sich die Karnt-ner S!owenen bedroht fUh!en. Diese Frage konnte nur mit ja beantwortet werden, zuma! nach dem turbuienten Sturm auf die zweisprachigen Ortstafe!n. Hatte der Pfarrer anders geantwortet, dann hatte er die Unwahrheit gesagt, denn er kcnnt zu vie!e Karntner S!owenen, die sich tatsach-!ich bedroht fUh!en. Er se!ber ist noch nicht so weit. Wenn jedoch Herr !ngomar Pust weiterhin in seiner Zeitung Stimmung gegen ihn macht, wird er sich vie)!eicht einma! auch person!ich bedroht fUh!en mUs-sen. Denn primitive Menschen nehmen so!-che Anschu!digungen wort!ich und bitter-ernst. Wirk!ich bemerkenswert ist auch die Beobachtungsgabe des Herrn Pust, wenn er schreibt: „!m s!owenischen Kirchenchor, der Sonntag in St. Niko!ai sang, trugen zwei der s!owenischen SRnger und der Chorteiter se!bst den Kdrntner An-zug .. ." Der Chor!eiter trug namtich keinen Karntner Anzug, er weiB gar nicht einma!, was das ist! DaB aber das Tragen des Karntner Anzuges nach Meinung des Herrn Pust fUr einen „Bcrufss!owenen" unvor-ste!!bar sei, wei! ..fUr sie diese Gewandung suspekt" ist, daran sind nicht die S!o-v/enen, auch nicht die „Berufss)owenen" des Herrn Pust schu!d.
Dem Herrn Pust ist zu raten, er moge mit seinen Aufsatzen nicht — mit seinen eigenen Worten ausgedrUckt — ..einen Kurs steuern, der dem MiBtrauen und der Ur-angst " der Karntner S!owenen immer neue Nahrung gibt.
Lorenz Kass!, Keutschach
Dne 2. oktobra bo na graškem razstavišču svečano odprt letošnji jesenski jugovzhodni sejem, ki bo potekal v znamenju 70-letnice teh prireditev.
Tradicija sejemskih prireditev v Gradcu je vendar še starejša in sega nazaj v 19. stoletje, ko so leta 1841 priredili notranjeavstrijsko obrtno razstavo, kateri je teta 1870 sledila velika razstava industrije in kmetijstva, na kateri je sodelovalo več kot 1600 razstavljalcev iz vseh delov takratne monarhije. Začetek v gradnji lastnih sejemskih objektov je bil narejen leta 1880 s staro industrijsko halo, število obiskovalcev pa je takrat znašalo 231.000 oseb. Po teh obetajočih začetkih se je leta 1906 „rodi!" graški sejem s prvo jesensko sejemsko prireditvijo, katere prodorni uspeh pa je bi) dve leti pozneje še daleč presežen, ko so našteli več kot 400.000 obiskovalcev. Po prvi svetovni vojni je bila prva sejemska prireditev leta 1921, tokrat v novih pogojih, ko je od nekdanje velesile ostala le še majhna državica. Kljub temu se je Gradec uspešno uveljavljat kot sejemsko mesto, vendar je tozadevna
/ujMejfii sejem v Gradcu
prizadevanja ponovno uničila druga svetovna vojna, ki je tudi na razstavišču zapustila le razvaline. Iz teh razvalin je leta 1948 zrasel prvi povojni sejem in leta 1949 so celo prešli na dve sejemski prireditvi na leto.
Po tem kratkem pogledu v zgodovino graškega sejma pa k letošnji jubilejni prireditvi: Sodelovalo bo skupno 2356 razstavljalcev, od tega 1262 iz inozemstva, kar pomeni, da bo inozemska udeležba s 53,3 % prvič presegla polovico celotnega števila sodelujočih podjetij. Posebno močno bo — kot tudi v zadnjih letih — zastopana Zvezna republika Nemčija, namreč s 515 razstavljalci. Na drugem mestu (119 razstavljalcev) bo Italija in na tretjem mestu bo sledila Jugoslavija, ki jo bo zastopalo 83 podjetij, predvsem iz Slovenije in Hrvaške, deloma pa tudi iz Bosne in Hercegovine. Od skupno 41 tujih držav jih bo 24 predstavljenih v okviru tradicionalne mednarodne razstave v hali narodov; Jugoslavija bo razstavljala seveda v svojem lastnem paviljonu, ki je sploh največji inozemski objekt na sejmišču; v ostalem pa bodo inozemski razstavljalci vključeni v splošni okvir sejma, ki uveljavlja strogo razporeditev po gospodarskih panogah, kar bistveno olajša izbiro ob možnosti medsebojne primerjave.
Tozadevno preusmeritev od splošnega sejma k vrsti istočasnih strokovnih sejmov so v Gradcu uspešno izvedli, kar se kaže tudi v „te-žiščih" vsakokratne prireditve. Jeseni je to zlasti sejem gradbeništva (spomladi zavzema to mesto in prostor sejem kmetijstva), ki na razstavni površini celih 40.000 nudi res vse, kar je novega in zanimivega na tem področju. Drugi -velikan" na prireditvi je strokovni sejem pohištva, vendar tudi strokovni sejem turizma in gastronomije prav nič ne zaostaja. Potem je še strokovni sejem -Moderna pisarna", potem je strokovna razstava najrazličnejše opreme za kampiranje, potem je atraktivna modna razstava z dnevnimi predvajanji, potem je obsežna razstava žičnic in sedežnic, pa seveda še pestra izbira najrazličnejših drugih izdelkov industrije in obrti. Ne nazadnje pa je treba omeniti še .vinski grad", kjer se bo dosedanji madžarski restavraciji prihodnje leto pridružila kot nadaljnja privlačnost še posebna jugoslovanska restavracija.
Vse to bogato sejemsko dogajanje se odvija na razstavišču, ki ima veliko razsežnost 153.000 nV, na katerem je bilo tekom let zgrajenih 19 hal in 17 paviljonov s skupno površino 51.900 m?. Novost na tem področju je nastajajoče kmetijsko središče, ki bo vsaj delno na razpolago že pri bližnji jesenski prireditvi, ko bodo na površini 850 m? razstavili žlahtne sorte štajerskega sadja. Sicer pa je na graškem razstavišču vsestransko poskrbljeno, da se razstavljalci in obiskovalci prijetno počutijo; dokaz: njihovo število je od prireditve do prireditve večje.
IVAN CANKAR	5
Zgodbe
iz doMne šentflorjanske
so klečale v klopeh pobožne ženske in so molile in strmele Proti oltarju; toda oltar je bil že prazen in dvoje sveč je brlelo žalostno. Župnik je bil zagrnil kelih s spretno roko, blagoslovi! je mimogrede in se je napotil jadrno proti zakristiji. Slekel sc je ter pometal obleko križem po zakristiji, nato je ogrnil suknjo in je odhitel na dvorišče.
^ Nabralo se je bilo že mnogo ljudi; župan je bil tam in ucttelj, otroci so se podili po dvorišču, ženske so blebetale, "loški so ugibali; celo malo, lepo prase se je bilo izgubilo hleva in je begalo strahom in kričeč med ljudmi.
„ Stopili so v stran in so napravili pot, ko se je prikazal župnik. Pogledal je jezno na ljudi in je stopil k županu.
„No, kaj?"
„	„1, kaj bi?" se je nasmehnil debeli župan. „V mrtvašnico
^ "jim, pa je konec besedi!"
-Ali je mrtev?"
Seveda je mrtev; še besede ne zine, usta pa ima odprta." Župnik je namršil obrvi.
-Človek je, po božji podobi ustvarjen . . . Miha, naprezi *" Pojdi po zdravnika!"
^ Nato je stopil župnik z županom in učiteljem v hlev. '-tovek je ležal tam kakor prej, z glavo navzdol.
-Vsaj drugače bi ga položili; tu leži kakor . . . Bog vedi
..Če je itak mrtev!" je odgovoril župan.
..Ti, ki zijaš tam na pragu," je zaklical župnik, -pridi *^)ši sem in položi človeka po krščansko!"
Takoj je izginila glava. Nato se je župnik sklonil sam, Ugrabil je neznanca pod pazduho in ga je položil na slamo.
-Da bi vsaj vedeli, kdo je!" je ugiba) župan. „Iz naše vasi ni; v celi dolini šentflorjanski niso videli takega človeka,
drugače bi ga bili zaprli! Pride, leže in umrje .. ."
Učitelj je opazoval neznanca od blizu.
Ali je starec, ali je mladič? Lahko bi mu bilo dvajset, lahko tudi petdeset let! Morda ima v teh cunjah kakšne stvari, vsaj kakšno znamenje — iz katere dežele je doma in kam se je bil nameril ..."
Zdaj se je sklonil tudi župan, odgrnil je neznancu suknjo in je iskal po žepih. Našel ni drugega kakor skorjo kruha, trdo kakor kamen, in košček papirja, na katerem je bilo napisano z velikimi, okornimi črkami: .Polikarp'.
Zupan je zmajal z glavo.
-Potepuh je pač, brez doma in brez imena! Klatil se je Bog vedi kod in ko je bilo treba umreti, je legel, kjer so bile pač duri odprte .. . Bog mu daj mir in pokoj!"
Župnik je vzel papir in roka se mu je tresla.
-Morda mu je bilo tako ime," je omenil učitelj.
Zupan pa je stresel nevoljno z glavo.
-Polikarp? Tako ni ime nobenemu človeku na svetu! . . . Janez, Jože, Franc — to so imena! Če je kakšen Polikarp svetnik v nebesih, pač nima veliko opravila!"
Župnik je spravil list in je molčal; rdečica v njegovem obrazu je bila bledejša, nekaj težkega in mrzlega mu je leglo na srce. Mislil je trudoma in se ni mogel domisliti, čemu je bil prišel k njemu človek neznanec ob svoji žalostni poslednji uri...
Prišel je zdravnik, vesel, majhen, trebušen gospod, in se je takoj spravil nad neznanca.
-Seveda je mrtev! Od lakote in vsega hudega je poginil!"
In ker je bil župnik poleg, je pokrižal zdravnik neznanca po čelu, ustih in prsih.
-Zdaj ima vsaj mir! Potepuh je bil, siromak brez krova .. . Na obrazu se mu pozna, da je doživet veliko . . . Čudno se mi te zdi, čemu si je bil izbral baš farovški hlev . . ."
Župnik je nabral čelo v zlovoljne gube.
-Če bi bil prišel umret kam drugam, recimo, v vaš hlev — čemu baš tja? .. . Izgubil se je bil, blodeč, pa je legel, kjer so mu odpovedale noge . .."
Še je govoril župnik, ko se je nenadoma nečesa domislil.
„He, Miha! Kaj nisi zaklenil hleva sinoči?"
Hlapec se je začudil.
-Seveda sem ga zaklenil, dvakrat, kakor zmerom . .."
In s sumljivim, skoro plahim pogledom se je ozrl na mrtvega neznanca.
-No, no!" se je nasmehnil zdravnik. -To pot si bil pač pozabil. Dandanes ne prihajajo ljudje skozi ključavnico; suh je kakor treska, tako suh pa le ni!"
Miha se je razsrdil.
-Nisem pozabit! Bog mi je priča, da sem zakleni) vrata! Kaj jaz vem, če ni bil sam hudič ukrenil te stvari!"
Pokrižal se je in se je odmaknil od mrtveca še za par korakov.
Oglasi) se je župnik, z mehkim, trepetajočim glasom, kakor da bi prosil usmiljenja.
-Miha, povej, Miha, kaj nisi bil sinoči pri Gašperinu? Ali nisi pil malo čez mero? Greh je, ampak odpuščeno ti bodi! Le po pravici govori, Miha!"
-Pri Gašperinu sem bil, gospod župnik, vse je res, in tudi pil sem; ampak vrata sem zaklenil prej!"
Natihem je bil župnik sam prepričan, da je bil hlapec vrata zaklenil. Ponoči, ob tisti sveti in skrivnostni polnočni uri so se godile stvari, ki jih človeška pamet ne more do-
gnati . . .
Spravili so neznanca v mrtvašnico, župnik pa je poškropil hlev in tudi vrata z blagoslovljeno vodo . . .
Tako se je nagni! dan, se je bližala noč. Ozrl se je župnik proti nebu in je videl, kako je bledela rdeča zarja na zahodu. Dvorišče je bilo že vse v senci, črne so bite jablane. Zapel je zvon in je oznanjal noč.
Ob takih tihih, lepih jesenskih večerih, ko se čuti trudni starec tako sorodnega tistemu obledelemu nebu, v predsmrtni, žalostno-trudni slutnji trepetajočem drevju, je posedal župnik v vrtu in je premišljeval o minljivosti vseh posvetnih stvari in o bližnji sodbi božji. Tisto noč pa ga je bilo strah teme, neprijaznih senc, ki so segale zmerom dalje in zmerom više. Stopil je v vežo, napotil se je po stopnicah in je napravil v sobi luč.
Odprl je brevir, da bi molil. Srce pa mu je bilo razmiš-
Mrtzču/tz&M
znova dvigajo gtave
SKUPNA iZJAVA ZVEZE KOROŠKiH PARUZANOV )Z CELOVCA
)N ODBORA KOROŠKtH PARUZANOV tZ LJUBLJANE
Na skupni seji Zveze koroških partizanov iz Celovca in Osrednjega odbora koroških partizanov iz Ljubljane, ki je bila dne 10. septembra 1976 v Logarski dolini, so sprejeli skupno izjavo, iz katere objavljamo bistvene misli:
Narodnoosvobodilni boj na Koroškem, tostran in onstran današnje meje med repubtiko Avstrijo in SER Jugosiavijo, je bii sestavni dei boja proti nacizmu in fašizmu, najmračnejšemu pojavu v dosedanji zgodovini čioveštva. Siovenci na Koroškem so biti ta boj v samem središču podjarmtjene Evrope, na ozemiju, ki je biio sestavni det nemškega rajha in kjer so biie dotedanje meje izbrisane. Združeni v NOV in OF so se bojevati kot zavezniški vojaki in sestavni det antifašistične koaticije.
Vse to je neizbrisen dokaz o svobodoijubju in narodni zavesti Siovencev na Koroškem. Hkrati pa je ta boj tudi vetikan-skega pomena za odporniško gibanje v Avstriji. Bit je tudi edini opravičtjivi raziog za to, da je bita Avstrija po drugi svetovni vojni ktjub vetikemu detežu v nacističnem ztočinskem detovanju progtašena za žrtev nacizma in ne za zaveznika premagane Hitlerjeve Nemčije. Spričo tega bi današnja Avstrja morata izkazovati borcem protifašističnega boja na Koroškem priznanje in spoštovanje kot vsaka država antihitterjevske koaticije. Morata bi tudi dostedno uresničevati svoje mednarodnopravne obveznosti, ki so zapisane v 7., 9. in 19. čienu državne pogodbe o obnovi demokratične in neodvisne Avstrije.
Žai pa je danes, več kot trideset tet po zmagi nad nacizmom in več kot dvajset tet po podpisu državne pogodbe, poiožaj po-potnoma drugačen. Na avstrijskem Koroškem nemoteno detujejo razne vetikonemške in neonacistične organizacije. Spomenike NOB oskrunjajo in četo razstreijujejo. Nemoteno detuje šovinistična propaganda, ki poizkuša borce proti nacizmu prikazovati kot izdajatce, okupatorje in teroriste. To dejavnost vodijo takšne organzacije, ki bi jih Avstrija moraia prepovedati v sktadu s petim odstavkom 7. čtena in v sktadu z 9. čtenom državne pogodbe.
Ko odtočno protestiramo proti oživtjanju nacizma v Avstriji in proti kapituiantskemu ravnanju obtasti, istočasno izražamo odtočnost, da pritiskom ne popustimo. Stovencev na Koroškem ni ustrahovat nacistični teror in ne bodo jih ustrahovati današnji pritiski. Znati smo se boriti proti nacizmu in v tem boju zmagati, in tudi danes se bomo znati upreti preštevanju in drugim obtikam raznarodovanja.
Pozivamo odporniške organizacije in vse demokratične site v Avstriji, da nas v tem boju podprejo. Pozivamo Zvezo združenj borcev NOV Jugostavije, da nam v tem boju stoji ob strani. Pozivamo vse borčevske in antifašistične organizacije v Evropi, da obsodijo oživtjanje nacizma v Avstriji in izrazijo sotidarnost z našim bojem. Prepričani smo, da bomo tako združeni uspeti uve-tjaviti v mejah Avstrije pridobitve narodnoosvoboditnega boja in nacionaino enakopravnost, sožitje med večino in manjšino ter ustvariti pogoje za vsestransko mednarodno sodetovanje v tem detu Evrope.
Avstrijski poiitiki se motijo...
(Nad^fjetmnje z 2. strani)
iahko razumemo razpihovanje ve-tikonemškega šovinizma, ko četo uradno prokiamira nekakšno pravico do potitike asimiiacije avtohtonih narodnih manjšin in ko avstrijska žandarmerija izvaja nasitje nad narodno zavednimi Stovenci. Avstrijski vodiini državniki bi se morati zavedati, da je dogajanje na Koroškem v direktnem nasprotju z dotočiti 7., 9. in 19. čtena avstrijske državne pogodbe, kakor tudi z obveznostmi sktepne iistine hetsin-ške konference. "
Osolnik je opozoril, da so veliko-nemške nacionalistične in šovinistične sile na Koroškem inv Avstriji ponovno v zagonu razpihovanja narodnostne mržnje, znova oživljajo dediščino nacizma z asimila-torsko vindišarsko teorijo, zavedne Slovence hočejo prikazati kot nelojalne avstrijske državljane, razpihujejo protikomunistično in protijugoslovansko gonjo ter javno izjavljajo, da je narodno zavedne Slovence treba pognati čez Karavanke. Kar pa se tiče proslulega .prastrahu' — je dejal govornik — je celo kancler Kreisky prišel na dan z izjavo, da ,razume' strah Korošcev, saj je bila Koroška že dvakrat ,p!en tujih vojakov'. „Mar ne živimo v zadnji četrtini 20. stoietja, v obdobju komunikacij, pretoka znanosti in informacij, ko so osnovna zgodovinska dejstva splošno znana! Zgodovina prav dobro ve, kdo je posege) po tujem ozemtju in po tuji tastnini." Obsodil je prizadevanja, da bi borce proti fašizmu in žrtve fašističnega rrasi ja postavljali v isti položaj s tistimi, ki so za te zločine odgovorni, in naglasil, da tuje oborožene sile, ki so vkorakale v Avstrijo in na Koroško ob anšlusu leta 1938, za nekatere avstrijske politike očitno niso bile tuje; prav te sile pa so hotele izpeljati popoln etnični genocid nad koroškimi Slovenci.
„Tisti avstrijski poiitiki, ki mishjo, da so doiočiia državne pogodbe postaia mrtva črka na praznem papirju samo zaradi tega, ker se je Avstrija dvajset iet izogibata njihovi izpoinitvi, se gioboko motijo," je poudaril republiški sekretar Marjan Osolnik. „Naša doižnost je
spomniti jih, da ta doiočiia niso samo sad dipiomatsko-državniških pogajanj, temveč da je do njih pri-šio predvsem in prav zaradi šfe-viinih žrtev, ki so jih daii jugoslovanski narodi kot enakopravni udeieženci zavezniškega boja v drugi svetovni vojni, žrtev, ki so jih v tem protifašističnem boju dati koroški Siovenci sami in ves slovenski narod, o čemer pričajo po vsej Koroški raztreseni grobovi. Njihov boj je bii tudi boj za demokratično in antifašistično Avstrijo, za zmago nad mračnimi siiami reakcije in fašizma v Evropi in po svetu."
Govornik je dejal, da je Avstrija z najnovejšimi protimanjšinskimi zakoni krenila na pot grobega pritiska na manjšino in poslabšanja odnosov z Jugoslavijo. S tem, ko skušajo domačo in evropsko javnost prepričati, da Avstrija kot demokratična država zagotavlja manjšinam vse pravice in svoboščine, pa samo skušajo utišati glas protesta vseh tistih, ki se zavedajo, h kakšnim nevarnostim pelje veliko-nemška nacionalistična politika. Glavni vzvod te asimilatorske poli-
Na prireditvi v Solčavi je spregovori) tudi predsednik Zveze koroških partizanov Karel Prušnik - Gašper, ki je spomnil na skupni boj proti nacističnemu nasilju, ki so ga biti koroški partizani na obeh straneh današnje meje med Avstrijo in Jugoslavijo. Opozoril je, da je na avstrijskem Koroškem 40 pokopališč, kjer počivajo padli borci proti fašizmu; s svojim bojem in svojim žrtvovanjem so doprinesti k osvoboditvi Jugostavije, hkrati pa prispevali tudi k temu, da je bila Avstrija obnovljena kot svobodna, demokratična in neodvisna država.
Skoraj na vsakem teh pokopališč leži tudi rojak iz Savinjske doline, zato so naše medsebojne vezi še toliko tesnejše, je naglasil predsednik Prušnik. „Naša zgodovina
tike je še vedno težnja po preštevanju manjšine, je dejal Osolnik in opozoril, da v sedanjih koroških razmerah vsako preštevanje nujno pelje h konfrontacijam, kampanjam lažnega superpatriotizma in h grobemu pritisku na slovenski živelj.
..Razumijivo je, da koroški S!o-vertci odkianjajo takšno preštevanje in vidijo v sprejetih zakonih porajanje poiitike geta. Javno so izpričati, da se v deželi, kjer avtohtono žive tisočietje, v dežeii, kamor so njihovi predniki prišii pred tistimi, ki danes tvorijo večino, počutijo kot tujci v domovini. Sicer pa bi se mora) vsak sodobno in demokratično misieč čiovek že ob dosedanjih rezuitatih avstrijskih preštevanj vprašati, kdo je odgovoren in kje so pravzaprav družbenopoii-tični, gospodarski in sociaini vzroki za to, da v 20. stoietju, v času demokracije in napredka, neka manjšina tako nagio izumira — in to manjšina, ki je ceio po podatkih avstroogrske monarhije biia na južnem Koroškem ob koncu prejšnjega in v začetku tega stoietja v nedvomni večini!"
je skupna zgodovina, ki je ne more zbrisati nobena potvorba, nobena demagogija, pa tudi nobeno nasiije avstrijske poiicije. V tem oziru nas nedavni dogodki v Ško-cijanu spominjajo na surovost, s katero so se nemški okupatorji znašati nad vami in nad nami. Spominja nas na požig Sotčave, pri katerem so sodeiovaii tudi mnogi Avstrijci. Naša skupna stvar pa je tudi čien 7 državne pogodbe, sad našega skupnega boja. Zato se bomo — kot nekdaj — tudi skupno boriii za njegovo uresničitev. Skupaj se bomo boriii proti vsem pojavom neonacizma in ta boj bo veijai iepši bodočnosti ne ie nas koroških Siovencev, marveč vsega čioveštva, ki žeii živeti v miru, svobodi, enakopravnosti in medsebojnem spoštovanju!"
Naše skupne zgodovine
ne more zbrisati nobena potvorba
ljeno ob moiitvi, uhajate so misti v tuje kraje.
„Kako žalostno gori tuč nocoj!"
Privil je svetilko, toda visoki plamen je trepetal in je bil podoben zatohlo brlečim svečam ob mrtvaškem odru.
Zaprl je brevir in je stopil k oknu. Hitro se je bilo znočilo; belo je bilo nebo na zahodu in že so se vžigale zvezde .. .
Sam ni vedel, kdo ga je bil poklical, kdo mu je kazal pot: župnik je premeril sobo kakor v sanjah, premeril je drugo in tretjo in je prišel v tesno izbo, do vrha napolnjeno z debelimi, zaprašenimi knjigami. Odgrnil je malo okence in odprl se mu je razgled naravnost na pokopališče.
Tam je že sijal mesec, velik in bel, svetili so se križi, čudovito jasno se je svetila mrtvašnica. Ob malem, omreženem okencu mrtvašnice se je prikazal tedaj obraz; natanko je razločil župnik votline oči in ust.
Čuden, mrzel mir mu je legel na srce; vrnil se je v sobo, kjer je gorela luč, ogrnil si je suknjo in si je privihal ovratnik, da bi se ne prehladil- Nato se je napotil; in kakor je bil miren, so se mu noge tresle in so mu časih zašklepetali zobje.
II
Počasi je šel župnik preko dvorišča, mimo vrta. Na jablanah je pošuštevalo listje in je padalo. Zavil je na cesto, ki se je svetila v mesečini kakor s svežim snegom pokrita.
Od cerkve do pokopališča je bilo komaj sto korakov. 2e je stal župnik pred velikimi železnimi vrati, prijel je za kljuko in je stresel nalahko. Glej, kljuka se je vdala, vrata so se odprla, zaškripala so hripavo in župnik je stopil na blagoslovljena tla.
Mesečina je oblivala vse pokopališče; tenke, dolge sence so se bočile preko gomil. Sredi pokopališča je stal velik križ z razpetim Kristusom in njegova senca je segala prav do železnih vrat.
Župnik se je odkril in je povesil glavo. Zgodilo se mu je čudno, bridkost mu je napolnila srce. Komaj je še mislil na strahoto te noči in svoje poti, komaj še videl pred sabo vegaste, plesnive križe, polpodrta kamenita znamenja. Grehi,
zdavno že obžalovani, milostno odpuščeni, so mu ob tej zlo-usodni uri obtežili dušo.
Dolga je bila pot od križa do mrtvašnice — preromal je pač dolgo življenje .. .
Tako stoji starec, betežen ves in sivoglav, blizu konca dolge poti in spozna ob prepozni uri, da ni služil ne Bogu in ne svojim bližnjikom, temveč sam sebi in svojemu mesenemu poželenju. Vsa dobra dela — in toliko jih je bilo! — so izvirala iz hinavstva. Ni čakal človek plačila v nebesih; stoterno si je povrnil sam in je občutil povrhu še ukradeno sladkost dobrodelnosti . . .
Naslonil je župnik glavo ob veliki križ in je molil.
Kaj se ni oglasilo od mrtvašnice sem, poklicalo z nestrpnim glasom, kakor kliče človek, ki gleda na zlobnourni kazalec ure in bi ga rad ustavil z nejevoljno roko? . . . Župnik se je napotil po beli, peščeni stezi proti mrtvašnici. Visoko v zvoniku je zahreščalo, zdrknilo, ura je bila polnoči. Jadrno je bil prišel sveti čas, komaj minuta je minila od zgodnjega večera do te skrivnostne ure.
Župnik se je oziral na vse strani in ni zapazil ničesar. Toda zdelo se mu je, da se je bilo zgenilo tu, tam, da je šklepetalo, pošumevalo narahlo, da se je klopotoma zapiralo in odpiralo, kakor da bi odskakovali pokrovi od rakev. Dihnila mu je v obraz zatohla mrtvaška sapa, hušknilo je bilo prav mimo njega breztelesno bitje, nemirno blodeča duša, z grehi obložena, v stoletni ogenj obsojena.
Pokrižal se je in je pobožno sklonil glavo.
„0 vi pravični, pod bremenom kesanja vzdihujoči, ki prosite objokani pred nebeškimi vrati, dodeli vam Bog svojo neskončno milost!"
Jadrno je hitel čas in župnik je vztrepetal, ko ga je poklical nestrpen, ves že zlovoljen glas. Pod zaščito pobožne molitve se je bliža! župnik mrtvašnici. Vdano mu je bilo srce, noge pa so bile trudne in so se tresle.
Počasi je odprl duri in je postal na pragu. Temno je bilo v mrtvašnici, le skozi okno je sijal pramen bele mesečine, naravnost na mrtveca, ki je ležal na visokem odru. Župnik se je približal, sta! je tik pred njim.
Neznanec je bil oblečen še zmerom v tiste razcapane cunje, prsi so mu bile razgaljene. Ležal je iztegnjen na odru, roke ob životu. Glava je bila globoko nagnjena, ležala je na trdem lesu. Nikodar ni bilo, da bi bil položil siromaku blazinico pod glavo ali vsaj kako staro kamižolo. Župniku se je zasmilil; sklonil se je in je iskal po mrtvašnici; naposled je našel v kotu zraven lopate raztrgan predpasnik in prazno vrečo; položil je oboje neznancu pod glavo in zdelo se mu je, da je bil siromak sam vzdignil glavo ter se hvaležno oddahnil. Nato je prinesel župnik vegast stol ter je sedel poleg odra, neznancu ob zglavje.
Opazoval mu je obraz, ki se je svetil v mesečini. Lica so bila rumenkasto bleda, oči so bile globoko udrte, napol zatis-njene. Daši je bil obraz ves poraščen in so padali kuštravi lasje do obrvi, je bilo župniku očitno, da je bil človek še mlad in da je bil njegov obraz nekdaj pač zelo bel in nežen. Veliko, brezkončno trpljenje je bilo zarezalo gube vanj, jc stisnilo prej tako polne in vesele ustnice in je potisnilo obrvi do oči. Pogledal je na roke — tudi roke so bile majhne in nežne, toda vse razpraskane in od sonca zarjavele.
Župnik je vstal in se je sklonil preko mrtveca.
„Povej mi, kdo si, da zadobi moja duša mir!"
Zgenile so se trepalnice, smehljaj je zaigral okoli ustnic-Župnik je zapazil strahoma, da ni ležal mrtvec pred njim* ampak živ človek, ki se je zatajeval iz same hudomušnosti.
„Povej mi, zakaj si bil prišel k meni ob tako poznem času? Povej mi, kaj hočeš od mene, da si tako prišel ter ugrabi} mojemu srcu zadovoljnost bogoslužnega starca? Kaj sem t' storil, da si vznemiril poslednje dni mojega življenja?"
Župnikov glas je bil proseč, skoro jokajoč. Smehljaj ua obrazu neznanca pa se je širil, zmerom bolj razločen je bn in zmerom bolj prešeren. Oči so se polagoma odpirale, pum čice so se obračale na desno stran in so se svetile. Naposled je zganil nalahko tudi z roko, uprl se je z dlanjo, kakor da bi se hotel vzdigniti.
(Daije ti prihodnji stffi/H)
Tako spoštuje Avstrija svoje mednarodne obveznosti
____V zadnji šieviiki smo poročati o tiskovni konferenci, na kateri so
predstavniki RTV Ljubijana spregovoriti zastopnikom tiska o dolgo-ietnih prizadevanjih, da bi tudi koroški Siovenci dobiii možnost rednega sprejemanja siovenskega teievizijskega sporeda. )n povedaii so jim tudi, kako merodajni dejavniki v Avstriji že vsa ieta ovirajo in torpedirajo to možnost, ki je sicer eiementarna, normaina in obvezna po
mednarodnem pravu._________________________________________________
____Obširno dokumentacijo o tem vprašanju je pred nedavnim objavijo tudi ijubijansko Deio. V čianku je rečeno, da se postopek, ki naj bi Siovencem na avstrijskem Koroškem odpri možnost sprejemanja siovenskega TV sporeda, vieče že nedoumijivo doigo; v zadnjem času pa zbuja zaviačevanje dosti pozornosti. Po omenjeni dokumentaciji po-vzemamo:
Zahteva, da se koroškim Siovencem omogoči sprejemati slovenski televizijski program, je enako naravna in upravičena, kot zahteva po kontinuiranem obstoju slovenske besede v njihovem življenjskem okolju sploh. V vsebinskem smislu je to elementarno povezano z odporom koroških Slovencev zoper narodnostno zadušitev. Prav to je najbrž eden izmed glavnih vzrokov, zaradi katerih so odprto pismo Društva slovenskih pisateljev Radioteleviziji Ljubljana, omenjena tiskovna konferenca na RTV in drugo javno razpravljanje o tej zadevi zbudili pozornost.
Stvar se zdi nekam značilna za obče stanje razmer in odnosov onkraj Karavank. Toda da bi to laže videli, je treba seči nekoliko nazaj in nekoliko v podrobnosti.
Kaj je pravzaprav treba urediti, preden lahko prične delovati televizijski oddajnik ali pretvornik?
Na ozemlju SFRJ ureja postavljanje oddajnikov zvezni zakon o temeljih sistema zvez iz leta 1974. Zakon pa v celoti upošteva mednarodno konvencijo o izkoriščanju radiodituznega prostora, konvencijo, ki sodi v sistem pravnih določil pod okriljem OZN.
Mednarodni sporazumi o frekvencah se praktično začenjajo s prvim, berlinskim, iz leta 1906, dopolnjujejo pa se s pravilniki. Za televizijska frekvenčna področja je bil zadnji fak pravilnik sprejet na mednarodni konferenci o telekomunikacijah leta 1959 v Ženevi.
Na podlagi konvencije in tega pravilnika (Radio Regulation Gene-va 1959) je bil izdelan tako imenovani „načrt Stockholm 1961". Vanj so uvrščeni vsi oddajniki in pretvorniki včlanjenih držav — tisti, ki so °b času nastajanja načrta že delovali, in tisti, ki so jih udeleženke načrtovale. Za sleherni oddajnik, ki je bil uvrščen v načrt, je treba po konvenciji sporočiti medn-arodni organizaciji FRB samo čas, ko bo začel delovati. To v Jugoslaviji opravlja zvezna uprava za radijske zve-ie. Če ni drugih zadržkov, zvezn-a oprava hkrati avtomatično dovoli Postaviti oddajnik.
Za vse manjše oddajnike, zlasti Pretvornike, pa tudi za druge nameravane posege v radiodifuzni prostor ali za spremembe v njem mora zvezna uprava, preden dovoli Poseg, po mednarodnem pravilniku Prejeti soglasje sosednjih držav, na katerih ozemlje utegne seči novi ^pliv. S tem so povezani tudi redni sestanki radiotelevizijskih strokovnjakov iz sosednih držav, kjer razpravljajo o ureditvi teh vprašanj. Tako tudi RTV Ljubljana redno sodeluje na tristranskih strokovnih srečanjih med avstrijsko ORF, italijansko RAI in jugoslovansko JRT.
Širina pasu ob meji, za katerega jo potrebno soglasje sosedne držalo, če želimo v njem postaviti oddajnik ali pretvornik, je odvisna od lehničnih značilnosti načrtovanih oddajnikov in od geografskih okoliščin. V slovenskih razmerah gre Praktično za pas, ki sega od meje Približno 50 kilometrov navznoter.
Sredi takšnih določil je tudi morala teči akcija, ki naj bi koroškim Slovencem omogočila gledati slovensko televizijo.
Trenutno je mogoče sprejemati slovenski TV program na avstrijskem Koroškem samo v nekaterih vzhodnih delih Celovca in potem na območju vzhodno od Celovca do Pece in Labotske doline.
Ozemlje med Dravo in Karavankami, kjer živi največ koroških Slovencev, pa leži v televizijski senci. Naravna pregrada visokih gora slovenski televiziji onemogoča seči v avstrijski det Koroške. Tako zaradi geografske konfiguracije ozemlja torej -nastaja neravnotežje: signal avstrijske televizije namreč sega globoko v Jugoslavijo in zajema kar tri sorazmerno velike mestne aglomeracije — mariborsko skoraj popolnoma, ljubljansko in zagrebško pa delno. V Sloveniji je mogoče gledati avstrijsko televizijo približno na tretjini ozemlja republike.
Kraje na avstrijskem Koroškem, kjer prebivajo Slovenci, bi bilo mo-
goče televizijsko pokriti z oddajni-škimi napravami na Peči (tromeja Jugoslavija-Avstrija-lfalija) ter na Golici. To sta na jugoslovanskem ozemlju najugodnejši točki za ta namen. Vendar pa niti ti točki ne bi pošiljali slovenskega TV signak) v slovenske vasi in zaselke na severnih obronkih Karavank. Če bi hoteli doseči le-te, bi bilo treba postaviti dodatne pretvornike nekaj globlje v avstrijsko ozemlje, tako da bi od tam preusmerjali signal na obratno pot in pokrivali severno pobočje karavanške verige.
Toda zataknilo se je že ob Golici in Peči. Takole so se vrstile glavne pobude:
)UNH 197!
Na RTV Ljubtjana je izdetana študija o
gostovanskcga ozemtja pokrivati kraje na avstrijskem Koroškem, kjer prebivajo S!o venci, študija vsebuje izbiro kanatov, računske in grafične rešitve, okvirni prora-
čun za oddajniške aparature ter zemtje-vid predvidenega pokrivanja avstrijske Koroške z Gotice in Peči.
DECEMBER 1975
Na sestanku tehničnih strokovnjakov ORF, RAt in 3RT v Firencah je predtožen načrt za postavitev pretvornikov na Gotici in Peči. Prediog je zavrnjen z utemetjit-vijo, da bi pretvorniki povzročiti motnje na avstrijskem ozemtju in da naj se študije nadatjujejo predvsem za višje frekvenčne kanate.
FEBRUAR 1974
Skupščina SR Stovenije in njeni organi razpravtjajo o potožaju, načrtih in nato-gah RTV v Stoveniji. Posebna pozornost je posvečena vprašanju, kako zagotoviti sto-venski tetevizijski program Stovencem na Koroškem. Statišče je nedvoumno: gre za pomembno natogo, RTV tjubtjana jo mora uresničiti.
DECEMBER 1974
Na RTV tjubtjana je dokončana kom-pteksna študija „RIV programi za zamejske Stovence". V njej gre za radio in te!e-vizijo, obravnava pa pokrivanje krajev, koder prebiva stovenska manjšina v tta-tiji, Avstriji in na Madžarskem.
FEBRUAR 1975
RTV Ljubtjana sproži uradni postopek za izdajo sogtasja za zgraditev pretvornikov na Gotici in Peči prek zvezne uprave za radijske zveze (ZURZ)
3UN!3 1975
ZURZ sporoča: itatijanska stran ne da sogtasja za Peč in Gotico. Zato dovotje-nje za postavitev ni mogoče izdati.
3UN!3 1975
Sestanek tehničnih strokovnjakov ORF, RAt in 3RT v tnnsbrucku V zapisniku samo vprašanje kanatov za pretvornika na Gotici in Peči še nadatje odprto. V pogovorih predstavniki ORF povedo, da probtem ..presega njihova poobtastita".
3UNt3 1975
Pismo predsednika skupščine RTV 3a-neza Vipotnika generatnemu intendantu ORF dr. Ottu Oberhammerju, kratka seznanitev s probtematiko. Trojna sestanka v Firencah in tnnsbrucku nista prinesta rešitve. tzjava strokovnjakov, da je potrebna potitična rešitev. RTV Ljubijana prosi dr. Oberhammerja za pomoč.
AVGUST 1975
ZURZ piše:	itatijansko ministrstvo za
PTT je sporočito pogoje, ob kakršnih bi privotito v sogtasje za Gotico in Peč. RTV Ljubtjana odgovarja: strinjamo se s pogoji. — Dunaj motči.
NOVEMBER 1975
Zvezna uprava za radijske zveze posreduje pri avstrijskem ministrstvu za promet, pri generatni upravi pošte in te!e-grafa.
3ANUAR 1976
še en teieks zvezne uprave za radijske zveze avstrijskemu ministrstvu za promet.
3ANUAR 1976
Generatna uprava avstrijske pošte in tetegrafa pri ministrstvu za promet sporoča zvezni upravi za radijske zveze, da obiatuje, ker sogtasja k predtogom za pretvornike na Gotici in Peči ne more dati — ker bi povzročati motnje v Avstriji. Skticuje se na protokota s tristranskih sestankov iz Firenc (1975) in tnnsbrucka (1975), kjer piše, da jo probtem še zmeraj treba obravnavati kot še nerešen; ..rade votje smo na razpotago vaši upra vi za obravnavanje dodatnih predtogov".
3UN!3 1976
Na Peči in Gotici se sestanejo strokovnjaki ORF in RTV Ljubtjana. Dogovor:
RTV Ljubtjana bo postata ORF še dodatne predtoge, da bi tahko do jesenskega sestanka strokovnjakov ORF, RA! in 3RT usktaditi razvojne načrte.
3UH3 1976
RTV Ljubtjana poštje ORF dodatne predtoge za Gotico in Peč; dva dodatna kanata z visokima frekvencama, ki ne motita mreže ORF.
In tako je zdaj.
Zgornja zgoščena, zares le na osrednje točke skrčena kronologija stikov v zvezi z Golico in Pečjo, ki povzročata toliko motenj, še daleč ne pove vse zgodbe o prizadevanjih, da bi ob neki meji v Evropi postale stvari normalne, kakor se pač jemljejo za normalne v Evropi po Helsinkih. Vzporedno je tekla vrsta razprav v republiških organih družbenopolitičnih organizacij, vrsta akcij med RTV in njenim ustanoviteljem, SZDL, in ne nazadnje tudi diplomatska podpora, ki jo je dal zvezni sekretariat za zunanje zadeve.
Toda rezultat so bile, vsaj doslej, ugotovitve o „mofnjah" in zagotovilo, da „smo na voljo za nadaljnje predloge".
Obstaja seveda državna pogodba o vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije iz leta 1955. V členu 7 te pogodbe so zagotovljene posebne pravice slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Ravno slovenski manjšini na Koroškem naj bi bila namenjena pretvornika na Golici in Peči. Državna pogodba se seveda s frekvenčnim prostorom ne ukvarja in s televizijskim signalom tudi ne; če zaradi drugega ne, že zato, ker je bila leta 1955 televizija komaj v povojih. Toda iz smisla in duha 7. člena pravica do sprejemanja televizijskih progra-
mov iz matične dežele jasno izhaja.
Veliko določneje se uporabe radiodifuznega prostora ob meji dotika sporazum o sodelovanju med Jugoslavijo in Avstrijo v kulturi, znanosti in prosveti, ki je bil podpisan aprila 1972 na Dunaju, ratificiran in objavljen pa februarja 1974. Državi bosfa po 1. členu sporazuma podpirali razvoj sodelovanja v znanosti in pri raziskovanju, v kulturi in umetnosti ter radiu in na televiziji. Po 13. členu sporazuma bosta spodbujali širjenje neposrednega sodelovanja med jugoslovanskimi RTV središči ter avstrijsko ORF.
In naposled: sklepna listina s konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (Helsinki 1975) poudarja, da se udeleženke konference (med njimi tudi Avstrija) zavedajo potrebe po zmerom širšem spoznavanju in razumevanju različnih plati življenja v drugih državah udeleženkah. Zato priznavajo
pomen širjenja informacij iz drugih držav udeleženk in boljšega seznanjanja s takšnimi informacijami. Spričo tega države udeleženke poudarjajo bistveno in vplivno vlogo tiska, radia in televizije. V poglavju o sodelovanju na humanitarnih področjih celo izrecno piše, da bodo države udeleženke podpirale boljše proženje filmskih, radijskih in televizijskih informacij.
Obstaja seveda tudi precedens na Južnem Tirolskem, kjer na ozemlju Italije živi avstrijska nemško govoreča manjšina. Dekret predsednika republike Italije z dne 1. novembra 1973 je dokončno uveljavil stanje, za katero so značilni tile glavni elementi: Pokrajina Bolzano (Božen) je bila pooblaščena, da postavi in upravlja primerno mrežo, ki s kakršnimikoli tehničnimi sredstvi omogoča sproti spremljati in oddajati radiodifuzne (zvokovne in slikovne) programe tujih RTV organizacij predvsem s področja Avstrije, pa tudi Nemčije. Če je treba in v okviru zakona sme pokrajina v ta namen uporabljati tehnične naprave, s katerimi razpolaga javna nacionalna telekomunikacijska mreža italijanske pošte.
V bistvu gre torej za to, da je pokrajina Bolzano (Božen) prevzela v upravljanje in vzdrževanje oddajniške naprave za posredovanje programov iz Avstrije in Nemčije, ki so bile prej pravno sporne, postavljene pa so bile s prizadevanji avstrijske, nemško govoreče narodnostne manjšine.
Iz pregleda vseh teh okoliščin, dogodkov in dejstev je jasno razvidnih nekaj reči.
Koroški Slovenci morajo nenavadno dolgo čakati, da se jim morda nekoč odpre možnost sprejemati slovenski televizijski program — možnost torej, ki je elementarna, normalna in obvezna po veljavnem mednarodnem jjravu. Hkrati je njihova zahteva skladna s čeaa!je bolj prevladujočo politično voljo, izraženo V sklepni listini helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, pa tudi s prakso, ki se nedvoumno uveljavlja v evropskem prostoru in drugod.
To nenavadno dolgo čakanje se srečuje z avstrijsko zaporo, sestavljeno na videz iz tehničnih ovir. Po vsem povedanem in ob vsem, kar se dogaja z usodo koroških Slovencev v zvezi s sklepom o „preštevanju posebne vrste", je skoraj nemogoče ogniti se misli, da gre vendarle za politično motivirano zavlačevanje.
Tako zavlačevanje je, milo povedano, anahronizem. A kot ob slehernem anahronizmu, se tudi ob tem kopiči naraven in upravičen odpor. RTV Ljubljana, ki je z vsemi veljavnimi normami za svoj obstoj in delovanje ter s temeljnimi izhodišči svoje programske in razvojne politike zavezana k temu, da v izvršnem smislu zadosti svoji nalogi, je zdaj hkrati čedalje pod pritiskom slovenske javnosti: javnost pa terja tudi, da bi segli po enostranskih ukrepih, če drugače nikakor ne gre.
To je zdaj odprto. Ali naj še dlje čakamo? Čakamo na naslednjo avstrijsko reakcijo?
Toda navsezadnje se je treba vendarte vprašati, kaj neki je na Peči in Goiici tako zeio nevarnega, da pretvornika s siovenskim teievi-zijskim programom na teh dveh točkah povzročata toiiko ..motenj"!
in ko se onkraj meje že toiiko govori o ..prastrahu", kaj je v informacijskem prostoru, ki bi bii odprt za stovensko teievizijo, takšnega, da vzbuja toiiko prastrahu. Je morda to prastrah pred odprtim informacijskim prostorom samim!
.PRASTRAH'
pred stovensko tetevizijo ?
VESTNIK
ŠPORTNI VESTNIK
ŠPORTNI VESTNIK
S — Štev. 38 (1779)
Celovec, petek, 17. september 1976
Nov zločinski ..podvig"
emigrantskih ustaških teroristov
Skupina ustaških teroristov v Ameriki je prejšnji teden ugrabila potniško letalo s 85 potniki in 7 člani posadke, vendar se je ta najnovejši ..podvig" znanih krogov končal klavrno. Ko je ugrabljeno letalo po prisilnem poletu preko Kanade in Islandije pristalo na pariškem letališču, so francoske oblasti vzele zadevo dovolj resno ter so ugrabitelje prisilile k brezpogojni vdaji. Potem so jih zastražene odpeljali spet v Ameriko in jih izročili tamkajšnji policiji.
Vendar pa ima skupina teroristov — imenovali so se „borci za svobodno Hrvatsko" — na vesti tudi človeško življenje: bomba, ki so jo podtaknili v New Yorku, da bi s tem izsilili objavo njihovega .proglasa" v več ameriških listih, je ubila enega policaja, več pa jih je bilo težko ranjenih.
Po pisanju ameriškega tiska gre pri teroristih za pripadnike znanega .gibanja", ki je zgrešilo že celo vrsto atentatov, sabotažnih akcij in predvsem napadov na jugoslovanska predstavništva v Ameriki in drugih državah. Ugleden newyor-ški dnevnik je zapisal, da gre za .ostanke fašističnega režima, ki je med vojno ustanovil marionetno neodvisno državo pod nemško in italijansko okupacijo" in ki je odgovoren za množične umore. Jugoslavija je v zvezi s tem dogodkom poudarila, da ta najnovejši zločin predstavnikov fašistične emi-
gracije znova potrjuje upravičenost dosedanjih jugoslovanskih opozoril ameriški vladi o terorističnem značaju emigrantskih skupin, da pa ameriška vlada doslej ni storila resnejših ukrepov, da bi omejila in onemogočila takšne in podobne teroristične akcije. Posebej pa je Jugoslavija protestirala tudi zaradi ravnanja ameriške zvezne policije (FBI), ki je posredovala .razglas" teroristov tisku, kar v Beogradu ocenjujejo kot sovražno dejanje proti Jugoslaviji.
Zemtjja se noče umiriti
Od6. maja naprej, ko je grozni potres v Julijski Benečiji poleg ogromne gmotne škode zahteva) tudi biizu 1000 človeških žrtev, se zemeijska površina še ni pomirita. Od takrat pa do danes so našteti že nad 200 potresnih sunkov, med katerimi so bili še prav posebno močni minulo soboto proti večeru in v sredo zjutraj in dopoidne. Spet so se zrušiia posiopja ziasti v Juiijski Benečiji v itaiiji in v Posočju v Sloveniji. Pri sobotnem potresu je biio zabeleženih tudi nekaj smrtnih žrtev. Ljudje se zaradi pogostih potresov ne upajo več v hiše. Sobotni in zadnja močna potresna sunka v sredo smo močno občutili tudi pri nas na Koroškem.
Največja tragika je v tem, da se biiža zima in da ljudje še vedno niso pod varno streho.
Kot med brati
V	soboto 4. septembra je imelo Planinsko društvo Ruše veliko slovesnost na kateri je proslavljalo svojo 75-letnico obstoja in 35- letnico vstaje slovenskega ljudstva. Slovesnost se je odvijala v Ruški koči pri Arehu na Pohorju. Tega praznika se je kljub dežju in snegu udeležilo okrog 300 planincev, med njimi predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik, visoki predstavniki javnega življenja in delegacija Slovenskega planinskega društva Celovec.
V	slavnostnem govoru, ki ga je imel Stojan Požar, je le-ta orisal zgodovino društva, katerega prvi početki v času Avstro-Ogerske monarhije so imeli v bistvu podoben razvoj kot ga je imela takratna slovenska planinska organizacija na Koroškem — Ziljska oziroma Celovška podružnica Slovenskega planinskega društva. Za obe ome-
Št. Janž v Rožu
V nedeijo 19. septembra ob 19. uri bo farna mladina v Št. Janžu v Rožu v sodeiovanju s cerkvenim zborom ponovno izvajala v farni cerkvi
P A S ! J O N
ati trpijenje Gospodovo v 14. stikati, kot so ga igrati prvič v Škofji Loki teta 1721.
Na predstavo prisrčno vabtjeni!
njeni oziroma za vsa takratna društva je veljala deviza dvigati narodni ponos in narodno zavest. Prav ta visoka zavest ljudi je poudaril tovariš Požar se je najbolj zrcalila zlasti med narodno osvobodilnim bojem, ko je preprosto prebivalstvo Pohorja na svojih plečih nosilo partizansko gibanje.
izdajatelj, založnik In lastntk: Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klagenturt - Celovec, Gosometergasse 10 tel.52-5-50 —Tiska: Založniška in tiskarsko družba z o. j. Drava, Celovec — Borovlje
In ogromen prispevek k rasti te zavesti je dalo prav organizirano planinstvo.
Po razvitju planinskega prapor-ja, kateremu so tudi naši planinci prispevali trak, je zbranim planincem spregovoril predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik. Tudi predstavnik naše planinske organizacije Jozej Einspieler je v kratkem nagovoru iskreno čestital tamošnjim planincem k njihovemu prazniku in jim želel tudi v bodoče mnogo uspeha ter se zahvalil za solidarizacijo z bojem koroških Slovencev.
V kulturnem sporedu, ki je sledil, so sodelovali gledališka igralca Angelca Jenčič-Jankova in in Marjan Bačko ter godba na pihala in pevski zbor DPD Svoboda Ruše in Bistrica. V pripravi so bile tudi igre ruških gozdarjev, kovačev in lovcev, ki pa so zaradi skrajno slabega vremena morale odpasti. Delegacija naših planincev, ki jo je vodil podpredsednik Slovenskega planinskega društva Celovec Jožko Miklavčič, je bila pri ruških planincih izredno gostoljubno sprejeta, tako da so se naši planinci počutiti kot med svojimi brati.
/fofmara vas
Po 18-letnem županovanju je Stefan Mandl (SPO) iz zdravstvenih razlogov dal svoje mesto župana na razpolgo drugim. Prejšnji torek je občinski odbor ob prisotnosti okrajnega glavarja dvornega svetnika dr. W. Marka z 19 proti 14 glasovom izvolil za župana dosedanjega namestnika Mandla, Jožefa Strugerja. Z izvolitvijo Struger-ja za župana, je bilo potrebno tudi izvesti spremembo v občinskem predstojništvu. Tako je bil za prvega namestnika župana izvoljen Emil Muller (SPO), za drugega Jo-set Ouantschnig (SPO). Za novega člana občinskega predstojništva je bil izvoljen Raimund Mikel (SPO), za namestnika pa Bernhard Sitter.
#	SLOVENSKi ATLETSKi KLUB PONOVNO REMtZiRAL
Slovenski atletski klub je tudi v svoji tretji igri v prvem razredu ostal neporažen. Pred lepim številom gledalcev je naša enajsterica gostovala v Šmihelu v Labotski dolini in iztržila proti tamkajšnjemu moštvu z rezultatom 0:0 važno točko. Igra je bila dokaj napeta, zelo borbena in ni primanjkovalo lepih potez. Dokaj dobro je tudi sodil sodnik igre Gur-ker in želeti je, da bi bilo na Koroškem še več tako objektivnih sodnikov. SAK je vsekakor dokazal, da je sposoben kljubovati tudi renomi-ranim moštvom prvega razreda. Saj so imeti fantje nekaj žeto lepih priložnosti, da zatresejo nasprotnikovo mrežo, zelo dobri vratar nasprotnika kakor tudi nekaj smole pa nista pripustila zadetka. Pač pa so imeli tudi domačini nekaj možnosti, vendar pa je bil vratar SAK-ja Anton Beton v tej igri nepremagljiv. Sicer pa je igralo celo moštvo SAK-ja zadovoljivo.
Koncem konca pa moramo reči, da je remis pravičen in da sta bili po koncu igre obe moštvi z eno točko zadovoljni.
SAK je igral s sledečo enajsterico: Beton; Lampichler, Hribar, Oraže, Pandf J., Zablatnik, Wieser H., Ho-bef; Woschitz, Blajs J., Prušnik.
& MLADiNCi SAK-JA SPET PORAŽEN)
Mladinska reprezentanca Slovenskega atletskega kluba je gostovafa v Wolfsbergu proti sovrstnikom WAC-ja in izgubila igro z rezultatom 1:5 (1:3) Čeprav so naši fantje igrali zadovofjivo, je bil nasprotnik vendar premočan. Mladnici SAK-ja so imeli sicer nekaj lepih priložnosti, vendar jih niso znali izrabiti. Častni gof je zabil Kupper. Najbolj pa so se v slovenskem moštvu izkazali Velik, Gregorič ter Sadjak. Povedano pa naj še bo, da naši mladinci tudi tokrat niso igrafi v štandardni postavi, verjetno pa bodo prihodnjo nedeijo nastopili z najboljšo enajsterico.
*	TUD) SELAN) USPEŠN)
PROT) B)STR)C) [3:2]
Selški nogometaši so tokrat izredno presenetili. Proti najhujšemu konkurentu, Bistrici ob Dravi so zaigrali izvrsten nogomet in zmagali zasluženo z rezultatom 3:2 Koga posebej omenjati ni treba in tudi ni možno,
ker so vsi fantje igrali zelo zagnano. Gole za Selane so dali: Fortunat Olip in Flori Dovjak.
MOTORŠPORT
# N)K) LAUDA ZASEDEL V MONZ) 4. MESTO
Velika nagrada Italije, 13. dirka formule Iv tej sezoni je stala popolnoma v znamenju povratka avstrijskega svetovnega prvaka Laude, ki se je v Monzi po svoji hudi nesreči na Nilrnburgringu vrnil na dirkališče. 2e v soboto je s 5. mestom v zaključnem treningu presenetil pesimiste in vsevedneže ki so bili mnenja, da nikdar ne bo vozil več tako dobro, kot pred nesrečo v ZRN.
V nedeljo na dirki pa je vozil kot v svojem najboljšem času in zasedel izvrstno 4. mesto, katerega ni nihče pričakoval. Fanatična italijanska pu-
PRUATELJ) NOGOMETA
POZOR!
SAK igra prihodnjo soboto ob 15.4$ uri na Košatovem igrišču proti reprezentanci Maria Rojach. V predtekmi pa se bosta ob 14. uri pomeriti rezervni reprezentanci obeh kiubov.
V nedeijo pa ima prav tako na igrišču ob Košatovi cesti miadinska ekipa SAK-ja v gosteh sovrstnike KAC-a. igra se bo pričeta ob 16.30 uri. Pridite v obiinem števitu, da podprete naše fante v teh spopadih!
blika bi ga nedvomno od veselja raztrgala, če ga ne bi takoj po dirki policaji spremili iz motodroma v Monzi. Kar pa šteje še več, pa je, da najhujši konkurent Laude, Anglež James Hunt ni prispel v cilj, in ima Lauda po tem teku naskok petih točk napram Huntu. V motodromu v Monzi je zmagal Šved Ronnie Petter-son, pred Laudovim tovarišem Clay-jem Reggazonijem in Francozom J. Laffitom.
Naslednja dirka se bo odvijala 3. oktobra v kanadskem Mosportu. Potem pa sledita še Watkins Glen v ZDA ter Fuji na Japonskem. Vsekakor ima Lauda najboljše izglede da ponovno osvoji naslov svetovnega prvaka formule I.
NAMIZNI TENIS
& SELAN! V KOROŠK) L)G)
Namiznoteniška ekipa športnega društva v Selah je po izredno uspešni sezoni dosegla vstop v kvalitetnejšo koroško namiznoteniško ligo. Potem ko so v končnem obračunu v 1. razredu-vzhod dosegli za SV Biiro Achatz in SV Pirelli-Schader dobro tretje mesto in so iz koroške lige izpadli trije klubi, se je za selske namiznoteniške igralce uresničila želja, igrati prvenstvene tekme s koroško elito. Če pomislimo, da je naslednja kvalitetnejša liga že avstrijska državna liga, potem lahko smatramo vstop slovenske ekipe v koroško ligo za velik podvig. Lahke nasprotnike Selani v koroški ligi ne bodo imeli, tako da si sekcijski vodja in igralec Mirko Oraže že pred začetkom namiznoteniške sezone beli glavo, kako zasigurati obstanek v premočni ligi. Meni, da bi bita najboljša rešitev ta, da bi se ekipa okrepila z močnim igralcem iz Slovenije, katerih je menda po novi reformi precej. S kvalitetnim igralcem pa bi hkrati odpadel tudi problem glede trenerja.
Kako uspešno deluje v Selah namiznoteniška sekcija dokaže ne samo vstop prve ekipe v koroško ligo, ampak tudi dejstvo, da je druga ekipa osvojila prvo mesto v lestvici 2. koroškega razreda-vzhod in bo v bodoče igrala v prvenstvu 1. razreda. Sploh pa bodo Selani nastopili v celoti v koroških prvenstvih s šestimi ekipami:	tedensko bosta nastopali
v koroški ligi in prvem razredu dve moški ekipi (Schwaiger, Falle W., Oraže M.. Falle H., Oraže Z., Travnik in Velik), s štirimi ekipami pa bodo Selani nastopali v šomrski ligi oz. mladinski ligi, dekliški ligi in ženski ligi. Poleg vidnih mest v prvenstvu pa so Selani bili uspešni tudi na koroškem šolarskem in mladinskem prvenstvu: prvakinji sta postali Andreja Užnik in Marti Oraže. Nan-ti Travnik pa je osvojil naziv šo-tarskega prvaka DSG.
Paleto vidnih rezultatov bi se dalo še nadaljevati, vendar je po mnenju skromnega sekcijskega vodje Oražeta tega dovolj Kljub skromnosti pa bi bilo le dobro seznaniti bratce, da bodo Selani zastopali Koroško v namiznoteniških dvobojih na mladinskih igrah Alpe-Adria z Ljubljani. Torej Koroška le ni tako nemška, kot bi rada bita.
RAD!0 — TELEV!Z!JA
AVSTRIJA 1
SOBOTA, 18. 9.: 1515 Fitm-ska komedija — 17.00 Kdo rokodeiči z nami? — 17.30 Biack Beauty — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Panoptikum — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Dober večer v soboto ie!i Heinz Conrads — 19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tirotske — 19.30 čas v stiki, kut-tura in šport — 20.18 Gtasba je adut — 21.55 šport — 22.15 Cotumbo — 23.30 Poročita.
NEDEUA. 19. 9.: 15.30 Oče, mater in devet otrok — 17.00 Toby tn Tobijas — 17.30 Biene Maja — 17.55 Otrokom za tahko noč
—	18.00 Ktub seniorjev — 18.30 ORF išče po Avstriji naraščaj za zabavo — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki, kut-tura in šport — 20.15 tntermezzo za pet rok — 21.45 Poročita in šport.
PONEDEUEK, 20. 9.: 9.00 Za predšotske otroke — 9.30 Orientirano gospodarstvo — 10.00 Francoščina — 10.30 Oče, mater in devet otrok — 17.30 Za predšotske otroke — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 V kratjestvu divjih iivati — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije— 19.30 čas v stiki, kuttura in šport
—	20.00 Nedetjski šport — 20.50 Akcija v Manhattanu — 21.35 Poročita in šport.
TOREK, 21. 9.: 9.00 Za predšotske otroke
—	9.30 Uvod v misetnost fizike — 10.00 Snov tn prostor — 10.30 Privatno iivtjenje Henrika Vit. — 17.30 Za predšotske otroke
—	17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Spannagt A sin — 18.25 Pregted sporeda
—	18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 Srečanje med iivatjo <n čtovekom — 20.00 Stranke: Med programom in pragmatiko
—	21.40 Hiša na Eaton Ptace — 22.25 Po
ročita in šport.
SREDA, 22. 9.: 9.00 Oddaja z miško —
9.30	Kmetijstvo danes — 10.00 Tako gospodari trgovsko podjetje — 10.30 Kriminat-ka — 17.00 Hokuspokus — 17.25 Oddaja z miško — 17.55 Otrokom za tahko noč —
18.00	Diana — 18.25 Pregted sporeda —
18.30	Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki, kuttura in šport — 20 00 Tem
peramentna žena in tjubezen — 21.50 Poročita in šport.
ČETRTEK, 23. 9.: 9.00 Za predšotske otroke — 9.30 Poštena prodaja — 10.00 Kaj bi tahko postat? — 10.30 Temperamentna žena in tjubezen — 17.30 Za predšotske otroke
—	17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Rumena karavana — 18.25 Pregted sporeda
—	18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije —
19.30	čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 Upornik, ki ni bit upornik — 21.55 Poročita
PETEK, 24. 9.: 9.00 Za predšotske otroke
—	9.30 Živi narodni zaktadi Japonske —
10.00	Vrtovi — 10.30 Moja hčerka in jaz —
17.30	Za predšotske otroke — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Tetevizijska kuhinja — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 Derrick — 21 05 Vodič skozi avstrijsko tjudsko gtasbo
—	21.50 špionažni fitm — 23.30 Poročita in šport.
		AVSTRIJA 2
H		SOBOTA, 18. 9.: 14 10 Med narodni jahaški turnir —
16.30 Rokomet — 18.00 Orien-
tacija — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Zgodbe o matematiki — 20.00 Gaterija — 20.15 Lametta in co — 21.50 Bourbon Street.
NEDEUA, 19. 9.: 9.55 Mednarodni jahaški turnir — 13.50 Nagrada narodov — 17.15 Horizonti — 18 00 Popscope — 18.30 Ptavo-tasa Venera — 20.00 Enciktopedija — 20.15 Privatno živtjenje Henrika Vtt. — 21.45 Portret — Umetnost stotetja — 22.30 Brez nagobčnika.
PONEDEUEK, 20. 9.: 17.30 Uvod v misetnost fizike — 18 00 Angteščina — 18.25 Pregted sporeda — 18 30 V kratjestvu kra-tjice Sabe — 19.30 Snov in prostor — 20.00 Hiša na Eaton Ptace — 20.50 Vstop prost
—	21.35 čas v stiki — 22.05 Fitm.
TOREK, 21. 9.: 17.30 Kmetijstvo danes —
18.00	Angteščina — 18.25 Pregted sporeda
—	18.30 Eurotransptant — 19.30 Tako go spodari trgovsko podjetje — 20.00 Krimi-natka — 21.40 Čas v stiki in kuttura.
SREDA, 22. 9.: 17.30 Poštena prodaja —
18.00	Francoščina — 18.25 Pregted sporeda
—	18.30 Vstop prošt — 19.30 Kaj bi tahko postat? — 20.00 Teteobjektiv — 20.45 Une taterne magique — 21.30 Čas v stiki in kuttura — 22.05 Kratki fitmi Chartija Chaptina.
ČETRTEK. 25. 9.: 17.30 Živi narodnostni zaktadi Japonske — 18.00 Ruščina — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Raziskovanje morja
—	19.30 Vrtovi — 20.00 Moja hčerka in jaz
—	21.30 Čas v stiki in kuttura.
PETEK, 24. 9.: 17.30 Orientirano gospodinjstvo — 18.00 Nemščina — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Akko — Križarsko mesto med epohami — 19.30 Angteščina — 20.00 Oživtjena pretektost — 20.45 Nova — 21.05 Traiter — 21.50 Čas v stiki in kuttura — 22.2& High Chaparrai.
HOTEL BREZNtK
P i i b e r k išče z 10. oktobrom 1976 sa mostojno, pošteno in kvaiifi-cirano
natakarico Staina :iužba, hrana in sta novanje v hiši.
Tei. [0 42 35) !0 26
SLOVENSKE ODDAJE RADIA CELOVEC
SOBOTA. M. 9.: 9 45 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDEUA, 19. 9.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši žetji.
PONEDEUEK, TO. U.45 Celovški radijski dnevnik — Iz popotne torbe: Izlet v Moskvo in Leningrad (M. Kumer — črčej)
TOREK. !!. 9.: 9.50 Dežela ob Dravi — U.45 Celovški radijski dnevnik — šport —* Otroci, poslušajte)
SREDA. M. 9.:	U.45 Celovški radijski
dnevnik — Domači pregovori in reki.
ČETRTEK. M. 9.: U.45 Celovški radijski dnevnik — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev.
PETEK. M. 9.: U.45 Celovški radijski dnevnik — Narava poje v poeziji: Jesen v s!o-