-   75   -
Odgovor
na gosp. Rešev odgovor.
Ako bi Vam jez hotel tako strastno (leidenschaft-lich) odgovoriti, kakor ste Vi meni v 16. listu Novic, bi rekel, de zaslužite, de bi Vas pri pervi priložnosti kam za kakima jezičnima pravdarja postavili. Saj ste moje besede tako s pačili, de bi se mende te službe ne vstrašili. Tode tako strastno čendranje bi nikogar resnice ne prepričalo. Torej strasti na stran, in mirna pamet naj govori!
Djal sim popred, de ste Vi moje besede spačili, in res je taka. V Vašim odgovoru beremo tele besede : ^Kakor hitro namreč častiti gospod prebere pismo svo-jiga prijatla, ... že tudi zagotovo ve, de v poglavitnih in posebno v naših normalnih šolah kateheti mladost le v ptujim, nerazumljivim jeziku keršanske resnice uče." Častiti gospod! prosim Vas, bodite tako dobri in vzemite še enkrat 15. list Novic v roke, berite ga, in svojo glavo zastavim, de ne boste v njem najdli, de sim jez kje rekel, de g. g. kateheti poglavitnih in posebno Vaših normalnih šol mladost le v ptujim, nerazumljivim jeziku uče. Besedici: „posebno" in „le" ste — ne zamerite — Vi pritaknili, in tako moj govor spačili. Saj je mende vsakimu — tedaj tudi meni — znano, de nemšina še pod absolutizmam ni  mogla  slovenšine saj
iz perviga klasa popolnama izgnati. De ste ji le'-tas za las več i pravice dali, je bilo znano tudi meni. Zatorej tudi nisim pristavil besedice: „le."
Moja beseda je le bila in bo, dokler je ne boste resnično overgli, de bi bilo bolje, oko bi se na /Slovenskim ker sanski nauk v slovenskim jeziku učil, dokler se otroci nemšine dobro ne nauce. Če Vi tedaj hočete moje misli ovreči, morate po mojih prostih mislih *) z razumi dokazati, de slovenski otroci že v tako imenovanih nemških šolah v nemškim jeziku ker-šanski nauk ravno tako dobro ali paše boljši razumi j o kakor ga razumejo v slovenskim. Vi mi morate s kazati, de ni res, de si ga tako v glavo zabijajo kakor sim unidan rekel: mi morate skazati, de se ga po nemško ravno tako hitro ali pa še hitreje nauče kakor po slovensko. Saj je čas tudi kaj vreden. Me morate prepričati, de se tako učenje zares mora serca prijeti i. t. d. Hic Rhodus, hic salta! Prazno — če ne prevzetno — zabavljanje in pa puhlo ne 95ad rem" spadajoče obračeva-nje pa mojih misel nikdar overglo ne bo.
Kar šolske spraševanja zadene, Vam rad verjamem, de se naša dobroglavna mladina z velikim trudam tudi v nemškim jeziku še precej dobro obnaša. Saj se še spomnim, de sim tudi jez v nekim klasu veliki zvonec nosil, desiravno sim se tako učil, kakor sim undan pravil. Ravno tako pa je tudi res, de je že marsikteri slovenski mladeneč zato iz keršanskiga nauka pa tudi iz drugih reči kljuko dobil, ker ni „deutsch" znal. Saj jez sim že velikrat slišal, de je bila neznanost nemšine te in une kljuke vzrok. Se clo v sedmi in osmi šoli — morebiti se še spomnite — so nam neki gospodje, ki so jih nekteri Vinarje imenovali, očitali, de nemško ne znamo, in so nas zato hudo vertili. Verh tega pa menim, de mi vender ne boste odrekli — sej še ni davno, ko ste bili tudi Vi mojih misel — de bi se otroci v maternim jeziku s pol manjšim trudam pol več naučili, in se Vam torej berž kot ne še boljši odrezovali.
Na Vaše vprašanja Vam pa po svoji prosti pameti tole odgovorim:
K 1) tisti kateheti, če se kje na Slovenskim znajdejo , kterim je nemčija dražji kakor sreča blage mladosti , so v resnici prav prav gerdi nemškutarji v prav gerdim pomenu te gerde besede.
K 2) de bi le jez občutljivo serce do mladine imel, si nisim še nikdar domišljeval; marveč od vsaciga po-šteniga učenika mislim, de po svoji pameti misli, de prav z mladino ravna. — Kaj pa de Vaši ,5ultra Slovenci" v ti reči mislijo , Vam ne vem povedati. Sicer pa bi rad vedil, kakošen mora Slovenec biti, de bi ga neka stranka Ljubljančanov „ultra Slovenca" ne imenovala? Kako mora preljubo ;?Gleichber echtigung" razumeti? Kakošne pravice sme za svoj narod in svoj materni jezik terjati? i. t. d. Ce se ne motim, ljudje marsikteriga z „ultra Slovencam" pitajo, ki je ravno toliko „ultra Slovenec", koliko so nekteri drugi v resnici nemškutarji, desiravno so bili že velikrat tako imenovani. Ker mi je dobro znano, de ste Vi že star Slovenec, **)
*) Ako mi pripustite kake misli in skušnje imeti.
Pisavec. **) Očitnišiga dokaza, kako goreči so gosp. Res za slovenšino v svoji domovini bili, ne moremo iskati, kakor je ta, ki so ga v 37. listu lanjskih Novic v veselje vsih rodoljubov dali v sostavku »Ljubljančanje — Krajnci.« Na svetu smo že sicer mnogoverstne spremine doživeli^ vender od gosp. Resa še terdno upamo, de kar so mesca kimovca pisali, mesca ma-liga travna niso overgli, ker se tudi Ljubljana ni kaj premenila od tistihmal, ko so pisali, rekoč: »Ker se je pre-tečene mesce v naši Ljubljani toliko nasprotnikov našiga slovenskiga naroda pokazalo, ki so se tako silno za zavezo z Nemci poganjali, de je bilo po eni strani lahko misliti, de* so ti protivniki slovenšine boljši Nemci, kakor Av^trijanci, ker pravi  Krajnci terdno,   srečno Avstrijo  žele,  po  drugi
»hujši kakor perva.« Le toliko — so rekli gosp. pisa-vec — naj bo za odgovorna smešnico in resnico gosp. Podlipskiga.                                              Vredni št vo.
bi mi kaj zlo vstregli, ako bi mi v ti reči hotli kaj maliga pokatehetati.
K 3} jez ne verjamem, in bi rad vedil, kdaj in kje de sim terdil, de ni v poglavitnih in normalnih šolah nobenima kateheta, kteri bi ne vedil presoditi, koliko je mladosti mogoče storiti in kaj ji je koristno. Saj poznam veliko modrih in mladinoljubnih katehetov , med ktere sim zmirej tudi Vas štel. Vender pa rečem , in ne oporečem, de bi tistiga kateheta jez , se ve de jez — drugim pa svojih misel ne vrivam — med take ne štel, kteri bi dan današnji še terdil, de se mora slovenski otrok z velikim in nepotrebnim trudam ker-šanski nauk v nemškim njemu še malo ali pa saj ne popolnama razumljivim jeziku učiti.
K 4) kar šolske naprej- in nazaj postavljene in vlado zadene, sim jez teh misel: Nekteri šolski gospodje so že svojih knjižic tako vajeni kakor zvezde svojih potov; torej jim je vsaka prenareja neprijetna in zoperna. Tedaj se radi le s t ar i ga kopita derže, če tudi pamet in novi čas kaj noviga terjata. Drugi so, ki bi radi v šolah marsiktero reč drugač imeli, pa so pre-strašljivi, de bi si upali svojim višjim kaj noviga svetovati. So pa tudi taki, ki s časam naprej grejo, in kjer so taki, se tudi v šolah pozna. Zna pa tudi biti, de kteri šolski naprej - in nazajpostavljen še zmiram misli, de je nemšina samozveličavni jezik. Saj smo v časopisih že večkrat brali, de taki ljudje še semtertje žive. — Vlada pa, in zlasti visoko ministerstvo, je do-zdaj — kolikor se da po časopisih zvediti — kazala, de je še precej pri volji vse stare šolske napake sča-sama popraviti, če ji jih boste le resnično na znanje dali.— Tukaj moram še to opomniti, de po mojih mislih tiste postave, ki na Slovenskim v tako imenovanih nemških šolah keršanski nauk po nemško učiti velevajo, se zamorejo ravno tako k stari šari šteti, kakor tiste, ki so ukazovale, de se ima v ljudskih šolah vse le po nemško učiti.
Ko ste mi te vprašanja postavili, na ktere sim Vam zdaj odgovoril, ste mi naenkrat — kakor strela iz jasniga neba — roge pomolili rekoč: ;,Vi razkazujete po tem takim ali veliko nevednost ali pa hudo voljo." Kar „ne-vednost" zadene, naj Vam bo to odgovor, kar sim ravno zdaj od 1. — 4. številke povedal. Zna biti sicer, de se v kaki reči kaj motim; tode terdno sim prepričan, de ne tako zlo, de bi mi kdo ravno veliko nevednost očitati mogel. Povem Vam pa še to , de bom z veseljem svoje zaumene popravil, če mi boste z možko ne pa kerčovito besedo njih napčnost dokazali. — Kar pa ^hudobno voljo" vtiče, menim , de mi je nihče ne bo pripisoval, če pomisli, de sim iz ljubezni do znanja svete
vere, ktera mije cez vse, iz ljubezni do svojiga zatertiga naroda in naše hudo z nemsino terpinčene mladine svoje misli povedal.
Končaje le to še pristavim, de jez nikomur svojih misel ne vrivam. Vsak naj sam sodi: kdo ima prav, Vi ali jez. Sicer pa še to rečem, de sim zdaj v ti reči p o sle d nji c svoje misli razložil, in de se ne bom z nikomur za zadnjo lovil.
Kdor pa želi zvediti moje ime, naj častito vred-ništvo Novic po njem pobara. Z Bogam!          L
strani pa, de mora naša Krajnska dežela če ne več saj polovico, prebivavcov nemški g a naroda rediti: sim sklenil, nekoliko po deželi okrog pogledati in viditi, če prebivavci Krajnske dežele zvunaj Ljubljane ravno tako mislijo in čutijo , kakor nekteri Ljubljančanje, — pa glejte, ljube Novice! kaj sim vidil? Po celim Krajnskim je vesjnarod vnet za slovenšino, za miliga Cesarja in za Avstrijo; vsi duhovni brez razločka ravno tako čutijo in vsi so prepričani, de Krajncam nobena srečna zvezda iz Nemškiga ne sije 5 le tu in tam se redko grajšak, ali kak ptuj, slovenšino zatirajoč cesarsk služabnik, ali kako drugo spačeno gosposko dete najde, ki terdi, de Krajnci imajo le od Nemcov, ne pa od lastniga slovenskiga naroda in od dobriga Cesarja svojo srečo pričakovati. Tako mislijo, čutijo in govore na Gorenskim, Dolenskim in Notrajnskim. Krajnci! recite, ali ni res taka! Zato, verli domorodci v Ljubljani! nikar ne pazite na besede nekterih Ljubljanskih n emškutar jev, na ktere lahko ober-nemo besede slavniga pevca »slavne hčere«, ki pravi: »Sence prebivavcov slavne Ljube! ko bi vas mogel iz grobov vvesti! Vi bi vidili nesrečo naroda in sramoto svojih vnukov; ptuja žeja nam ciza kri življenja5 sin ne pozna slave svojih očetov, bahajoč se s sužnostjo svojo.«               Vredništvo.
  -   76   -