IV $ 1-E , It* (A<*j Gl®1', rt1 PRIMORSKI DNEVNIK jgjSSVar • Cena 35 lir ^EKSPLOZIJI ATOMSKE BOMBE v SAHARI Leto XIX. Št. 68 (5443) TRST, četrtek 21. marca 1963 Alžirska vlada zahteva začetek pogajanj 2a revizijo evianskih sporazumov s Francijo ttlR' 20. »o Ustavodajna skupščina je odobrila sklep vlade - Demonstracije v Alžiru Delegati nevezanih držav v Ženevi so ostro obsodili' ravnanje Francije ff & ilB.fi grar tel Pj ja S V V >a Dif » > s?0 tri ,d i/ ! dV ni. ^ gl)6. Alžirska vlada je zahtevala začetek pogajanj s #l0M'n°-Vlado za.revizij° vojaških določb evianskih sporazumnem sP°r°čil predsednik vlade Ben Bela na današnjem Ni 2araHZa'?edanju alžirske ustavodajne skupščine, ki so ga skli-m ,*ai eksplozije francoske atomske bombe v Sahari. Skup-ioPozno ponoči odobrila sklep vlade. Proti je glasoval 'n poslanec. ---------------- V vlada, je izjavil Ben f' sk(m,.eva ob podpori narod- PoiE ■ me in ljudstva zače-** revi,Jani s francosko vlado S*n»kt>rlj0 vojaških določb e-" sporazumov in za uki-7 o,fdr,skih poskusov na na- V s0Zemiju.» Ni EiaiLizjavi je Ben Bela obraz-l ne obrise alžirske politike do Jedrskih poizkusov in do splošne razorožitve. Poudaril je: »Odločno nasprotujemo nadaljevanju jedrskih poizkusov na katerem koli delu sveta ter vsakemu drugemu o-rožju enake narave.« Glede evianskih sporazumov in nadaljevanja jedrskih poizkusov v Sahari je Ben Bela izjavil, da Alžirija odklanja, da bi zadevo obravnavali s strogo juridičnega zor- nega kota in da bi svetopisemsko razlagali člen, ki je bil določen v okoliščinah, v katerih je vprašanje jedrskih poizkusov bilo postransko. «Večkrat smo dokazali potrebo po spremembi evianskih sporazumov. Ostajamo zvesti našim ob-beznostim in naši politiki, ki je v tem, da iščemo z dvostranskimi pogajanji in z odkrito diskusijo primerna sredstva, da se izvedejo tiste revizije, ki so nujno potrebne v interesu obeh strani. Korist obeh držav je, nujen začetek specifičnih pogajanj o reviziji vojaških pogodb, ki so neskladne z našo neodvisnostjo.« Takoj po izjavi Ben Bele je bila seja prekinjena, ker so se predsed- ."""".1...........imimi................„„„„........ VČERAJŠNJA SEJA VLADE V RIMU podlagi dogovorov v EST se bo cena pšenice znižala Zvišala pa se bo cena koruzi in ječmenu - Poročilo kmetijskega ministra Uvoz novih kontingentov klavne živine - Vodstvo PSI je razpravljalo o volilnem programu - Togliattijev govor v Bergamu in Fanfanijev v Sieni sA> »jji.7' — Na današnji seji vlade je imel glavno besedo p ttunister Rumor, ki je govoril o predlogih komisije ev-gospodarske skupnosti, naj bi se v vseh šestih državah a žitaricam čimbolj izenačila. Na podlagi zadevnega 5 V bi morah o tem dokončno sklepati pred 1. aprilom le-pJV Predlogih je predvideno, da se v Italiji niža cena pše-'ie ® »,)eči»i/iSa Pa se cena koruze /erK » t^a. Ministri so bili mne-je v i „bl se cena pšenice zni- ^ hiia^imanjši meri, tako da Sttijff, v skladu s položajem 1*^? v Italiji ter naj bi ^ Ski« »J. ^načelen« pomen. ,vili t 3 bj LSo bili ministri mnenja, r sl mesa. Odbor gospodarji --viei -v ie Pretijev predli?® 1 ln sklenil izdati dovo-iVjle j;,u.Voz 65.000 glav klavne w*8a LVlne in 105.000 stotov Hi*n t^?sa' Poleg tega bo doli« »art„,.lzreden kontingent za S % «tot0„3niih 50-000 K'av' 100 ii»n g,t<°v sinn svežega mesa in 100 Y zmrznjenega mfesa za - konserv, če bi bilo po-*■ <»>- nadalje povzročiti z ®nje cen mesa, kar se rj opazilo spričo d.oseda-^'nist,, 1ane§a uvoza. Nadalje ,r tŠ bit^hl 1/klenili, da se za me-®vitiioi 0 ofii izreden kontin-<.(M n0wkeRa mesa, in sicer 50 b^V sli zUtY' Ministra za industri-reP1^)- trgovino sta bila (23 J ’• J? Ultrp’ nai Poskrbita za po-itftij C.°bn0 Pe za prilagoditev cen jijpj. H ihteji _cenam na debelo. ? lir, ! ir?lornKZa .industrijo in trgovi-ii « Sli^eijih0 Je veer®i odpotoval SSW.ur*' kjer se b0 iutri f.) * . na |e Posebne komisije pre- )J(r k , H jeklarska slnmnnstl W'J1 Kpj jeklarske skupnosti. ^"I|"iii nadaljevali pogaja- J .............................................. ■ ■ 11 ■ I > I ■ I ■ I ■ , i Hlinil ' p0«oo % nja o skupnih energetskih vprašanjih. Kmetijski minister Rumor pa je Odpotoval v Bruselj na sejo ministrskega sveta Evropske gospodarske skupnosti. Kot smo že poročali je proračunski minister La Malfa že drugi dan v Londonu, kjer obravnava z nekaterimi angleškimi ministri vprašanja gospodarskega načrtovanja. Turški zunanji minister je danes obiskal papeža, nato pa je odpo-val v Turin. Pred tem pa je imel razgovore z ministrom za industrijo in trgovino Colombom. Med dogodki iz življenja političnih strank je bil danes najvažnejši sestanek vodstva PSI, ki je obravnavalo ter odobrilo načrt svojega volilnega programa, ki ga bo predložilo jutri na zasedanju centralnega odbora. Važna je tudi Sa-ragatova izjava, ki jo je objavil neki tednik. Saragat je namreč dejal, da po njegovem mnenju socialisti ne bodo mogli po volitvah sodelovati v novi vladi, če bodo o-stali na «nevtralističnih pozicijah«, položaj se bo lahko vnovič proučil ,po kongresu PSI, če bo do njega prišlo. «Toda za sedaj sem mnenja, da bo vlada v glavnem ostala taka, kakršna je sedaj, s socialisti, ki jo podpirajo od zunaj«, je dejal .Saragat ter dodal, da bo njegova (stranka pridobila na. volitvah no-!ve glasove in da bi rad obiskal Kitajsko, toda da že tri leta zaman čaka na vizum. ! V Bergamu je danes govoril Togliatti o »odnosu komunistov in katolikov v prihodnosti*. Dejal je: • Marksizem je religija, kajti komunisti verujejo v svoje ideje: tudi za nas mora človek postati gospodar prirode in ta trditev ni zapisana samo v evangeliju, temveč je celo biblijska. Toda za nas mora človek postati gospodar tudi družbe*. Svoj govor je zaključil s pozivom katolikom: naj po- FRANCOSKIH RUDARJEV V NIMES Teč atomskih bomb temveč denar!» tedna se priiakuje sklep «odbora modrih» $&•& Obnovitev dela v Pon, a v Loreni ni vpli-V(! v PUstitev naraščajoče na-KU ES * Yalom stavk Po- m je Hi tUrtt>rečit^ih2v Slavni smoter je f’ J* , ^ike • ’ da bi zaprli še dru- W }i*riev Tdpustlu .večje šte: d vi'. Tl rudarji namreč r \e rf vPr-V vi«; alsot do trideset od- JsS bL ff, V?)livaa 'so zagotovila vlade iiilttl ’ da' s° z referendumom p rK^ 5 bSlkU?6 vrnejo na delo. C« M IV , vedn0 premasa pa je stav-I 'll s n°. Popolna. Danes so e N f°hoHPodr°čja Cevennes iz-.0tvJ kfHrl “rakan Nimes, v soboto pa O H Mr'»tj*v Macon. V Nimes ' J ftli 'h s šestnajstimi av- J{ • k«,vSto privatnimi avto-a« at„ so table z napisi: j !,kv' Sku°?1Rkih bomb, temveč 5$$ Prtvatnim^avto- kiUfina sedemdesetih ru-tVi ‘b n- v soboto prišla v &{) / i ii> je 8anizirala zbirko za P,i,;zbrala 250 tisoč fran- ur Si°n°V Ur)' !•' d»j X V?>< Plina, f^!,/ J?, baco^ ležiščih naravnega ,u v ji kajo j “odo i i-np 5Iina, *VrJii?°sežen sporazum, če &S 3SH.13SMS1SS štirinajst dni; v celoti prekinili če ne bo do ju- svoje grožnje, bodo morale številne tovarne ustaviti obratovanje, in dvajset tisoč delavcev bo ostalo brez dela. Tudi v Parizu se nakazuje možnost ra-cioniranja gorilnega plina. Stavkovni odbor v Merlebachu je namreč sklenil, da bo postopoma zmanjšal proizvodnjo plina, ki je namenjen Parizu. Gre za povračilni ukrep proti poizkusu orožni-štva, da eliminira straže - stavkajočih. Danes popoldne so se predstavniki rudarjev znova sestali s člani odbora modrih. Jutri pa bo ta odbor sprejel predstavnike podržavljenih podjetij za pridobivanje plina in električne energije. Jutri se bo odbor ponovno sestal, aa pripravi svoje poročilo, ki ga bo verjetno predložil vladi konec tedna. Po današnji seji vlade so potrdili, da bo «odbor modrih« predložil konec tedna svoje poročilo vladi, ki bo na podlagi tega sprejela svoje sklepe. Morda bo predsednik vlade Rompidou sporočil te sklepe pa radiu in televiziji. Ker velja ta odbor tudi za arbitražni odbor, domnevajo, da bo vlada sprejela njegove sklepe. Baje bo odbor o. cenil na 8 do 9 odstotkov razliko med mezdami rudarjev in mezdami drugih 'kategorij na podržavljenem sektorju. Zatrjuje se, da bo vlada odredila prvi povišek 4 odstotkov s prvim aprilom. magajo preprečiti uničenje človeštva, dati svetu novo socialno ureditev, nove oblike demokracije; todei y_ katoliškem svetu ne najdemo ničesar, kar bi tak napredek lahko preprečilo. Minister Medici je v nekem govoru, minister La Malfa pa v nekem članku razpravljal o reformi države in javne uprave. Fanfani je tudi danes imel — tokrat nekoliko manj volilni govor — v Sieni na otvoritvi novega univerzitetnega sedeža za inozemske študente. Novo poslopje je stalo 300 milijonov .lir ter ima 42 sob, lalv ko oa sprejme še 120 zunanjih študentov, poleg tega je tu knjižnica in drugi prostori. Trenutno stanuje v poslopju okrog 20 štu, dentov iz afriških držav, ki študirajo v glavnem medicino in pravo. V zadnjih šestih mesecih so podobne sedeže odprli v Pavii in Neaplju. Zaradi tega je Fanfani v svojem govoru govoril zlasti o politiki Italije v Afriki. Sodelovanje ZDA in ZSSR pri raziskovanju vesolja RIM, 20. — V ponedeljek 11. marca so se v Rimu začeli razgovori med predstavniki ZDA in SZ o izvajanju sporazuma, ki je bil sklenjen 8: junija 1962 v 2enevi za sodelovanje pri raziskovanju vesolja. Danes so o teh razgovorih objavili skupno sporočilo. Popoldne pa sta voditelja obeh (delegacij, ameriški predstavnik Hugh Dryden in sovjetski predstavnik Blagonravov imela tiskovno konferenco, na kateri sta podrobneje govorila o sporazumu. Uradno sporočilo pravi, da so ameriški in sovjetski znanstveniki določili pogoje za program o meteorološkem satelitu v zvezi z uvedbo komunikacijske mreže za izmenjavo meteoroloških podatkov, ki bi jih dobili z uporabljanjem satelitov, ter o skupnem poizkusu komunikacij s pasivnim satelitom. Razgovori o dogovorjenem načrtu za koordinirano, izstreljevanje satelitov za merjenje magnetnega polja Zemlje se bo^ do nadaljevali maja. Na tiskovni konferenci sta oba predstavnika sporočila, da so se sporazumeli, da bodo v nekaj mesecih ZDA izstrelile pasiven u-meten satelit za proučevanje meteorologije v veliki višini. Izmenjavo podatkov, ki jih bo ta satelit zbral, s Sovjetsko zvezo, bo omogočil ogromni britanski radioteleskop v Jodrell Banku, in morda tudi druge angleške postaje. Niso se še sporazumeli o celotnem številu meteoroloških satelitov, ki jih bodo izstrelili. To bo odvisno od časa, ko bo vsak satelit krožil okoli Zemlje. Niso bili določeni skupni izdatki. Obe državi bosta vsaka zase neposredno financirala svoje raziskovanje. Leta 1964 in 1965 bodo izstrelili dva satelita za proučevanje magnetnega polja Zemlje. S tem v zvezi se bodo sovjetsko-ameriški razgovori nadaljevali v Ženevi v okviru pododbora OZN za miroljubno raziskovanje vesolja. Na tiskovni konferenci sta oba znanstvenika izjavila, da je sodelovanje med obema državama pri vesoljskih poletih sedaj nemogoče zaradi sedanjega političnega položaja. Kvečjemu si bosta lahko izmenjali biološke podatke o kozmonavtih, ki bodo leteli okoli Zemlje. Vendar so med razgovori upoštevali možnost o raztegnitvi sodelovanja tudi pri izstreljevanju sond proti Marsu in Veneri. V tem primeru bi lahko šli preko navadne izmenjave informacij o rezulta; tih in prešli k bistvenemu sodelo. vanju pri pripravi in Pri izstrelje-' vanju, da bi preprečili nepotrebno ponavljanje enakih poskusov. Ni izključeno, da bodo s tem v zvezi sklicali sestanek v Varšavi. Anglija odbila ameriško zahtevo o iekienih ceveh WASHINGTON, 20. - Zvedelo se Je, da je angleška vlada odbila a-meriško zahtevo, naj prepreči prodajanje debelih jeklenih cevi Sovjetski zvezi. Do sedaj ni bil sklenjen noben sporazum v tem smislu med Anglijo in Sovjetsko zvezo, toda britanska vlada je načelno odbila ameriški pritisk in si pridržala pravico svobodno odločati o tem. Francosko orožje kraiju Saudu? NEW YORK, 20. — Ameriška revija «Newsweek» piše, da je francoska vlada izrekla pripravljenost prodajati Saudovi Arabiji orožje in vojni material. V Parizu pričakujejo prihod predstavnikov iz Saudove Arabije za začetek pogajanj. ZASEDANJE SVETA ATLANTSKEGA PAKTA Lord Home je pozval članice NATO naj podprejo jedrsko oboroževanje Po seji Je izjavil, da so vse članice, razen Francije, sprejele predlog o «medzavezniški sili> PARIZ, 20. — Davi je bila tajna seja atlantskega sveta, na kateri je podal poročilo britanski zunanji minister lord Home o večstranski jedrski sili. Seja se je zaključila ob 12.40, in delegati so odšli v britansko poslaništvo na kosilo, na katero jih je povabil lord Home. Po seji je nizozemski zunanji minister Luns izjavil časnikarjem, da je lord Home govoril o tehničnih plateh nekaterih vprašanj, ki se tičejo ustanovitve jedrske sile NATO. Lord Home je dalje izjavil, da je zaželeno, da bi se politični stiki nadaljevali v evropskem okviru, ter je govoril o jedrskem vodstvu v NATO in o zahodnoevropski zvezi. Luns je tudi sporočil, da so na seji govorili vsi člani sveta, razen predstavnikov Francije, Kanade in Islandije. Vsebina govorov ni bila objavljena, vendar pa se je zvedelo za nekaj podrobnosti. Lord Home je predlagal takojšnjo ustanovitev sile NATO z mednarodno posadko, pri čemer je izjavil, da je zadnji smoter Zahoda ustanovitev večstranske sile. Lord Home je izjavil, da je potrebno brez odlašanja nadaljevati ustanavljanje sile z mednarodno posadko, čeprav je važno doseči končni smoter. Glede političnega nadzorstva a-tomske sile NATO je lord Home izjavil, da mora atlantski svet odločiti, ali bo to nadzorstvo izvajal ta svet sam, ali pa bo pooblastil v ta namen drugi ožji organizem. niki posvetovali. Nato je sledila diskusija pri zaprtih vratih. Ben Bela je tudi izjavil, da je alžirska vlada storila vse mogoče, da prepreči atomski poizkus, ki je bil Izvršen v nedeljo. Alžirska vlada je do zadnjega trenutka pozivala Francijo, naj prekliče svoj sklep. Ben Bela je Izjavil, da je bomba, ki je eksplodirala v Ekkeru v Sahari, bila enako močna kakor bomba, ki je uničila Hirošimo. Preizkušali so jo, da bi jo uporabili kot vžigalnik za francosko vodikovo bombo. Ben Bela je tudi izrazil bojazen, da bi radioaktivne padavine zaradi tega po izkuša škodovale krajevnemu pre bivalstvu. V Alžiru je danes velika množica demonstrirala v središču mesta proti francoski jedrski eksploziji v Sahari. Ben Bela je nagovoril demonstrante in jih pozval, naj se mirno vrnejo domov ter naj se ne znašajo nad Francozi. Izjavil je: »Evianski sporazumi niso nedotakljivi. Sprejeli smo sklepe, ki vam jih sedaj ne morem sporočiti. Sporočili jih bomo v parlamentu in so v skladu z vašimi željami. Smo za iskreno sodelovanje, toda nikoli ne bomo sprejeli enosmernega sodelovanja. S Francijo, kakor tudi z drugimi državami, hočemo enakopravno sodelovanje. Sklenili smo, da je potrebno odkrito odgovoriti na žalitev, toda nočemo pouličnih neredov. Nočemo, da bi tudi en sam Francoz trpel zaradi krivde njegovih voditeljev.* . i Tajništvo konferepce afriško-azijske solidarnosti v Kairu je poslalo de Gaullu brzojavko, s katero protestira proti eksploziji. Tudi vlada 2AR je 'obsodila jedrsko eksplozijo ih jo označila za dejanje, naperjeno proti človeštvu. '. .". , i.%' - Ravnatelj seizmološkega zavoda v Upsali je izjavil, da so francosko jedrsko eksplozijo' v . Sahari registrirali v ponedeljek ob 11.02. Res čudno, da ni ravnatelj tega zavoda takoj poročal o registrirani eksploziji, ko je vendar tako vesten, ko gre za eksplozije sovjetskih atomskih bomb. Moskovski radio je sinoči pouda-vil, da je eksplozija francoske bombe v Sahari udarec upanju na ženevski razorožitveni konferenci. Dodal je, da skuša Zahod še vedno preprečiti sporazum o prepovedi jedrskih poizkusov. Na današnji seji ženevske konference so številni delegati ostro obsodili novo’ francosko 1 jedrsko eksplozijo. Zlasti so jo obsojale delegacije izvenblokovskih držav. Delegati Z AR, Etiopije ih Indije, ki so danes govorili, so poudarili, da popeni ta eksplozija zelo' resno dejanje, ki še bolj ovira’ itak težavna pogajanja. Predstavnik ZAR je tudi izjavil, da francoski poizkus odkrito krši priporočila skupščine OZN, ki se izreka za prekinitev jedrskih poizkusov od letošnjega 1. januarja dalje; prav tako krši poziv arabskih držav proti uporabljanju afriškega ozemlja za jedrske poizkuse. Enako obsodbo sta izrekla indijski in etiopski delegat. Protestu so se pridružile tudi delegacije vzhodnih držav. Sovjetski delegat Carapkin je znova obtožil ZDA, da nočejo sporazuma, in dodal, da je namen francoskega poskusa okrepiti jedrsko oborožitev Zahoda in pospeševati atomsko oboroževalno tekmo. Dodal je, da je slab zgled dala a-meriška vlada, ki se ni držala priporočil skupščine OZN in je obnovila svoje podzemeljske poskuse v Nevadi, ll■lllllllllllllll■Hl■■lll■lll■l■llllll■■l■lllll■llllllllll■llll■llllltllllllllll■lllllll■lllllllllllllllllllllltllll■■ll■llllllllllllllll,llllllllllll■lllllllllhll|||||||||||||■||||||||||||J|||||■||||| Predlagal je, naj bi sestavili nov organizem, ki bi ga sestavljalo • pet stalnih članov* in dva člana, «ki bi se vrstila*. V krogih NATO ugotavljajo, da je jasno, da bi med petimi člani bile ZDA, Anglija, Italija in Zahodna Nemčija, medtem ko bi • prazen sedež* pridržali za Francijo, če bi načrt sprejela. Glede članov, ki bi se zamenjavali, bi lahko zapovrstjo bile države Bene-luxa ali kaka druga država, eden od dveh sedežev pa bi bil na razpolago tajniku NATO, ki bi predstavljal • najmanjše zaveznike*. Zatem je lord Home izrazil upanje, da bo moč »mednarodno silo* ustanoviti v Ottavi, in je poudaril, da bi morali na tem zasedanju atlantskih ministrov »slovesno poudariti zaupanje v NATO*. Izjavil je tudi, da bi morali prve temelje »večstranske integrirane sile* položiti na prihodnjem letnem zasedanju sveta NATO, ki bo decembra v Parizu. Na koncu je britanski minister izjavil, da bi se morali zunanji ministri NATO večkrat sestajati. Italijanski zunanji minister Pic-cioni je v svojem govoru pionovil, da je Italija načelno sprejela u-stanovitev večstranske jedrske sile, ki jo narekujejo tudi politični razlogi in ne izključno vojaški. Pri tem je v celoti podprl ameriško tezo s tem v zvezi. Zvedelo se je, da je zahodno-nemški zunanji minister Schroe-der, ki je sedaj predsednik zahodnoevropske zveze, predlagal, naj bi se zunanji ministri sedmih držav ZEZ sestali 29. marca v Bonnu, da obravnavajo položaj v Zahodni Evropi v zvezi z neuspehom bruseljskih pogajanj. Domnevajo, da bo Francija pozitivno odgovorila glede tega predloga. Glede mednarodne jedrske sile, ki jo omenja šesti paragraf nasau-skih sporazumov in ki bi jo morali po mnenju Velike Britanije čimprej ustanoviti, (po možnosti na prihodnji konferenci, ki bo maja v Ottavi), izjavljajo v poučenih krogih, da jo bodo sestavili iz prispevkov na področju jedrskega orožja s silami, s katerimi razpolagajo prizadete države. Tako bi ZDA prispevale z delom svojega »strateškega poveljstva*, Velika Britanija s svojim celotnim »letalskim poveljstvom*, druge države NATO pa s silami, ki jih imajo. Ne gre za to, da se dobavijo jedrske konice. Prispevale bi s prevoznimi sredstvi za izstreljevanje izstrelkov in s specializiranim osebjem. To bi omogočilo dejansko udeležbo tudi držav NATO, ki nimajo jedrskega orožja, in bi pustilo odprta vrata za morebitno poznejšo udeležbo Francije, če bi ta menjala svoje stališče. Ob povratku v London je lord Home izjavil, da je današnja seja • zelo uspela*, ter da so vsi udeleženci —• razen Francije — ugodno sprejeli zamisel o medzavez-niški jedrski sili. Francoski zunanji minister de Murville je danes sprejel v Parizu angleškega poslanika Dixona. ....................im........................................... V KOSTARIKI SO PODPISALI 4ZJAV0 SREDNJE AMERIKE* Ustanovitev srednjeameriškega skupnega tržišča Napovedana je nova skupna akcija proti Kubi Kuba obtožuje ZDA, da so odgovorne za napad na sovjetsko ladjo SAN JOSE, 20. — Predsedniki držav Srednje Amerike, ki so se sestali skupno s predsednikom Kennedyjem v Kostariki, so preteklo noč podpisali «izjavo Srednje Amerike*, ki pravi, da so se predsedniki sporazumeli, naj se »notranji ministri njihovih držav sestanejo' v začetku a- prila, da pripravijo in takoj uveljavijo skupne ukrepe za omejitev pbtoVanja njihovih državljanov na Kubo ali pa potovanja prebivalcev s Kube, kakor tudi za omejitev dotoka propagandnega Tnsteriaia in fondov; ki prihajajo z otoka*. Namen sestanka notranjih ministrov bo, zajamčiti najstrožje nadzorstvo nad potovanji in potnimi listi, kakor tudi nad primernimi omejitvami za izdajanje potnih dokumentov za Kubo. Predsedniki izražajo mnenje, da se morajo njihove države in ostale članice Organizacije ameriških držav sporazumeti o tem. Notranji ministri bodo morali preprečiti, da bi v njihove države »prihajala propagandna sredstva in orožje«. Y ta namen «bodo pripravili, še posebno s sodelovanjem ZDA, sporazume za organiziranje dodatnega letalsko-pomorskega nadzorstva in prestrezanja v teritorialnih vodah«. Razen teh ukrepov se predvideva naglejša izmenjava informacij o'potovanju ljudi, o raz- nih skladih, o prevažanju orožja in propagandnega materiala, za kar bodo poskrbeli notranji ministri. Izjava izraža upanje, da »bo prava kubanska revolucija znova zaživela, da bodo izdajalci izginili v senci zgodovine in da bo muče-niško ljudstvo zatiranega otoka na karibskem področju osvobojeno tujega komunističnega gospostva in bo lahko prosto izbiralo obliko vlade, ki jo želi«, z namenom, da se pridruži ostalim državam poloble «za obrambo človeškega dostojanstva in svobode«. Predsedniki poudarjajo svojo privrženost pogodbi o vzajemni o-brambi iz Rio de Janeira, kakor tudi listinam iz Bogote in Punta del Este. V prvem delu svoje izjave, ki je posvečena gospodarskim zadevam, se predsedniki držav Srednje Amerike obvezujejo: 1. Pospešili bodo ustanovitev carinske zveze, da se podpre razvoj skupnega tržišča Srednje Amerike. 2. Ustanovili bodo valutno in davčno zvezo. 3. Sodelovali bodo pri programih za vzdrževanje cen proizvo- RAZPRAVA # VLADNEM POROČILU FLRJ Uspehi v zunanji trgovini prometu, šolstvu in zdravstvu Danes obiskuje šolo v Jugoslaviji skoro vsak peti prebivalec - V bolnišnicah je zaposlenih 14.000 zdravnikov 1000 stomatologov in 5.500 farmacevtov (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 20. — Skupščinski odbori so nadaljevali danes razpravo o poročilu zveznega izvršnega sveta, ki zajema ne le delovanje v preteklem letu, temveč daje tudi pregled delovanja zadnjih petih let. Tajnik za finance Kiro Gligorov je v svojem poročilu v skupščinskih odborih za gospodarstvo med drugim poudaril, da je jugoslovansko gospodarstvo danes v takšni fazi razvoja, da lahko brez širšega . prodora na inozemsko tržišče nadaljuje hiter tempo razvoja in doseže takšno stopnjo produktivnosti, ki bi omogočila nadaljnje povečanje življenjskega standarda. Po besedah Gligorova kreditna sposobnost Jugoslavije stalno raste in prav tako raste tudi sposobnost Jugoslavije, da kreditira tudi druge države za razvoj in sodelovanje s temi državami. Jugoslavija je v zadnjih petih letih zgradila okrog 5000 kilometrov novih modernih cest, tako na se je mreža sodobnih cist povečala na 20.000' kilomfetrov. JugosVavi* ja razpolaga danes z felativijo dobro razvjto - pomorsko trgovsko mornarico, ki si svojimi 19Č ,lždlami z zmogljivostjo skoro 900.0'H) bžuto- registftkih Um preveč ličkih spominov m Pr!r Kot 17. zvezek Knjižnice ga gledališča dramsko besedilo, in eietX. za dramo ‘Dan in vsi je iz!l° Jer 0rl sicer dnevi’- Branko hi1 ;,s0et •Se i •Mo Markoviča. Narodno gledališče iz Zrenjanina pa bo prikazalo igro Arsena Dikliča «JVa zeleni reki čoln*. Ljubljanski Oder 57 se bo pojavil z «Dialogi» Primoža Kozaka, medtem ko bo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja uprizorilo •Jubilej» Janeza Žmavca. Od del Miroslava Krleže iz prejšnjega obdobja bo Slovensko narodno gledališče iz Ljubljane za proslavo avtorjevega 50-let-nega književnega dela izvedlo dramo «V agoniji«, Hrvatsko narodno kazalište v Zagrebu ‘Le-,do» in novosadsko gledališče «Iiristofora Kolumba«. Posebna komisija bo pozneje odločila, ali bo v ta repertoar prišla tudi Krleže va »Leda* v uprizoritvi subotiškega Narodnega gledališča. Vse te predstave bo ocenjevala posebna žirija, ki jo sestavljajo EU Finci kot predsednik CORTINA D’AMPEZZO, 20. — Cesare Maestri in Claudio Bal-dessari sta srečno zaključila zimski vzpon po smeri, ki so jo na severni strani Lavareda preplezal! II....... 1......... I..... I....11.11.1....... ■( ........I..I.IMI..1.11..........111.1.1... IUM.............1.......... I...............(H.............. mini .....i n....... Il.m.lll............. in člani Stanislav Bajič, Branko rit lečimovič, Jože Javoršek, Vlat-kp Pavletič, Boško Petrovič, Vasja Predan, Meša Selimovič, Slobodan Selenič, Dmitar Solev in Augustin Stipovič. Za udeležbo na letošnjem Sterijinem pozor,ju je 32 gledališč prijavilo 42 predstav, od katerih je 26 izvirnih del, 3 dramatizacije in ena odr- STRMOGLAVILO JE SAUDOVO LETALO Umrla je hči Rudolfa Habsburškega DUNAJ, 20. — V starosti 80 let je na Dunaju umrla Elisabetta Petznek, edina hči nekdanjega avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega (ki se je z baronico Vetsero ubil v Mayerlin-gu) ter princese Štefanije iz Belgije. Ko je imela 18 let, se je Elisabetta poročila s princem Orionom Windischgraetzom. Po 22 letih zakona se je ločila ter se zbližala s socialističnimi krogi. Poročila se je z učiteljem Leopoldom Petznekom, socialistom, ki je pozneje postal predsednik deželnega Tudi Karadjordjeviči med kupci vile Dcmidov FIRENZE, 20. — V zvezi z govoricami, da bo neka družba kupila staro vilo Demidov v Prato-linu blizu Firenc ter da jo bo potem uredila v velik hotel," so iz prizadetih virov sporočili, da je sedaj v načrtu samo obnovitev polj in gozda okrog vile. Park je namreč zelo zapuščen, zid okrog posestva, dolg 7 km, pa je deloma zrušen deloma pa v nevarnosti, da se poruši. Vsa obnovitvena dola se bodo Izvedla v popolnem soglasju z oblastjo za spdinenišfco varstvo. Vila ima starodavno zgodovino, Zgradili so jo Medičejci okrog lota 1100. Toskanski nadvojvode so jo kupili okrog 1800 pozneje pa je bila popolnoma porušena ter zgrajena na novo. Okrog leta 1860 je postala last družine Demidov. Posestvo obsega razen prave vile Osemnajst oseb se je ubilo na italijansko-francoski meji Saud se je včeraj zvečer z letalom pripeljal iz Ženeve v Nico, nakar je letalo ponovno odletelo v Ženevo po ostalo spremstvo in prtljago - Na povratku sc je ponesrečilo NIZZA, 20. — Včeraj zvečer je prispel v Nico kralj lbn Saud, ki je s svojimi 30 ženami in priležni-eami ter telesno stražo zasedel celo nadstropje v hotelu Negresco. Davi zgodaj zjutraj pa bi moralo na letališče v Nici dospeti Saudo-vo letalo s prtljago ter še nekaterimi člani njegovega spremstva. Letala pa ni bilo. Pozneje so ugotovili, da leže razbitine letala na nekem hribu v Alpah v višini o-krog 2800 m na frapcosko-italijan-sjii meji, vepdar še na italijanskem ozemlju. • Princ Matjisour, eden izmed Sau-dovih sinov, je na tiskovni konferenci izjpvil, da je bilo na letalu devet potnikov ter devet članov posadke, toda nobeil (Slan SaudoVe kraljevske družine (...kakor da bi bilo za te bolj škpda. Op. p.). Potniki so bili funkcionarji dvora in kraljevske straže. Radio Meka je oddajal poslanico kralja Sauda, v kateri ta trdi, da je njegovo osebno letalo strmoglavilo v Alpah zaradi eksplozije bombe, ki je bila postavljena v le- talo, Saud pravi, da bo pozneje sporočil ime tistega, ki je pripravil ta atentat. Obenem sporoča, da je z njim vse v redu in prav tako s princi. Pozneje pa je Saudov tajnik dejal, da Saud v poslanici na radiu Meka ni trdil, da je letalo strmoglavilo zaradi sabotaže, temveč je le nakazal možnost sabotaže. Policijske oblasti v Ženevi in Lausani so izjavile, da ne vedo ničesar o kaki sabotaži na Saudo-vem letalu. Tudi saudski veleposlanik v Bernu je dejal, da ne ve ničesar o kaki bombi. Včeraj zvečer je letalo pristalo na letališču v Nici ob 22.30. lbn Saud se je z njim pripeljal iz Ženeve. Ko je izstopil, sta mu pomagali dve telesni straži in varovalo ga je dvanajst zasebnih policajev. Sprejel ga je prefekt. Takoj nato se je Saud s svojim spremstvom, med katerim je bilo tudi sedem čez obraz zagrnjenih žensk, z avtomobilom odpeljal v hotel Negre-Ibn Saud je prispel v Nico pravzaprav nenapovedano, čeprav se je o njegovem prihodu govorilo že nekaj dni, pa je bil prihod vedno za nekaj dni odložen. V hotelu Ruhl je bilo rezervirano nadstropje za uradnike kraljevega tajništva. Prav od teh uradnikov jih je bilo več na ponesrečenem letalu. Kraljevo letalo je namreč četrt ure po polnoči spet odletelo v Ženevo, kamor je prispelo brez nezgod. Naložilo je prtljago — baje 200 kovčkov — ter sprejelo še ostale člane spremstva ter normalno odletelo. Kontrolni stolp na letališču v Nici pa ni prejel še nikake-ga obvestila z letala. Zadnja znana pozicija letala je bila zahodno od Turina v smeri proti Nici. Kmalu dopoldne se je zvedelo, da so z letal opazili Saudov «Co-met«, ki je padel na pobočje hriba Matto (3088 m) v višini približno 2800 m na začetku doline Gesso na meji med Italijo in Francijo. V teh krajih je bilo od 1. 1946 že kakih šest letalskih nesreč. Na italijanski strani so takoj or- gih, da bi prišli do mesta, kjer leži letalo. Vendar je bil to zelo težak in nevaren posel, ker divjajo nad tem področjem snežni viharji Razen tega je snežna plast debela dva metra. Povsod je tudi zelo gosta megla, ki dovoljuje vidljivost komaj nekaj metrov. Raziskovalne polete z letalskih oporišč za pomoč — Mllan-Linate, Piša, Aix-en-Proven-ce, Nica —■ so morali prekiniti. Reševalnim skupinam je bilo uka zano, da se morajo s temo vrniti v SanfAnna di Valdieri; kjer je baza. Dejansko so se skupine proti 19. uri vrnile, ne da bi prišle do razbitin letala. Jutri bodo skupine delo nadaljevale. Medtem pa poročajo iz Nice, da bodo Saudu v hotelu stregli njego vi služabniki, ki mu bodo prinašali jedi na zlatih krožnikih. Njegovo bivanje v Nici stane dnevno po šest milijonov lir. Turisti mrzlične »opuščaja Serma« y S viri rorarf« tftoMm* vzečlee. fceledvera Kermariu C- jo je napisal To dramo so v Mestne f,. Ijanskem gledališču letos zono oktobra igrali v P £egfl tev štiridesetletnice ume V dela Vladimira Skrbmi knjigi je več slik s te ritne. . V Sarajevu festival malih odrov Jugosla ^ Od 28. marca do v Sarajevu IV. festiva fl/t odrov Jugoslavije, šfa s ajn- L( bo devet del, ki jih jreif'1 la gledališča: beograjska ^je|t ska družina «A», Komorni Drame SNG v Ljubljani- ko gledališče Sarajevo, fio- ^ hj Eksperimentalno gledali- gto- morni oder «Atelje 212’ , ^ - - - Nam“ p» ZAGREB, junski režiser Mario ln" j sije pričel danes v ^a^ren0titf>' rnanje končnega dela 71 ga filma ‘Tovariši«, v 'ent bo prikazana zgodovina ^t- uu prineuzunu ^ ^ jjf prvih delavskih stavk7 teklega stoletja snemanju, kj bo v jti'' reno' tedne, sodeluje ekipa ' nCoSi nih italijanskih in >r Jrflv ** del kfldrRini'1 igralcev. Največji film je bil že sneman $cf in Turinu, medtem ko j J1' ne borbe med stavkal0 #jj ( lavci in stavkokazi sn eni izmed zagrebških t0 prt’ posameznih delih mes ?* kratkim pa je prispe^ « l ekipa, ki bo v koprodu^ grajske ‘Avale« in neke ske družbe snemala fl‘ pfič* ladje«. Snemanje se ja fili#’ ti Limskem kanalu. V R°s,. ima glavno žensko vloB na Schiaffino, glavnefl vlogo pa ameriški 'B chard i/Vidmark. jansko kinematografij0 C' s ri filma «Sammy eoin? vSk« W 0,< je bil izbran za «krsdl .iet b j stavo« v Londonu. Krau j«' beta je sicer še v A^st.^“ije0»2/ L «o je bila Rosanna predsta Ij,, cesl Margaret in i,Jpn i.."" iiimmiiHuiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiMiiiiiiniMiiiiiitiiiiiiiiiii"1 Vedno več primer^ tifoidne vročice . g0^/ ] “ie Tri stevardese družbe ,( v «i. (8* ZERMATT, 20. — Švicarska vlada je danes zvečer sporočila, da je sedaj sumljivih primerov kakih sto in da gre v dveh tretjinah primerov verjetno za tifoidno vročico. Poročilo dostavlja, da mora vsak švicarski ali tuji zdravnik vzeti v poštev možnost, da gre za tifoidno vročico, če so bili pacienti v Zermattu leta 1963. Na nekem mestu v Švici danes zvečer niso izključevali možnosti, da je treba vzrok epidemije iskati v sistemu vodne oskrbe v Zermattu, čeprav krajevne oblasti izključujejo to možnost. LONDON, 20. — Se dva primera so ugotovili, tako da je sedaj v Vel. Britaniji 30 primerov tifoidne vročice. RENNES, 20 — Prva dva primera tifoidne vročice v Franciji so registrirali v Rennesu. Obedve osebi ganizirali skupine karabinjerjev na I sta se pred kratkim vrnili iz Zer-smučeh, alpineev, gasileev in dru-1 raatta. bi morale na London leteti z kraljica Elizabeta na ^ vratku iz Avstralije; — nja ne bodo je_bU te vh*11. oočutiio. Dred kratk t" ■At i k počutijo, pred krat« t« je* i'’ro Zermattu in so imeJ Ue V u* n ke z osebami, ki so t ,i skem turističnem kra. . e. DUESSELDORF, 2°' .jpidl1® t* ( JOj zabeležili dva primera ,gSti s »It,, gice. 7HrDWQtvfill6 ® I I. teno j l/ra ki sta pred - koj odredile karante^j^n, oseb, z zimskih počitnic v K di to pot za osebo. ,a' t|) četrtem primeru te « p>' \ vseh dosedanjih Prlt”. se lAtf Bj-Ji di to pot za osebo, rjetw nekaj dnevi vrnila 1 p af V, r* Četrtkova črtica el i* »»■ ,G'f M* i. i» lili' K» I VINOGRADU t^°lifcofcrot sem bil izključen iz srednje Sole v Freesnu, da Itlo * Petnajstim letom za vedno obesil šolo na klin in odšel na v vinograde za 3G centov na uro. CPonec je bil precej divji človek; zase je pravil, da je «ba-\ ,*> kar sem smatral, da naj pomeni bolj beden kot neumen, I J , UVIII u FI»u I I Ul, uu im j j/uiittiu uui j u c-c* v-IV IW» hh*ii»vh, i,r morda literarni pomen te besede. Japonca bom imenoval , j*0 _____„_______ „ ______ „„ „ ...______________ !'(le. neki Japonec bila dva ali tri dni zasuta v neki mali kolibi. Sttn Itn in nipnnn tminri o inrnla nn knrtp >n rlpnnr Itn i p .{to, ker je njegovo ime bilo precej podobno temu. i P0 je nekoč delal v Koloradu ali v Bajoningu kjer sta on tjji."® sta lto in njegov tovariš igrala na karte za denar, lto je ■!»i 1 usa> do zadnjega dolarja. Svojega tovariša je nato z no-Jitnoril m ga zagrebel v sneg. h!r° je lto pripovedoval zgodbo o svojem trideset let starem • ' ' " ---- • • •• Prenehali Z 11 iel’ ■ f° TaPtja, Jose in Pancho pozorno poslušali. Preneh htn.j- da bi ga vprašujoče pogledali, pa jim je lto pokimal z /, na, on je ubil človeka, ki je bil njegov najboljši prijatelj. J vil to slab človek? m, ?> ta človek je bii dober Iskren prijatelj. Človek, ki je mno-j dokazal svoje prijateljstvo, ttagaro«, je rekel lto v svojem jeziku. »kaj ga je torej lto umoril? “slednjega dne so delavci začeli z delom in polno uro ali jt«* 'linij se ni slišalo nič, razen šklepctanja velikih Škarij, ki so gso |'i j* nepotrebne mladike. Vsak delavec je mislil in čakal. Ko kde|. Popolnoma zdanilo, se je senor Tapija ustavil in vsi so ,1' da je prišel trenutek: pen° r lto», je rekel Tapija. se je ustavil in rekel-7unor Tapija?,, J^orda ste bili pijani?» imela sva steklenico, pa sva jo izpraznila že prvo noč, p1 bil pijan«. r^Chn rt n i m 1 r “Ik>ho, najmlajši, je rekel; zakaj ste torej to storili, senor lto?,, j/“r“l je», je rekel lto. &o jj a Itov zločin ni bila edina stvar. o kateri smo govorili. lij,®0 tem moral govoriti, mi pa smo morali govoriti o drugih 1,, d- Jose, srednji Mehikanec, je rad pripovedoval na primer ijiii Pn otrocih, pa čeprav je bil najbolj znan po svojih mne-p° delavskem pomanjkanju in lakoti. V|j “ncho je raje želel malo več razumeti emocije. Želel je ve-\ Itn? Prtmer, zakaj je, ko je v družbi z lepim dekletom, z onim, hl(,aterega misli, da bi mu mogla postati žena, tako omamljen pj njene lepote, da ne zmore niti misliti, niti govoriti. IttliVfdnjega dne sem odšel v kolibo v vinogradu, kjer so '^Mehikanci. Gledal sem kolibo, senora Tapijo, njegovo ženo » upe, Joseja in njegovo ženo ter otroke, Pancha in dva lovska ii(i ter štiri ščeneta, pol ducata kokoši, ki so čepele v pdtški iz žične mreže. *lf 'Se> kar sem videl, se je zdelo grdo, srečno in nesrečno, toda Itn hkrati imelo neko lepoto in tudi neko vzvišenost. , ,se je pripeljal gor na svojem kolesu. Privozil je od San-•\'pjJer ?e Prt japonski družini imel nameščeno sobo. "jeni i Pred sedmo uro je prišel gor tudi naš nadzornik na tovornjaku, nas pozdravil in zapeljal do kraja, kjer smo Nd‘i -ko da bi mogli začeti z delom točno ob sedmi uri. Po % 1 le stal in nas pri delu opazoval, dokler ni pokadil ciga-Vi "oto se je odpeljal. Mi smo vedeli, da se do mraka ne bo jjda bi videl, koliko smo napravili ,|0. ? aro smo namenili kosilu. Mehikanci so šli domov na \ j?05’10. vtem ko sva senor lto in jaz sedla na tla, da bi po- k ■B m b ■ ?£toesel s kosilom, je rekel: - imaš tu, dečko?« 'vf* - tega jutra, ko je videl veliki umetniški list, ki sem te.......................... a •hetncui«. j^rašal me je. če bi časopis smel pogledati in se navdušil, '«t|, .°cllcril barvno reprodukcijo neke Belodsove slike, ki je pred-p? “ nagradno rokoborsko borbo. .“Vilno je odložil časopis nad moje kosilo med dvema veja--°rezane trte in odšel. f^vc, so nekaj časa delali tiho in mislili na razne stvari ,5 je prišel trenutek, sem vprašal: i*. Pf-.° je Jose Clement Oroto?« t V afcooal sem• da ne bo vc(lel n‘hče, ker velja mnenje, da ’■ p “ta umetnost enemu, delavci pa drugemu svetu. J* trenutek, dva je senor Tapija rekel: ,s?nor Oroto je velik mehiški slikar«. r«t)Ie videli njegove slike?« utr 6tno»a* —^ iR rekel senor Tupij W*- — J« renči senor Tapija. — «Wa zidovih mehiških zgradbi morda dela Joseja Člementa Orota?« 'it,'0- — sem rekel, — našel sem ta umetniški list včeraj v ,j.u in v njem so tudi reprodukcije nekih Orotovih slik.« ,u?) menite o njih?« ,j,'»lim, da so čudovite«. d„“ so slike siromaštva, boli, žolosti, lakote in srda, vi pa ,£) e menite, da so čudovite?« kaj vi ne mislite tako?« opija •• -------- ’ je za trenutek obmolknil preden je odgovoril. ioli-n, UliliA, i ~„1 rr>\ Tin. _ Vi ..o«nr . , mislim, Willy, — je rekel tapija. — Si senor, — je re-‘Vj Le preseneča me, ker nisem pričakoval, da bi mogli vi ‘ le nlegovo umetnost in da bi jo vi mogli ceniti, vtem ko mno-.Geit>rste umetnosti ne cenijo. "in' “uci so nadaljevali delo in dolgo molčali. Naslednji, ki je je bil lto. i^Otro«, je rekel in mi smo vedeli, da misli na svoj zločin. ^“rda, — je rekel Jose, — morda je obstajal večji razlog«. ~~ je rekel lto. — Varal je. To je vse«, dobro razmislite, senor lto, — je rekel Jose, — — sem 1 da boste odkrili, da je obstajal mnogo globlji razlog, Fg“n, ij*? se je to zgodilo pred davnim.« Šed • sem 0 tem skoraj trideset let» — je rekel lto. l|y“j je spregovoril tudi najmlajši Mehikanec. — je rekel, — ko ste odšli iz onega kraja pod snegom .i! v Kalifornijo, ste bili mlad človek, kaj ne?« “St — ie rekel «o. — Bilo mi je tedaj 23 let«. Vir morda našli kako Japonko, ki bi vam mogla postati žena •JV. Va&ih otrok?« 0°sP°ii Pancho,« — je rekel lto. 1 »cini, ne?» f ,0el c^’ ki je ubil človeka, ne more biti oče«. "n0 l“uci so začeli spet z delom, vsak na svoji trti. Po pri-,«Sp?ni uri sem rekel: J b; n°r Tapija, če bi bili bogati, če bi imeli veliko denarja, lf Počeli?« Si ; ik . le zelo težko vprašanje.« »j* en človek bi bili?« r—uogo denarja?« i’.,. senor. Morda milijon, morda dva. Kakšen človek bi ' ie ’ je rekel senor Tapija. — Kakšen bi mogel biti? Bo-%■ da zelo slab. In prav to je tajnost denarja. V tem je vsa Vr)(? Problema. Sploh ne verujem, da bom nekoč imel mnogo L«5r' "ikakega poželenja nimam po denarju.« ' Laska je poželenje po denarju, — ie °oni bogat. Ne razumem denarja.« «5 L*0j,Ul; senor Pancho?« V -‘.i02 pa si želim, da bi bil bogat, vendar vem, da to C?1 A s V je rekel Jose. tb~,j to nima smisla?« je za bogataše, ne za siromake«, — je rekel dečko. za siromake?« h•- l i,J. s a*. — je rekel dečko, — žena m sin in hčerka. Ce bi imel P .. J v?}e0a sina in hčer, verujem, da bi bil bolj bogat, kot formu! bo; «ln °ogat človek na svetu«. zVl senor lto?« |l Spe 1mam svoj denar, — je rekel Japonec. — Ubil sem zanj.« h,'o 50 delavci nadaljevali z delom. Med odmorom za ko-% *« Mehikanci ogleduh reprodukcije akvarelov Joseja Cle- r°ta v umetniškem listu, Tudi lto si jih je ogledal e *lifci je bila prikazana vrsta človeškega srdu, ki se dol a‘o razlikoval od surovosti in zločina. Pri tej sliki se je zadržal. \S(e>0 Mehikanci odšli domov in sva lto in jaz pojedla svoje s 'lijt Se ie spet vrnil k listu in odpri na oni strani, kjer je tdt, a srda. Gledal jo je nekaj časa in nato poklical tudi me-i'*ti -1° pogledam. Na sliki je bil majhen moški v stari kolibi. dinja! nad ženo in otroki, ki so se ga bali, toda vsakdo iVi da se ne srdi nad ženo in otroki. Občutilo se je, da je j ^ suQ'i vsak°mur in nad vsem, U nad njimi ne. lto je s pr- .0,' Po moškem na sliki. j/ V'Iesear°>>> je rekel t| 1Vn? pozneje so bile vse trte obrezane. Med tem so bile f1 / V .e .mnoge stvari, in to v običajnem jeziku delavcev Ne-r?t;.| S. eh so nepozabne. MII.UAM SAKOV AN 'i‘ d. Illll|,Mt|||,||l||)l|||||l|||||,,ial|l||1l|||||||l||l|||,||l|l|l|l|||l||,||||||l,|||,l|||ll)|,|||,|J||||,|||||||||||l||l,ll||(l|||l|l|||||,|||ll||i||l,||||i|i||||||||||l||||l|l||||lltllll , ijj $ vai0d 21. 3. do 20. 4.) Ne. K' j ik.Viir1 važno vprašanje se bo vr* , W“to ' v va§ prid. Preveliko l) ’ utegnejo zamenjati v sla ^ 21- 4. do 20. 5.) Z PREMIERA V LJUBLJANSKEM MESTNEM GLEDALIŠČU — Si vidu a, Jakec, kaku so lepu škartirali kar tri li-šte, De se je podpisan aden za druzga, de so se podpisali večkrat, de date niso Štirna-le jn samo tako. Jn tak u ne — Jest rečem, de je de Gol vse lih forte falu, ke se je postav u pruti Angležam. Zatu ke Angleži se ne ujezijo tak u hmali, ma če so anbot jezni, pole pej bogi ti. bojo mogli volt ne dependisti, ne tista nova sorta Jn ud ni so zde j forte jezni, zatu ke jeh de Gol črnih jn nanka penzionisti. ni tou jemet u skupnem tržišču ul mek, set, nato — Pej kaku, de ne be mogli volt penzionisti? “i kaku že. rečejo. Sej u senati morejo bet samo stari! Jest sm zmi- ~ E videš, moži jemajo vse sorte skrbi jn bari slišou, de otroci jn mladi mulati ne morejo bam Sre pej dobro. Babam se ni treba bat aten-volt, ma ne stari. Za volt si lahko star kolkor tatov. Narhujši atentat, ke se ga morejo babe bat, češ, magari stu let. ie. de kašen atentita na njeh nedoužnost, če je - Ma ne, Jakec, ti ne zastopeš! Tu je hšta od. je *ej. JnJe ‘u ni taku hUdo penzionistov, ke so jo zvrgli; penzionisti lahko vo- ca .. trej)a jQ jjg /cajen poču Znaš^uani iZtra, fn’ ^a moški je dosti 'ne marajo. E, če je ni samo za penzioniste. Narbrž se jem je zdelo, de šah’ ]e vre *n"u ™k?! Ku, denmo reč, Soraja. Ceglih je eks krali- vse stranke dosti ne pošacajo penzionistov jn taku — E, uana jema velike skrbi, zatu ke ne more so si rekli: neč, bomo mi poslali svoje penzioni- "a.prej SeS tisfo bogo P°dPoroF ke » J« daJe PŽe ste u parlament. Ma jem ni ratalo. 'a • „ ... ...... — Sm slišou, de ji daje dva meljcna jn pu lir E, Mihec moj, marsikej na tem sveti ne ra- na mesec! ta. Vidi, denmo reč, tisto barko Galileo Galilei. —Ben videš, Jn uana s temi bozmi soudi ne So jo nardili v Molfankoni, so jo prpelali u Trst more naprej. Jn taku se je odločla, de bo šla h filmi, kamer ke so bulše plače. Pravejo, de ji bojo dali za an film ano miljardo. pokazat Trještinam. — Ma ne zastoju/ Je blo treba dat tristu lir. — Jn pole so jo lepu odnesli u Genovo jn Trst je ne bo vidu več, zatu ke bo hodila z Genove u Australjo. Videš jn taku so Trještinam ostali samo dougi nusi, tašni ku tisti od de Gola. — Ma znaš, da ta de Gol se dobro drži! Od vseh strani delajo najn atentate, zdej na tu, zdej Videš, uana se tože, ke dobiva dva meljona jn pu na mesec — ma ke j jema pej reč Claudia Cardinale, ke je mogla shajat samo z onem me-Ijonam na mesec. Ma zdej se je tudi uana po-praula, ma neče neč reč, kolko dobi. — Sej ni naumna! Sej znaš — financa... — E ja, videš, Jakec moj, vsi si pomagajo, sa- na u no pižo jn prou jem ne rala. Ni dougo, ke so mo midva smo zmiri tle ses to mižerjo. spet ane primli jn obsodli. Anga prfina na smrt. — Kaj se tožeš, Mihec? Kej ne znaš, de mi Slo- Ma tudi delouci niso ž nim kontenti jn forte venci smo vajeni živet z malem jn de mi smo štrajkajo jn de. Gol s9 tudi pruti njem forte na- hmali kontenti? penja jn postaula, ma vselih jem neč ne more. E, smo ja! MIL OSLA V STEHLIK: Tigrov kožuh Af. Stehlik je sodoben češki av- ni več kdovekaj io kožuha, svoji tor, zato mora biti uprizoritev j mladostni ljubezni. Milena si iz- njegovega dela za nas dvakratno zanimiva in zaželena. Prvič, ker nas vežejo s Cehi in njihovo kulturo od našega Preporoda sem, se pravi 150 let, več ko bratske vezi, in drugič, ker je Češkoslovaška socialistična država in moramo biti zato veseli vsakega vpogleda v njeno življenje, zaradi tega samega in zaradi možnosti primerjave z našim. Nekaj drugega je kajpada sodba o večji ali manjši dramaturški uspelosti «satirične vese’e i gre», kakor podnaslavlja avtor svoje odrsko delo. Jojza, monter in sin simpatične postrežnice, je bil dve leti kot strokovnjak v Vietnamu, od koder je prinesel za svojo mamko tigrov kožuh. Milena, žena direktorja Mestne hranilnice Milouša, ena izmed • gospode», kateri mamka Chro-mostejlova pospravlja in kuha, takoj prignusi dobri mamki njen kožuh, ki ?e ga je sama polakom-nila. Monter Lojza, ki je že od otroških let zaljubljen v Mileno, ga hoče podariti zdaj, ko materi misli trik z oddajo tigrovega kožuha v kovčku v železniško garderobo. V hiši je še parček, u-pravnik Modne hiše Robert Donet z ženo Rena. Oba «gosposka» para ali t.j. «tehnična inteligen-ca» ljubimkata navzkriž m počez in tigrov kožuh roma po isti poti od ene žene preko ljubimca do druge, kar skozi pet dejanj, dokler ne pride nazaj na hrbet mamke Chramostejlove. Pri tem je samo prvi trik, ko prinese mož svoji ženi, ki mu je dala «najdeni» garderobni listek in ga poslala z njim na postajo po oddani predmet, mesto tigrovega kožuha kravato in jutranjo haljo — zase, učinkovit. Vsi ostali triki so ponovitev prvega, ki jih more sleherni gledalec brez kakega miselnega napora predvideti. Tako odpade v dveh, če ne kar v treh dejanji h za komedijo važen moment presenečenja. Komedija, ki ima tudi različne satirične osti, bi bila zagotovo učinkovitejša, če bi jo bil avtor (ali morda z njegooim dovoljenjem ............................................T,.. DUNAJSKI ^POVPREČNI« ČLOVEK V LUČI ANKETNIH PODATKOV Pretežna večina ljudi se za politiko sploh ne zanima Za sprehajanje in zabavo ni mnogo easa - V Avstriji nadurno in nedeljsko delo še nista odpravljena - Glavno breme skrbi za dom nosi ženska (Poseben dopis) DUNAJ, marca. — Človek, ki se v večernih urah sprehaja po dunajskih ulicah, ostane presenečen, da tu naleti na tako malo ljudi. Presenečen, ker pač gre za mesto, ki šteje skoraj 1 milijon 700.000 prebivalcev. In nista samo hladno vreme ter veter predpomladnih večerov, ki vplivata na meščane, da ne zapuščajo svojih stanovanj. Sprehajanje po ulicah namreč sploh ni navada poslovnega Dunajčana, sam način življenja in dela pa od svoje strani tudi prispevata k ustvarjanju določenih navad. Sicer pa ima povprečni’ Dunajčan zares malo časa na razpolago, da bi se s tem ukvarjal, šo posebno, ker večina tukajšnjih delavcev in nameščencev konča svoje delo šele okrog petih ali šestih popoldne. Njihova pot domov, ki jo 'opravijd peš ali s pomočjo nekega prevoznega sredstva, je lahko krajša ali'daljša, ni pa nobena redkost, da mora delavec v tramvaju ali mestni železnici presedeti tudi po celo uro. Kaj izhaja iz ankete, ki jo je iiiiJiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiMiiiiiiiii svoj zunanji videz Koža, ki je v zimskem času veliko trpela, potrebuje več nege O letošnji spomladanski in poletni modi smo povedale že skoraj vse, kar se je .povedati dalo. Marsikatera je nasvete o letošnjih modnih novostih že konkretno uresničila s tem, da si je nabavila nov spomladanski plaši', kostum, ali obleko; dni ge so mogoče še v dvomih, a jih bo toplejše vreme v kratkem že spomnilo, da se bo treba obleči bolj spomladansko. Sedaj torej, ko smo že opravile z vprašanjem «pomladitve» spomladanske in poletne garderobe, pomislimo še nekoliko na ((pomladitev« našega obraza in naše portave. Vprašanje je namreč zelo važno in tega se moderna ženska vedno bolj zaveda. Ne zadostujeta le nova obleka, ali plašč, da izgledamo lepe in mladostne. Naš obraz in naša postava morata zopet pridobiti na svežosti in vitkosti, ki sla se iz tolikšnih objektivnih, pa tudi subjektivnih razlogov, izgubili v dolgih zimskih mesecih. Predvsem začnimo s postavo! Treba bo odpraviti vso tolščo, ki se je, zaradi močne hrane nabrala prav tam, kjer je m bno treba, kot na primer v bokih, na trebuhu, v nogah, pri vratu itd. Gdrecimo se zato kar največ testeninam, kruhu in slaščicam ter začnimo s hrano, ki bo vsebovala čim več sadja, zelenjave in nemastnega mesa ter rib. Pazimo tudi, da med jedjo ne pijem i niti vode, niti drugih pijač ter si kuhajmo vsaj dober mesec čistilni čaj, ki ga jemljimo zjutraj, ali zvečer. Tudi kozarec mlačne vode, v katero smo stisnile pol, ali celo limono, bo pomagal, da se bo naš organizem očistil; treba jo bo, seveda, piti na tešče. Eks- j b-te ' dosegi' usU, ra * A 6 bmglm drugim ni posrečil fV s strpni z osebo, ki jo ,e " Sjc Vi A (od 21. 5. do 22. 6 ) $ I i li J i dobrim uspehom iz-L delikatno nalogo, se l t jji»ljjj Potem, ko ste jo dobro # i (jAebn' Nepozabne ure z dra- < »N bolj donosnim poslom. Svoje načrte boste izpolnili brez težav. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Neki poslovni lazgovori se bodo zavlekli brez ustreznega rezultata. Udeležite se kake zabavne pri r«°d 23. 6. do 22. 7.) Uspe-■ r fin-v?ndar odločno branite **" V.N '?n.Šn6 koristi. Neko na-"llo, riiateljstvo vam ne bo LEV (od 23. 7. do 22 8.) Ima- .reditve, te na razpolago vse možnosti za | KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) zagotovitev lastne poslovne ne- Utrdite svoje dobre poslovne zve- odvisnosti. Prodrli boste s svojim treznim razumom. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Vaši izgledi za uspeh so zelo dobri, ne sprejemajte novih odgovornosti Srečne ure v družini. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Zanimiv dan v poklicnem in finančnem pogledu. Ne poslušajte nasvete drugih. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22 11.) Pustite ob strani doslej nerešene probleme in se posvetite ze. Zelo ste cenjeni od svojih prijateljev. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Uspešen dan za vse, ki se ukvarjajo z reklamnim delom. Skušajte utrditi svoje čustvene odnose do osebe, ki ste jo pred kratkim spoznali. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ne sprejemajte ukrepov, ki bi vas oddaljili od svojih sodelavcev. Ne. vzbujajte ljubosumnosti ljubljene j osebe. perti za lepoto priporočajo za linijo tudi nekaj jutranje telovadbe. Te se navadno vsaka brani z izgovorom, da je preveč, zaposlena. Naj zato izkoristi svoja gospodinjska opravila za to, da napravi vsaj nekaj takih gibov, ki bodo pripomogli k bolj vitkemu pasu in k večji prožnosti telesa. Sedaj pa je na vrsti obraz. Tukaj se najbolj poznajo sledovi dolge zime, zaprtih prostorov, močne in težke hrane in pa premalo gibanja na svežem zraku. Zato si najprej privoščimo vsak dan vsaj pol ure sprehoda na svežem zraku. Potem pomislimo na temeljito čiščenje kože, ki ga lahko opravimo v lepotnem inštitutu, pa tudi doma. Skuhajmo si lonec kamiličnega čaja in nad njegovo paro držimo obraz in vrat vsaj dobrih deset minut. Pri tej «o-peraciji« imejmo glavo pokrito z brisačo, da se bo para čim bolj koncentrirala na obraz in vrat. Ko so znojnice odprte in očiščenje, si namažimo obraz z mastno kremo. Cez kakih dvajset minut kremo odstranimo, obraz splaknimo z mlačno vodo, nato pa ga namažimo še z oeljakom. Beljak kožo namreč čisti, »hkrati pa tudi gladi gube in poteze. Privoščimo si, končno, še dobro dnevno kremo, ki bo vrnila koži vlago, ki jo je ta izgubila zaradi vetra in mraza. Da bo koža pridobila na vlagi, ki je za njeno lepoto in elastičnost tako potrebna, izpijmo čez dan vsaj liter vode, To, seveda, v majhnih požirkih in vedno daleč od obrokov. Pomlad je primeren čas tudi za razne svežilne lepotne maske, ki jih pripravimo s pomočjo svežega sadja, ali zelenjave. Takšne lepotilne maske lahko . pripravimo iz pomarančnega ali limoninega soka, če hočemo kožo posvetliti in če je ta seveda mastna, iz rumenjaka, kateremu smo pridale nekolike kapljic oljčnega ali man-deljnoVega olja, iz nastrganega korena, ki koži zelo koristi in celo iz peteršilja. Da bo vsa ta naša negg imela še večji uspeh, spremenimo na pomlad tudi rdečilo za ustnice, puder in pričesko. Vzemi-piimo npr svetlejši ton šminke, kot tudi svetlejši puder. Take Svetle barve so letos v modi ter pristajajo dobro mladim, pa tudi drugim. Se nova pričeska, ki zahteva bolj kratke lase, in tako »pomlajene« bomo pričakale leto« t»ko zaželeno pomlad, organizirala dunajska delavska zbornica in -katere rezultati so bili pred kratkim objavljeni? V tej anketi je okrog tisoč delav-cčv ih nameščencev, moških m žena različne starosti ter iz vseh dunajskih četrti odgovarjalo na vprašanje, kdaj začnejo in končajo svoj delovni dan, koliko časa porabijo, preden pridejo na svoje delovno mesto in kašo prebijejo svoj čas, ko «nič ne delajo*. Odgovori udeleženčev ankete kažejo, da nadurno in nedeljsko delo v Avstriji še nista odpravljena, da še obstajata. Nad 29 odstotkov jih je namreč na vprašanje, ali šo pretekli teden delali preko svojega normalnega delovnega urnika, odgovorilo pritrdilno, a nad II odst. delavcev in 17 odst. nameščencev je odgovorilo, da so bili zaposleni tudi v nedeljo. Zaposleni prebivalci avstrijskega glavnega mesta hodijo v glavnem zelo zgodaj počivat, ker se domala vsi, razen kratkega odmora za kosilo, nahajajo na delu od sedmih zjutraj do petih oziroma šestih popoldne, če na delo odhajajo uro kasneje. Ko se vrnejo z dela, se jih okrog 40 odst. — tako pravijo anketni podatki — posveča čitanju, nekoliko manjši odstotek družini in obiskovanju prijateljev. Nekateri raje poslušajo radio, gledajo televizijo, obiskujejo kino ali pa svoj prosti čas posvečajo svojemu nadaljnjemu izobraževanju, vendar je odstotek teh neznaten. Da na zaposlene žene odpade glavno breme skrbi za dom ne glede na tehnične prednosti, ki jih nudi sodobno gospodinjstvo, in morebitno pomoč od strani ostalih družinskih članov, dokazuje anketni podatek, da okrog 75 odst. žena, udeleženk ankete, mora na soboto zvečer opraviti razna gospodinjska dela, vtem ko samo malemu številu uspe • ukrasti* nekaj časa za čitanje ali obiske. Moškim ostaja mnogo več časa tako za prijatelje kot za čitanje. Kakšno čtivo imajo najraje, anketni podatki ne povedo, ker to vprašanje ni bilo predvideno. V prazničnih dneh in ob nedeljah, si Dunajčani — kar je odvisno predvsem od gospodarskih činiteljev — običajno poiščejo takšne zabave in razvedrila, ki ne zahtevajo prevelikih finančnih izdatkov. Odpravljajo se na manjše izlete v okolico, sprehajajo se po «Wienerwalda» in raznih mestnih paikih, obiskujejo »Prater* ali kramljajo s prijatelji pb skodelici kave v kakem baru ali slaščičarni. Morda je na Dunaju prav ?aradi tega tako malo lokalov, kjer bi izključno točili alkoholne pijače. Izjemo dela samo «Gruenzing», znano dunajsko predmestje blizu «Wienerwaldu», ki predstavlja svojevrstno turistično privlačnost in je zaradi tega *u pioč naleteti bolj na številne turistične skupine, kot pa ma. prave Dunajčane. Na osnovi analize anketnih rezultatov, so nekateri dunajski časopisi z obžalovanjem ugotovili, da ogromna množica Avstrijcev sploh ne kaže zanimanja za politična vprašanja. Nihče od onih, ki so odgovarjali na vprašanja, ki jih je bila postavila delavska zbornica, ni namreč izjavil, da bi se zanjo, namreč politiko, posebej zanimal. Po anketnih podatkih, kupuje razne politične časopise vsega 1,7 edstetkn ljudi, med mladino Dne 26. februarja je London prišlo 21 tibetskih beguncev. Spremljala sta jih dva vzgojitelja in duhovnik. Otroke bodo razmestili v «Ti-betskem domu« britanskega Pestalozzijevega naselja skoraj nihče, dasiravno jih večina izjavlja, da časopise redno prebirajo. Popolnejšo sliko o politični zainteresiranosti, oziroma ravnodušnosti Dunajčanov, bi bili morda lažje dobili, če bi organizatorji ankete bili anketiranim osebam postavili še druga vprašanja, postavimo, kakšna poročila najbolj pritegujejo njihovo pozornost. Omenjena anketa na Du i.iju ni prva te vrste, takšne ali podobne so se vršile že prei. Nekako pred letom dni, je dunajska televizija preko svoje oddaje »ulični reporter* skušala ugo- toviti, kakšno zanimanje kuže mladina za politiko, kulturo in šport. V prvi temi sta bili v.tli-a-čeni avstrijska nacionalna politika in zgodovina. Izkazalo se je, da večina mladincev izpita ni položila. Na vprašanje, kdo je avstrijski minister za gospodarstvo, so nekateri dali celo odgovor, po katerem bi član avstrijske vlade bil tudi zahodno-nemški minister Erhard. Drugi pa n. pr. niso vedeli, kdo je avstrijski kancler in so namesto Gorbacha imenovali Fiegla, Raa-ba in druge. N. P. tudi režiser) skrčil na tri dejanja, kjer bi si komični obrati sledili, magari v pripovedovanju, brez oddiha drug za drugim, če st avtor že ni znal izmisliti nečesa novega. Izplačalo bi se, kajti avtov obvlada dialog, ki je neposreden, duhovit in natrpan z jedki-kimi •batutami*. Delo je v živahnem tempu, ki je v marsičem reševal vse preveč prozorna komična «presenečenja», režiral Igor Pretnar, ki mu gre zasluga, da seznanja gledališko občinstvo zlasti z deli avtorjev iz socialističnih držav. In da je Tigrov kožuh kljub ra komedijo nepriporočljivemu ponavljanju vendarle vžgal, gre zasluga v veliki meri res razgibani igri vseh sodelujočih. Judita Hahnova kot Milena ,in Vika Juvanova kot Rena sta ustvarili dva živa, povsem kontrastna lika dveh razvajenih žena, ki ljubimkata z možem druge. Franek Trefalt kot Li bor Milouš in Danilo Bezlaj kot Robert Donat sta jima bila vredna partnerja. Brez najmanjšega pretiravanja v komiki, s preprosto dostojanstvenostjo tene iz ljudstva je ustvarila Ru*a Bojčeva lik mamke Chramostejlove. Tržačane bo p osebno zanimalo uveljavljanje dolgoletnega člana SNG v Trstu, Julija Guština, ki je izdelal karakter monterja Lojze s prikupnimi, psihološko dobro pogojenimi potezami. Scena Milana Butine in kostumi Saše Pauličeve so stilno odgovar-li avtorjevi zamisli. Vsekakor zanimiva in živahna predstava, ki bo v nemajhni meri po zaslugi režiserja in igralcev privlačevala občinstvo. VLADIMIR BARTOL Bostonske zveri še niso ulovili Časopisje je že precej pisalo o zagonetnem morilcu, ki v a-meriškem mestu Bostonu že nekaj mesecev zapovrstjo ubija v glavnem starejše žene. Vse njegove žrtve so doslej našli zadavljene z žensko nogavico. Bostonska policija se povsem brez uspeha trudi, da bi ga našla. Morilec, v tisku znan bolj pod imenom »bostonska zver*, je nedolgo tega spravil na drugi svet še eno svojo žrtev. Neko dvainšestdesetletno ženo je to pot umoril na isti način kot prejšnjih osem. Umorjenko je v stanovanju našel njen mož, nepremičninski posredovalec Izrael Goldberg. Se uro prej se je s svojo pokojno ženo pogovarjal po telefonu. V sobi so našli vse polno sledov njenega bržkone nenavadno ogorčenega odpora; razbite vaze, odrgnjeno pohištvo, raztrgane zavese. Tudi njo je morilec zadavil z žensko nogavico. Dosedanje njegove žrtve so vse bile, ali bolničarke ali negovalke starih in bolnih. Tudi Goldbergova žena je prostovoljno delala v bostonski bolnišnici kot negovalka. Po mnenju policije mora biti morilec star okrog 30 let. Opisi morilca ,do katerih je prišla po njegovih prejšnjih zločinih, pa se nikakor ne ujemajo z opisom neznanega delavca, ki je dah pred umorom, na poziv samega lastnika, prišel v Gold-bergovo stanovanje, da bi sobe uredil za neko hišno zabavo. Radio Trst A ČETRTEK, 21. MARCA 1963 tu; 14.55 Vreme na ital. mor- la: 10.20 Nova pesmica; 10.40 jih; 15.15 Glasbena beležnica; Tečaj ruskega jezika; 10.55 No- 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja 15.45 Ital. pesmi in plesi; 16.00 va popevka. 11.00 Pozor nimaš glasba; 11.30 Šopek slovenskih; Program za najmlajše; 16.30 V prednosti) 12.05 Kmetijski na-11.45 Vrtiljak; 12,00 Gogolj; «Ta- diskoteki; 17.25 Nabožna odda- sveti; 12.15 «Juhe, juhe, vigred ras Bulba«; 12.45 Za vsakogar ja; lS.00 Dogodki doma in po približa se12.30 Vesele mi-nekaj; 13.30 Harmonija zvokov; svetu; 18.10 Ungaretti o Unga- lodije; 13.15 Obvestila; 13.30 El-17.00 Ansambel Carlo Pacchiori; rettiju; 18.30 Praški kvartet; gar; Enigma variacije; 14.05 17.20 Lahka glasba; 18.00 Itali-janščina; 18.15 Umetnost, knji- Volilna iribuna ževnost in prireditve; 18.30 Rous-sel in Webern; 19.00 Lepo pisanje, nato Znani pevci; 20.00 Šport; 20.30 Simfonični koncert; _ - _ ij«. ____ 20.25 Skladbe za godala; 21.05 «Podoknica»; 14.20 Zabavni orkester; 14.35 Naši poslušalci če- .. stitajo; 15,15 Ansambel Jožeta II. program Kampiča; 15.30 Turistična od- daja; 16.00 Vsak dan za vas; 8.00 Jutranja glasba; 8.36 Po- 17.05 Glasba iz Talijinega hra- T u/lio Al (lori . n Oft C : i — „ . 1 a A , n < n rm Po koncertu F. Jeza: «Etruščan- je Lucia Aitieri; 9.35 S pesmijo ma; 18.00 Aktualnosti; 18.10 Za-ska umetnost«, nato Južnoame- po svetu; 10.35 Pesmi; 11.00 Ve- bavni zvoki; 18.45 Kulturna krose la glasba; 12.00 Romantično nika; 19.00 Obvestila; 19.05 Glas-popotovanje; 14.00 Pevci; 14.45 bene razglednice; Nove plošče; 15.00 Album pes- 20.00 Doma- če pesmi in napevi; 20,45 Melo-mi; 15.15 Kolesa in motorji; dije; 21.00 Literarni večer; 21.40 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Kostič; Črnogorska suita; 2215 riški ritmi; 22.45 Melodije v polmraku. Trst 12.00 Plošče; 12.25 Tretja _________, .... ........ .....e_____ _______ stran; 13.15 Uspeli motivi; 13.40 Rapsodija; 16.35 Pesmi; 16.50 Po svetu jazza- 22 45 Poje Ivo ' Simfonični koncert; 14.35 Ser- Orkester Dona Johnsona; 17.00 Robič; 23.05 Plesni orkester An- Ameriške pesmi; 17.35 Mala en- fhony; 23.20 Studio Zagreb ciklopedija; 18.35 Enotni razred; 19.50 Opereta po svetu; 21.00 _ Beethoven in Mozart; 21.35 Ve- 78?ia rgi asvba’ 7 černa glasba; 22.10 Glasbeni ko- nos RL; 7.15 Glasba za dobro tiček. gio Miniussi «La fionda«. Koper Ital. televizija jutro; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Simfonični plesi; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.40 Orkester Kramer; 14.00 Glasba 18.30 lll. program Gospodarska rubrika; 8.30, 11.25, 12.15 in 16.00 Sola; 16.20 Tvoja prihodnost; 17.30 Program za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 Kmetijska oddaja; 20.10 i\ramei, jot.uu uiasDa .--..n., Spoit; 20.30 Dnevnik; 21.05 Vo- Pb,_željah; 14.30_ Melodije; 15.30 }i8^li?°aied^* J°p0ta,;o Ji1"8 22 05 Kino danes; P« — — »V * *iwv iF^.vuijv, ic/.UU Dalmatinske popevke; 16.00 Vsakdanje melodije; 16.30 Tr- ska kultura; 19.30 Vsakovečerni žaški skladatelj P Merku; 17.00 koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Solisti . in zbori; ' 17.40 Plesna Haydnov Trio za flavto, violin-glasba; 18.00 Prenos RL; 19.00 fel° in klavir; 21.20 Na progra- S-..re-______________: » - „ J, rv.ll Roob. 01 c;D TTmntničIri tinellijeve skladbe; 19.15 $pan- 22.45 od monarhije do republiko u„u-------- -----Ao._; ke. 231g Dnevnjk DRUGI KANAL l^ntRUOM.18*,"SeiS0 ™c;B22C36 AriSsliJeTe “‘.kladi« čefrt£ ~ ritmu; 22.46 Avtor in kritik. * ' Slovenija Jug. televizija 10.00 TV v šoli; 18.00 »Men-dov spored; 19.00 Aktualni raz-8.05 Pri mojstru Monteverdi- govori; 19.30 TV obzornik; 20.00 Kenton; .22.40 Pesmi v 23.00 Prenos RL. Nacionalni program 6.30 Vreme na ital. morjih; ju; 8.20 Orkester Kurt Edelha- TV dnevnik; 20.30 TV šport 8.20 Jutranja glasba; 9.05 Lah- gen; 8.35 Pianist Lipovšek; 8.55 propagandna oddaja; 20.40 M. ka glasba; 9.50 Operna antolo- Radijska šola; 9.25 Gershwin: Krleža: »Dve o smrti«; 21.10 »Iz- gija: 10.30 Sola; 11.15 Duet; 11.30 3. dejanje opere «Porgy in berite si svojo ploščo«- 22.10 Koncert; 13.26 Ital. pesmi v sv*. Bess«; 10.15 Mandoline in goda- Impresije; 22.30 Zadnja poročila. Vreme včeraj: naj višja temperatura 11.2, najnižja 8.3, ob 19. url 11.2; zračni tlak 1003.9 pada, veter severovzhodnik 3 km, vlage 77 odst., nebo oblačno, 1.4 mm dežja, morje mirno, temperatura morja 6.6 stopi- Tržaški dnevni Danes, ČETRTEK, 21. “>arc> Bilka „ Sonce vzide ob 6.09 in zato*1*' 18.18. Dolžina dneva 12 09- 7,21 vzide oh a « in zatone ob d.* . ob 3.55 in zatone Jutri, PETEK, 22. marca Vasilij l i PRIPRAVE ZA BLIŽNJE PARLAMENTARNE VOLITVE Do včeraj so razdelili 20.000 volilnih potrdil V nedeljo v Nabrežini otvoritveno zborovanje PSI z govoroma Pečenka in Pincherleja - Ostali govorniki v prihodnjih dneh: Terraccini (KPI), Preti (PSDI) in morda celo Panjani (KD) Včeraj niso predstavniki nobene zunanjo trgovino Preti. Minister treh zavrnjenih list predložili j bo imel dopoldne vrsto razgovo- ronnnmti onlilnomll uročit n. PflV C TlTPlI gt a VT1 i lfl trtlmtinclro zave v tiskarni v Vidmu. Verjet- področnemu volilnemu uradu u-j rov s predstavniki trgovinske radne pritožbe, za kar imajo čas j zbornice in velesejma, v nedeljo 48 ur in jo torej lahko predlože še danes do 20. ure. Predstavniki list FRN in PAPI pa so včeraj sporočili, da nameravajo to narediti danes in da bodo predložili obširno dokumentacijo, s katero bedo utemeljili pritožbo. Področni volilni urad ne odloča o teh pritožbah in jiji samo na najhitrejši način sporoči vsedržavni volilni komisiji, ki je pri kasacijskem sodišču v Rimu in ki ima tri dni časa, da dokončno odloči. Tržaški občinski volilni urad je pričel že v ponedeljek z raznašanjem volilnih potrdil, katerih so do sedaj razdelili okoli 20.000. Urad je že pripravil okoli 214000 volilnih potrdil za prebivalce tržaške občine in to delo opravil štiri dni pred zakonsko določenim rokom. Tudi v miljski občini so pričeli razdeljevati volilna potrdila, ki morajo biti razdeljena do 4. aprila. Županstvo že sedaj opozarja vse, ki potrdil ne bodo prejeli, naj se po 13. aprilu zglase na pristojnem uradu miljske občine. Volilna kampanja se je uradno sicer že začela, vendar je še v začetni fazi in bo verjetno do zaključka meseca trajalo določeno volilno zatišje. Tržaška federacija PSI namerava otvoriti volilno kampanjo v nedeljo z zborovanjem, ki ga bo priredila v Nabrežini in na katerem bosta govorila kandidata za poslansko zbornico inž. Josip Pečenko in kandidat za senat v drugem tržaškem volilnem okrožju dr. Bruno Pincherle. Govornika bosta orisala program PSI, pri čemer se bo inž. Pečenko še posebej zadržal na vlogi in možnosti, ki jih ima PSI za obrambo slovenskih narodnostnih pravic. Temu zborovanju bodo v prihodnjem tednu sledila še številna podobna, večje zborovanje pa bo PSI priredila v Trstu ob koncu meseca, ko bo govoril tudi vidnejši predstavnik vsedržavnega vodstva. PSI bo skušala v tokratni volilni agitaciji uporabiti različna agitacijska sredstva in upošteva dejstvo^ da je tradicionalno zborovanje že nekoliko zastarelo in ni več toliko učinkovito. Tržaška federacija KPI prireja sedaj vrsto manjših zborovanj in namerava prirediti prvo večje zborovanje 1. aprila, ko je napovedan prihod znanega voditelja Ter-racinija. Ni še znano, kje bodo to zborovanje priredili, ker KPI zahteva, da bi bilo na Trgu Unita, za kar je že vložila prijavo na pristojne oblasti, do sedaj pa še ni prejela odgovora. Socialdemokrati bodo otvorili kampanjo v soboto z zborovanjem, ki bo bo 17. uri na Trgu Goldoni. Na njem bo govoril minister za dopoldne pa bo otvoril nov sedež PSDI. Demokristjani, ki razpolagajo pač z največjimi denarnimi sredstvi, nameravajo tokrat volilno kampanjo urediti po modernih reklamnih metodah in bodo zato povezali vrsto zborovanj s kino-pred-stavami, za kar so opremili poseben avtomobil. Na Trgu Stare mitnice bodo uredili velik svetlobni reklamni transparent, na katerem se bo vsakih 30 sekund menjal napis in ustrezajoča slika. Napisi in slike bodo ilustrirali program stranke, za kar bodo pripravili kar 48 napisov in ustreznih barvnih slik. Uporabili bodo tudi »stare« metode in predvidevajo, da bodo otvorili bučnejšo propagando z večjim zborovanjem, na katerem bo prisoten vidnejši vsedržavni predstavnik, morda celo sam predsednik vlade Fanfani. * * * Današnja volilna zborovanja: KPI: 11. Trg Vittorio Veneto, Calabria; 12. Drevored XX. septembra, Šema; 18. Trg Sv. Antona, Cuffaro; 20. Stramar, Burlo. Ob zaključku II. tromesečja no bodo te knjige dotiskane do konca aprila. Vprašanje je, če jih bodo takoj razdelili učencem. Ne vidimo nobene ovire, da učenci 4. in 5. razreda ne bi dobili teh knjig, ki jim pripadajo in jih morajo dobiti brezplačno. Vsem bo- do učbeniki koristili, tudi če jih bodo dobili proti koncu leta, če jih niso mogli dobiti prej zaradi raznih zapletljajev in težav. Prav jim bodo prišle te knjige, ker jih bodo lahko koristno uporabljali tudi med počitnicami. Kako potrebne so te pomožne učne knjige, lahko sklepamo tudi iz ugotovitve, da je v njih snov za razne učne predmete, in sicer: verouk, zemljepis, zgodovina, prirodopis, računstvo in geometrija (za 3. razred), vsi omenjeni predmeti ter domoznanstvo in slovnica fza 4. in 5. razred). V ladjedelnici Sv. Marka opravljajo zadnja dela na veliki potniški ladji »Raffaello«, ki jo bodo v nedeljo svečano splavili v morje. Gre za pomemben dogodek, saj bo to po vojni ena izmed dveh največjih potniških ladij, ki so jih zgradili v italijanskih ladjedelnicah. Na sliki: zanimiv in nekoliko nenavaden pogled na ladjo, ki je tako velika, da je s kljunom že skoro na suhem, medtem ko sega krma daleč preko splavišča v morje Slovenski oktet na italijanskem radiu Italijanski radio je včeraj zvečer ob 19. uri v svojem tretjem programu prenašal nastop znanega Slovenskega okteta iz Ljubljane. Oktet je v svojem obnovljenem sestavu zapel najprej Odakovo «Drem- lje mi se, dremlje«, nato Berdom-cevo dalmatinsko narodno «Lin- džo», potem znano Maroltovo «Ribniško» in za konec Skalovskega makedonsko narodno «Oro». Vse pesmi je oktet zapel res dovršeno, tako da je kljub nečistemu registriranemu prenosu prišla do polnega izraza vsa njihova lepota in tudi dovršeno mojstrstvo pevcev. Za vse tiste, ki so oddajo poslušali je predstavljala vsekar lep u-žitek, obenem pa tudi vsaj skromno tolažbo spričo dejstva, da tega odličnega zbora, ki je včasih bil precej pogosto naš gost v Trstu, sedaj že res lep čas nismo imeli priložnosti sprejeti, pozdraviti poslušati ti naši sredi. Zbiranje prispevkov za borbo proti lakoti Danes bodo začeli v Trstu nabirati prispevke za ’ borbo proti lakoti v zaostalih deželah, za kar je dala pobudo OZN. V ta namen so ustanovili v Trstu poseben odbor, v katerem so predstavniki glavnih oblasti. Prispevke bodo zbirali tudi jutri. ItMIIIIIIIIIIIIIIMilllllllllllllllllllMIlIMMIIIIIIIIIIIMIIlilllIMMIMIIIIIIIIIMIIIIIIllllllllllllMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIMlIllllllllMllllllllltllllllllllllHIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllullIllllllllll V POČASTITEV SPOMINA ŽRTEV NACIFASISTICNEGA BARBARSTVA V teku je postopek za proglasitev Rižarne za narodni spomenik Včeraj se je zaključilo drugo tromesečje letošnjega šolskega leta in učenci bodo danes prinesli domov spričevala z ocenami prvega in drugega tromesečja. Kakor je znano, učenci v slovenskih šolah niso dobili spričevala z ocenami ob zaključku prvega tromesečja in so jim učitelji napisali ocene na listke. Spričevala za letošnje šolsko leto so prišla na posamezna ravnateljstva šele pred nekaj dnevi, tu ko da so jih učitelji lahko izpolnili ob zaključka drugega tromesečja. Spričevala za slovenske šole ne izdaja več Urad za javno vzgojo pri vladnem generalnem komisariatu, kakor prejšnja leta, ampak ministrstvo za javno vzgojo v Rimu in so enakega formata kot za italijanske šole. Radovedni smo, če so zdaj odpravili napake in pomanjkljivosti, ki so bile na prejšnjih spričevalih. Zvedeli smo le, da so slovenščino kot učni predmet postavili na prvo mesto pred italijanščino: Ker se že bližamo h koncu šolskega leta, moramo pmeniti tudi vprašanje pomožnih šolskih knjig za slovenske šole. o čemer smo že pisali. Vse kaže, da bodo pomožno učno knjigo za 3. razred razdelili učencem v prihodnjih dneh, ker je že dotiskana. Na učbenika za 4. in 5. razred pa bo treba še čakati, ker so nastale te- aiiuiiiiiiininiiiiimiii.miiniiuimiHnlniiHiiiiitnmnauiiiiiiiH.....i"""""""" PROTI NEPOPUSTLJIVOSTI DELODAJALCEV Danes se konča stavka v zavarovalnih družbah Nepopustljiv pritisk na uslužbence v zavarovalni družbi SASA Danes opoldne se neha stavka o-krog 1000 uslužbencev zavarovalnih ustanov, ki se je pričela po vsej državi v ponedeljek. Je to ze druga stavka, ki so jo napovedale sindikalne organizacije te kategorije, ker se delodajalci nočejo pogajati za sklenitev nove pogodbe in zvišanje prejemkov zavarovalnih uslužbencev, katerih plače se že dlje časa sploh niso premaknile. Zavarovalni -uslužbenci so bili namreč nekoč najbolje plačana stroka, toda sedaj so jih prehiteli uslužbenci plovnih družb in bančni uslužbenci. Tudi s pregibno lestvico niso zadovoljni, ker jim prilagajajo draginjsko doklado šele, ko se indeks življenjskih stroškov zviša za tri točke. V Trstu so tri zavarovalne druž. b«*; Assicurazioni Generali, Riuiiio. ne Adriatica di Sicurta in SASA (zavarovalna družba brodarjev). Večina uslužbencev je zaposlena pri prvih dveh, saj jih zaposluje poslednja le okrog 30.,, Zato so u. službenci družbe SASA tudi pod večjim pritiskom. Tudi včeraj je stavkalo nad 95 odstotkov uslužbencev. Za časa prve stavke in prvi dan te stavke so stavkali tudi vsi uslužbenci SASA, toda že v torek so se vrnili na delo, ker je ravnateljstvo močno pritiskalo nanje. Baje so jim pretili celo z odpusti. Seveda so uslužbenci drugih dveh zavarovalnih družb proti temu odločno protestirali in pred sedežem družbe SASA je prišlo celo do pre. rekanja in je morala poseči vmes tudi policija. Tudi sindikalna orga. nizacija je odločno protestirala in ravnateljstvo zavarovalnice je na-to zagotovilo, da ne bo izvajalo za. radi stavke nobenih ukrepov. Odpustitev 300 delavcev v tovarni srajc Dciuse Zadnje dni je ostalo v Trstu brez dela okrog 300 delavcev in delavk podjetja Textil Deluse, ki ima svojo tovarno v skladišču št. 60 starega pristanišča. V tovarni so izdelovali okrog 10.000 srajc na dan, pri čemer so zaposlene povečini specializirane delavke. Do prekinitve dela je prišlo, ker je tržaška tovarna podružnica podjetja, ki ima svoj sedež v Dtisseldorfu v Nemčiji. To podjetje je zabredlo v težave ter je napovedalo stečaj zaradi 6 milijonov mark primanjkljaja (o-krog 900 milijonov lir). Tržaška podružnica je morala seveda slediti usodi podjetja, čeprav je bila sama zase aktivna In Je z lahkoto prodajala izdelane srajce. Gospo- darski krogi se zanimajo, da bi se stvar nekako samostojno rešila tu v Trstu, čeprav bo to najbrž precej težko. S tem bi namreč, preprečili brezposelnost tako velikega števila specializirane delovne sile. V Rimu pogajanja za cementno stroko Sindikat gradbenih delavcev Delavske zbornice sporoča, da so se predvčerajšnjim pričela v Rimu na sedežu Confindustrie pogajanja za obnovitev pogodbe za delavce cementne stroke. Pri nas Se ta pogajanja tičejo predvsem delavcev Italcementi v industrijskem pristanišču in v kamnolomu pri Ricmanjih. Sindikat lesne stroke pa sporoča, da so bile včeraj volitve notranje komisije v podjetju San Giusto ter da so bili izvoljeni trije predstavniki Delavske zbornice. Tako je zagotovil župan na vprašanje svetovalca PSI dr. Picherleja v občinskem svetu - Kako je s spomenikom partizanom na pokopališču pri Sv. Ani Socialistični svetovalec dr. Pincherle je na zadnji seji tržaškega občinskega sveta postavil županu sledeče vprašanje: Na seji 25. junija leta 1962 sem skupno s svetovalcem Calabrio predlagal, naj naša občina podvza-me ustrezne korake pri pristojnem ministrstvu, da se tisti del Rižane pri Sv. Soboti, ki so ga nacisti spremenili v strahoviti zapor in v taborišče smrti, proglasi za narodni spomenik. 7. julija lanskega leta ste vi, g. župan, v odgovoru na naše ponovno vprašanje v tej zvezi in v odgovoru na podobno vprašanje, ki ga je postavil svetovalec Coloni, zagotovili, da je odbor že pooblastil odbornika Ga-spara, naj zbere vse potrebno gradivo v tej zvezi. ' Hvaležen vam bom, če lahko po oštnih mesecih od' vašega prvega odg&vorai obvestite občinski svet, kaj je bilo do sedaj storjenega, da bodo celico v Rižani in prostor, kjer so nacisti zgradili edini krematorij v naši državi, proglašeni za narodni spomenik, da se ha ta način počasti spomin tisočerih žrtev nacističnega divjaštva. Poleg tega pa bi želel vedeti, kako je z dokončno ureditvijo kostnice na polju XX pokopališča pri Sv. Ani, kjer so zbrani posmrtni ostanki nad 200 italijanskih in slovenskih partizanov, ki so jih ubili nacisti. Med temi žrtvami je tudi 71 talcev ustreljenih na Opčinah 3. aprila 1944 in 51 talcev, ki so j.h nacisti obesili 22. istega meseca v Ulici Ghega. Ko so bili posmrtni ostanki teh žrtev 4. decembra 1962 položeni v skupno grobnico ob uradni odsotnosti- občinske uprave, ste vi g. župan, zagotovili svetovalcu Tonelu in meni, da bo občinska uprava nad kostnico postavila spomenik. Po več kot letu dni odkar ste dali to izjavo in 19 leti odkar so bili izvršeni omenjeni zločini, vas vprašam, kaj je občinska uprava storila, da bi uresničila to svojo obveznost.« Župan je dr. Pincherlu odgovoril, da je vsa zadeva v teku in da je prav v preteklih dneh nad-zorništvo za spomenike, verjetno po nalogu prostojnega ministrstva, zaprosilo občinsko upravo za podrobnosti o predlogu, da se Rižana pri Sv. Soboti proglasi za narodni spomenik. Glede drugega vprašanja, ki ga je na zadnji seji predložil tudi komunistični svetovalec Calabria, o katerem smo že poročali, pa bo odgovoril na eni od prihodnjih sej odbornik za komunalna dela. katera ni mogoče določiti točnega dohodka. Prijave morajo biti predložene okrajnemu uradu za neposredne davke Določen spored Scgnijevega obiska Predsednik republike Segni, bo prisostvoval splavitvi admiralske ladje italijanske trgovinske v mornarice »Raffaello«, prispe . Trst v nedeljo zjutraj. Iz Rim‘a se bo pripeljal z letalom v Ronke o-krog 10. ure. Po uradnem sporedu se bo Segni pred splavitvijo neko. liko časa zadržal v prefektprni palači. Po splavitvi, pojde k maši, nato ha v 'Tržič in Oglej, Včeraj proti yečeru_ pa so prispe, li v tržaško pristanišče štirje mi-nolovci, ki so nekaka predstraža vseh 15 vojnih ladij, 'ki bodo priplule ob tej priliki v Trst. Do sobote priplujejo v pristanišče še rušilec «Artigliere», kbrveti »Minerva« in «Sentinella» in osem URADNI OBISK V LJUBLJANI IN V BEOGRADU Predstavniki Mladinske iniciative gostje Zveze mladine Jugoslavije V razgovoru s (lani CK IMJ so podčrtali bratsko povezanost med vso jugoslovansko mladino in slovensko mladinor ki živi v Italiji Predstavniki Jive so bili Mladinske inicia-v preteklih dneh najprej v Ljubljani gostje CK Zveze mladine Slovenije, nato pa v Beogradu gostje CK Zveze mladine Jugoslavije. Enajstčlanska delegacija je odpotovala v Ljubljano v soboto in se vrnila v nedeljo zvečer. Y ponedeljek in v torek pa sta bila tajnika MI Igor Kozmina in Vito Svetina gosta v Beogradu. To ni prvi uradni stik med predstavniki napredne zamejske slovenske mladine z mladinci iz Jugoslavije, temveč samo nadaljnji korak za utrjevanje plodnih prijateljskih stikov, ki so že ro- U' i 1J ‘J ‘'*«*** ( ««« — — — dili številne konkretne rezultate. Tako je ugotovilo glasilo Zveze mladine Slovenije »Mladina« v članku posvečenem temu obisku: «Zdaj gre za to, da postane slovenska mladina onkraj meje še trdnejši most prijateljskega sodelovanja med obema deželama, most ki bo omogočil, da nadalje gradimo ta živ primer koeksistence med deželama z različno družbeno ureditvijo. Možnosti za nadaljnji razmah prijateljstva je še veliko. Mladinska iniciativa bo pri tem nedvomno odigrala zelo pomembno vlogo«. torpednih čolnov. ARETACIJA SPRETNEGA GOLJUFA IZ RIMA Z goljufanjem natakarjev je hotel priti do denarja Za svoj način goljufanja se je specializiral že v Rimu Z Finančno ludzorništvo opozarja vse prizadete, da zapade 23. t.m. rok za predložitev dopolnilne prijave dohodkov na delniške obveznice za leto 1961 in prejšnja leta, za iiiiiliiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiMiiiniiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiiimnitiiiiMiiimiiiiiliiiiiiiii NENAVADNE POSLEDICE ŽIVČNEGA PRETRESA Po nesreči je ves krvav z motorjem taval okrog Ustavili so ga šele obmejni organi pri Fernetičih in spravili v bolnišnico Dobri dve uri po nesreči, ki ga je doletela včeraj okrog polnoči, je 24-letni Ivan Budin iz Saleža štev. 1 po domače »Pri Budinčko-vih« taval ves okrvavljen s svojim motorjem po okoliških cestah. V takem stanju in še ves zmeden je privozil na mejni blok pri Fernetičih. Fant se sploh ni zavedal, kod vozi. Imel je pri tem kolikor toliko sreče, da se ni še bolj potolkel. Ko so ga italijanski obmejni organi zagledali vsega okrvavljenega, so ga vprašali, kaj se mu je zgodilo, njegov odgovor pa je bil tako nejasen, da ga sploh niso razumeli. Skraja skoraj ni hotel z motorja in bi kar nadaljeval z vožnjo, pa so ga z lepimi besedami pregovorili in mu nudili prvo pomoč, nato pa so poklicali rešilni avto, da so ga odpeljali v bolniš- nico, kjer so ga sprejeli na 2. kirurški oddelek Zdraviti se bo mo- ral 10 dni. Ivan je okrog 23. ure odšel iz Saleža, kjer je nekaj časa prej bil v vaški gostilni. Verjetno je šel na Opčine in nato je krenil v Trst. Peljal se je s svojim skuterjem po Ul. Commerciale, pa so ga zaslepile močne luči avtomobila, ki je privozil z nasprotne strani. Zgubil je zaradi tega nadzorstvo nad svojim vozilom in zletel na tla. Pri tem se je močno udaril v glavo in ranil po obrazu ter je dobil živčni pretres. Nihče ga ni zapazil, da bi mu nudil pomoč in poklical rešilni avto. Sam je vstal in se odpjeljal, a ni več vedel, kam. Njegovi svojci so bili včeraj zaskrbljeni, ker se ni vrnil domov. Oče ga je iskal po vasi in spraševal, če ga je kdo videl, ker bi moral v službo na železnici, kjer Agenti letečega oddelka kvesture so prestrigli račune 29-letnemu Raf-faelu Solimeneju iz Rimna, ki je v našem mestu hotel živeti na račun drugih, oziroma na račun naivnih natakarjev. Aretirali so ga in prijavili sodišču ter se bo moral zagovarjati zaradi goljufije. Raffaele je prišel v Trst 11. t. m, in je kmalu ostal brez denarja. Tedaj se je lotil svojega posla, ki se ga je že naučil v Rimu. Čedno oblečen je prišel zdaj v ta, zdaj v drugi bar v središču mesta ter naročil aperitive, kavo, sadne sokove itd. za razne urade v bližini. Prijazno je priporočil, naj natakar vzame s seboj tudi drobiž, da bi lahko zamenjal 10.000 lir. V baru so seveda hitro pripravili naročilo, ki ga je natakar odnesel na navedeni naslov. Ko je prišel pred vhod, ga je že tam čakal So-limene. Delal se je, kot da bi imel važne opravke in je natakarju dejal, da mora spet v bar zaradi novih naročil. Pri tem pa ga je nagovoril, in vsakikrat tudi prepričal, da mu je dal razliko od 10.000 lir. Običajno je bilo to okrog 9,000 lir. Natakar mu je izročil denar, kavo itd. pa odnesel v urad, kjer so začudeno gledali. Medtem je Solime-ne izginil in delal načrt za naslednji podvig. Na leteči oddelek kvesture so začele prihajati pritožbe prizadetih lastnikov lokalov, iz letečega oddelka pa so opozorili druge lastnike, ki niso bili še ogoljufani. Priporočili so jim, naj jim takoj sporočijo, če bi se ta čudni naročnik pojavil v njihovih lokalih. Tako je v ponedeljek lastnik bara na trgu pred bolnišnico telefoniral, da je osumljenec naročil razne stvari za neki urad v bližini. Agenti so takoj pohiteli na navedeni naslov in so zasačili Solimeneja, ki je čakal na o-bičajno razliko denarja. Odpeljali so ga na zasliševanje, a je zanikal vsako krivdo, toda priznati je moral, ko so poklicali pet lastnikov barov, ki jih je ogoljufal. Na ta način Si je zaslužil približno 45.000 lir, s katerimi se je preživljal; zaslužil pa si je tudi kazen, ki jo bo moral odsedeti, ker je take stvari počenjal tudi v Rimu. Nakazilo tržaški in miljski občini ljam za leta 1959-1963, in sicer kot prispevek za dobavo vode bližnjim ozemljem. VČERAJ V GENOVI Predaja ladje «Gaiileo Galilei» Ladja »Galileo Galilei« je na svoji poskusni vožnji iz Trsta v Genovo ob polovičnem tovoru dosegla brzino 27,3 milje. Predstavniki Tržaškega Lloda so izrazili svoje zadovoljstvo tudi zato, ker ni bilo med vožnjo nobenih tresljajev. V Genovi je bila včeraj ceremonija uradne izročitve ladje brodarjem. Za CRDA je podpisal prodajno listino njihov delegat inženir Carnevale, v imenu Tržaškega Lloyda pa njegov predsednik admiral Capponi in glavni ravnatelj Cirincione. Kapitan Caorsi je nato uradno prevzel ladjo, ki bo 22. aprila odplula iz Genove na otvoritveno vožnjo proti Sydneyu. AFERA v BOLNIŠNICI Na zahtevo odvetnikov podaljšan rok za pregled obtožnega gradiva Z odlokom predsednika republike so nakazali miljski občini nad 2.800 000 lir prispevka za proračun-je zaposlen. Sele popoldne so zve-!ska leta od 1954 do 1951). Nadalj-deli, kaj se mu je zgodilo. I njih 1 milijon lir so nakazali Mi- Vattovani, Kot smo že objavili, je državno tožilstvo izročilo pred nekaj dnevi sodni pisarni preiskovalnega urada sodnijske akte, ki zadevajo proces, ki so ga naperili proti 21 osebam, ki so zgrešile vrsto prekrškov pri upravljanju splošnih bolnišnic. Znano je, da so trije funkcionarji splošnih bolnišnic v priporu. Gre za bivšega upravnega ravnatelja dr. Egea Stena, za bivšega ravnatelja tehničnega urada inž. Serafina Cisi-lina in za njegovega pomočnika Maria Cergola. Včeraj se je zvedelo, da so sod-nijski organi podaljšali rok za pregled aktov na 30 dni, To velja seveda le za zagovornike obtožencev, ki bodo lahko izkoristili to podaljšanje za prepisovanje. Zvedeli smo namreč, da so se zagovorniki znašli v precepu, ker Jim .razmeroma kratek rok ne dopušča, da bi prepisali stotine in stotine strani obtožne dokumentacije. Včeraj so se baje sestali, da bi rešili to vprašanje s tehničnega stališča. Nadalje se je zvedelo, da bosta nekatere obtožence branila med drugimi tudi odvetnika Moscolin in Prvikrat pa so bili predstavniki Mladinske iniciative na u-radnem prijateljskem obisku v Beogradu, kjer so se dva dni razgovarjali s tajnikom CK ZMJ Milisavom Preličem, načelnikom oddelka za mednarodne stike Dževadom Mujazinovičem in komandantom vseh delovnih mladinskih brigad Zdravkom Krvinom (bivši tajnik CK LMS), V razgovoru so podčrtali bratsko povezanost med vso jugoslovansko mladino in slovensko mladino, ki živi v Italiji, ki je prišla do konkretnega izraza v enakopravnem sodelovanju njenih organizacii in v vsestranski podpori jugoslovanske mladine mladini iz zamejstva v njenih naporih za narodnostni razvoj in, da utrdi mirno sožitje na obmejnem področju med obema tu živečima narodoma. Tajnika Mladinske iniciative sta jugoslovanske predstavnike obvestila o položaju slovenskega prebivalstva in o težavah v naporih za narodnostni obstoj in razvoj. Prav tako sta podrobneje orisala položaj mladine in mladinskih or. ganizacij, s katerimi na področju dežele Furlanija — Julijska krajina odnosno v vsedržavnem italijanskem merilu vzdržuje MI tesne in prijateljske stike. Podrobneje so razpravljali o konkretnem načrtu bodočega sodelovanja in v tej zvezi proučili možnosti širšega serčanja med mladino na obmejnem področju, U-gotovili so, da srečanje ne sme imeti značaja politično-strankar-ske manifestacije, temveč širši značaj, ki naj utrdi in okrepi prijateljske vezi med slovensko in italijansko mladino, ne glede kje prebiva. Govora je bilo o možnosti sodelovanja mladine z italijanskega obmejnega področja v delovnih brigadah in o nekaterih drugih vprašanjih. O podobnih vprašanjih je prej govorila širša delegacija MI s predstavniki CK ZMS v Ljubljani. To delegacijo so sprejeli: predsednica CK ZMS Francka Str-mole-Mlastec, člani CK ZMS: I-van Rudolf, Mitja Stupan in Emil Rojc, predstavnika Zveze študentov Andrej Skrlavaj ter Boris Kocjančič. Na dnevnem redu teh razgovorov so bila predvsem konkretna vprašanja nadaljnjega sodelovanja in program sodelovanja za daljše razdobje. Danes v Trstu praznik dreves Iz Rima so sporočili, da so praznik dreves, ki bi moral biti danes po vsej Italiji, prenesli za nekaj dni. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo bo novi datum sporočilo kasneje. Edino izjemo predstavlja Trst, kjer je ravnateljstvo za kmetijstvo in gozdarstvo pri vladnem generalnem komisariatu ter v sodelovanju s šolskim skrbništvom poskrbelo, da se praznik v celoti izvede. Zato je ostal program nespremenjen in tako se bodo šolski otroci zbrali ob 10. uri pred poslop. jem Ferdinandeo, kamor bodo 15 minut kasneje prišli tudi predstavniki oblasti in povabljeni gostje. Slavnostni govor bo imel ravnatelj za kmetijstvo in gozdarstvo pri vladnem generalnem komisariatu prof. Pierluigi Zatta, nato Da bodo vsadili nekaj sto sadik drevja. SZ je kupila «San Giusto» Sovjetska zveza je kupila ladjo vrste liberty «San Giusto«, katero so pred dnevi sovjetski tehniki natančno pregledali. Tako so si ogledali tudi podvodni del ladje, ko so jo postavili v dok Tržaškega arzenala. Tržaška družba, lastnica ladje, je to ladjo že pred meseci u-maknila iz prometa, saj gre za ladje zgrajene med drugo svetovno vojno in ki težko vzdrže konkurenco. Vendar je bila ladja «San Giusto« v zelo dobrem stanju in se zato govori, da je družba zanjo dobila 50-55 tisoč funtov šterlingov, kar je za tovrstne ladje visoka cena. Sedaj je v teku postopek za izpremembe imena ladje, tako da bo lahko proti koncu meseca odplula iz našega pristanišča. Sreča v nesreči na Ul. Coroneo Z motorjem zavozil pod težak tovornik Včeraj dopoldne se je zgodila v Ul. Coroneo prometna nesreča, ki bi lahko terjala smrtno žrtev, vendar se je vse kolikor toliko srečno zaključilo. Nekoliko pred 12. uro je 22-letni Fulvio Stefanini iz Ul. Veltro 89 vozil s skuterjem po Ul. Coroneo proti vojaški bolnišnici. Ko je privozil do Ul. Za-netti je iz te ulice nenadoma prišel velik tovornik, ki ga je vozil 30-letni Mario Calaz iz Fojda. Oba sta se zavedla nevarnosti in sta močno pritisnila na zavore, toda bilo je prepozno. Motorist je z vozilom treščil v levi del in je zavozil prav pod tovornik. Velika kolesa tovornika so dobesedno zmečkala skuter, motorist pa je imel vso srečo,, ker je padel nekoliko vstran in se je le nekoliko pobil po glavi, levi roki in desnem kolenu. Prestrašil pa se je precej. Prestrašili so se tudi šofer tovornika in pešci, ki so bili priče nesreče. Takoj so ponesrečencu priskočili' na pomoč irf poklicali rešilni avto, da so ga odpeljali v bolnišnico. Tam so mu nudili prvo zdravniško pomoč, nato pa je lahko odšel domov. Okeval bo v C Univerzitetni krožek «Concetto Marchesi« priredi v petek, 22. marca ob 18.30 v veliki dvorani v Ul. Madonnina 19 javno predavanje o temi »Zakaj smo vključili Bertolda Brecha v repertoar Tržaškega stalnega gledališča«. Govorila bosta režiser gledališča Fulvio Tolusso in kritik Giorgio Polacco. C V okviru loterije občinske u-metnostne galerije je bil 18. t. m. izžreban listek št. 06584. Lastnik listka prejme za nagrado sliko slikarke Marije Chiacigh. Sliko lahko prevzame v sobi št. 124 občinske palače. Ce lastnik slike na prevzame v roku enega meseca, preide v last občinske podporne ustanove. Razna obvestila Pedagoški odsek Sindikata slovenske šole priredi danes ob 18. uri na osnovni šoli pri Sv. Jakobu predavanje o temi »Kako pripravimo dijake na splsje«. Predavala bo prof. Zora Rebula. Odbor Podpornega društva Dijaška Matica v Trstu bo imel sejo danes 21. marca ob 20. uri v Ul. Geppa 9. Prosvetno društvo »Andrej Cok« z Opčin obvešča izletnike v Planico, da bo avtobus odpeljal z Opčin v nedeljo 24. -t.m. ob 4.45 s križišča pri Prosvetnem domu ter iz Trsta ob 5.05 z začetka Ul. F. Severo. Kdor še ni poravnal vpisnine, naj to takoj stori in dvigne sedežne številke. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN 1'OltOHU Dne 19. in 20. marca 1963 se je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo pa je 31 oseb. UM/RiLI SO: 64-letna Angela de In-dicibus, 57-letna Orsola Costanzo por Carboncich, 68-letna Caterina Scioliš por. Mengotti, 57-letni Vittorio Carli, 66-letna Luigia Pank por, Bergama-sco, 77-letna Maria Budicin por. Bla-sizza, 25-tetni Enz0 Giurco, 65-letni Giuseppe Bertlmi, 51-letna Natalina Trevisan. 63-letna Marianna Padoan, 79-letna Giuseppina Zamperlo. 89-let-na Emma Zampieri vd. Nonis, 56-let-na Vateria Stefani, 59-tetna Annun-ziata Snidarsioh por. Zimarelli, 65-letni Carlo Mislei, 59-letni Rosario Gabassl, 69-letna Margherita Cheli por. Beccherucci, 66-letni Alberto Se-mec, 77-letna Eugenia Castellani, 59-letna Pierina Sotero por. Madruzzo, 83-letna Anna Bastiani, 85-letna Emma Mattionl vd Smrekar, 74-letna Pina Godina por. Bobolini, 72-letni Mario Blasi, 83-letna Antonia Visintin vd. Crismam, 74-letna Luigia Podber-sich vd. Moratto, 60-letni Libero Fle-go, 69-letna Vittoria Ban por. Degras-si, 88-letna Elena Valenti vd. Bisiac-cihi, 72-letna Anna Vidic. 77-letna Giuseppina Bellaz por. Simoni. NOČNA SLUŽBA LEKARN Davanzo, Ul. L. Berninl 4, Millo. Ul. Buonarrotl 11, Mizzan, Trg Veneli« 2, Tamaro-Neri. Ul. Dante 7, Glu-»ti, Ul. Bonomea 93 (Greta). Slovensko gledališče v Ti!?!? j 20. DANES 21. t. m. ob v Novi Gorici v petek, 22. t. m. ob 20. uri v Šempetru Andre Roussin ^Fii f« l([. •til! Co «Kadar se štorklja zabava* ☆ v nedeljo, 24. t. m. ob 17, ur 5 na KONTOVELU KLABUND C Krog s kredo» Kitajska pravljična igr® v štirih dejanjih M ilr' 'tbj POTOVALNI IN TURISTIČNI URA0 aurora priredi v nedeljo, 24. enodnevni izlet v Planico ob zaključku mednarodn^ tekmovanja v skokih na liki planiški skakalnici. __ Izlet bo z avtobusi. Inf°]ri^_1 cije in prijave v P040^,«. uradu AURORA, Ulica uice* ne 4, tel. 29-243. Na razpolago imamo 4 u o vstopnice za planiško tev ter nalepke za parkiram avtomobilov. Za prehod meje Je treba '“u potni list (tudi brez vizuffl*'t0|. „ pa veljavno obmejno Pr0,,U5I)ro-j co. Preskrbimo tudi izred"f.voil> pustnice na osnovi ney |jStoV, oziroma zapadlih P0,ni.*1„_’'yjcll. osebnih izkaznic, ki so bil* rane za inozemstvo, ali obmejnih propustnic. \ l' -»sl ; sprejemali prednaročila za P pri blagajni v Fasaži Prott'. I Nazionate 16.00 »Cccktail Per vere« Technicolor James B Prepovedano mladini. fj,agra' Arcobaleno 16.00 «Viridiana”. ^ac' vedano mladini. ..rn« P' Aurora 15.00 18.10 21-30 »H k1" lungo«. j 7 i1*’ Cristallo 16.30 «Blancaneve e ni«. Barvne slikanice. „vis°ri*1'' Capitoi 15.00 «La vita Prov Prepovedano mladini. fforL. Garibaldi 16.30 »Cella del , pr«1^ Terry Moore, Debra Pa®e ' , vedano mladini. . , eri11" Massimo 16.00 «L’impero ne» M. Healey. ... pe',e Impero 16.30 «11 visone 9U“ Technicolor. ,hn|c£,° ’ Moderno 14.15 «Ben Hur» 1ec Charlton Heston. red*nl«r Astoria 16.30 Izredni film v„nicrr , lorju: «lo smo tu aml« diaboliche«. Prepovedano Cene 200 In 150 lir. , Astra 16.30 «Furia di Pa'sf°JL||. K-Vittcrio Veneto 16.00 «Rel prepo',e" colose« Jeanne Moreau. B no mladini. . ■ pri1',. Abbazia 16.00 »I fucilleri oe) h la« Technicolor. Rock H,u lene Dhal. loCl» 1 Marconi 16.00 «4 pištole mes Craig. Martha Wicke Ideale 16.00 «La čarne e M , Technicolor. mita* 7*1. Skedenj 16.00 «A briglia sc' gitte Bardot. Prepovedano Vi gitte Bardot. Prepovedan" PHI VAŠIH NAKUPIH °Dl^0rz» % vino «MAGL1ABELLA» na " ribaldi U (Barriera) mk« od avtobusne postaje. prLJ.gNl^' "ii-veliko izbiro vseh vrst P1,1, (ll0šk°^ gavic in perila za ženske, . jtU, r otroke po najnižjih cenah v pf| strežen! boste v vašem lez ,l0’ , kupu dobite primerno dar _ fm' PHI MAGAZZINU FELlCE Ulica Carduccl 41. D°B,T,aiče. ?i||f moške in otroške dežne 0’ de. hlače, jopiče in srajce -g#. . vrst in znamk po najnižjlh pO" PLASTIKA ZA POKRIVANJE ^ višina 2 metra P« 500 Ih * »Sl1 termoplasttčm podi. plošči’ ,ien3 'ji' plastične preproge, zagl>t0, a| mestitev brezplačni Predla jr*4, majte se pri »ITALPLAST«’ , Ospedale 6, tel. 95-919. ‘ leti zapora (eno pomiloščeno) faradi nedopustnega izsiljevanja Ijevanja je bil miauenič, ki je žensko z ročnim ogledalom opazoval v stranišču rl«v izsilj I(«?l bazenskim sodiščem (pred-^fisniv e* Conte, tožilec Corsi, j, likar De Paoli) sta se rao-• zagovarjati 37-letna Maria Lr.l '•tžLi * ,’z Androne S. Cilino 14 Co*1"1 Fzaoco Verchi iz D’An- VoVvicLdreV°reda- ^MORSKI DNEVNIK 5 — 21. marca 196) IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN i(l(] °vichey° so obtožili, da je " Posiliti svojega soobtožen-Ji izplača določeno vsoto na račun nekega prekr- es" “ '..........— kij 8a je bil Verchi zagrešil. tv,i ^ so obtožili, da je nadle- ’:t(i?vna javnem prostoru Čoslo- ?ijej i? s® je, da se je Verchi W septembra lani na Trgu He m*tnice. Zaradi nujne po-ie podal v podzemeljsko toženec zapustil stra-'ijtj, ? se je to zgodilo, ga je •»j.' Mladenič se je izgovarjal d», an*tu sta potem poravnale!,;''0 na ta način, da je Cn-JJ#4, ?.Va vrnila Verchiju ček za 't% ta pa . je podpisal , nov V^.OOO lir. Jit P.a. je prišlo do nastopa po-5| deli0 Medtem ko so prejšnjo ne j,o preizkusili planiško velikan*"- ^ v petek prenovljena skak-<^ . ^j. Na jbodo ^ živela ognjem krst. stri iz raznih držav se prv««* rili ne samo za osvojitev rC. mesta, temveč tudi za dos ajoii‘ kordnega skoka. Med nas jer mi bo tudi planiški r g{l, vzhodni Nemec Helmut R"_TotoVn» prisotna pa bosta tudi ju- rekorderja v tej drzni Pan ^einec goslovan Šlibar in vzhodni vne Lesser, ki sta na vrhu s lestvice s 141 m. v ne Čeprav je kazalo, da * zVe-bo v Planici, se je smučar B,. za severne države premish jn javila nastop Pekke TirkO»“ j.fi Pekke Iliniemija. Predvčeraj so prispeli v Ljubljano tu_ y, in ski tekmovalci Cakadze, ,ov0lj-Palčevski, ki so izrazih z ^ se nost in predvsem nestrpn®®^’^ ka' pomerijo na planiški a_vih do1c*L' tere niso vajeni, z osti nimi mojstri v smučarskih F -0 Tudi vzhodni Nemci S0N xeljuje z zelo bojevito ekipo- rejcoP jim olimpjiski in sve tovni der Helmut Recknagel, s nato kateri"’ so pripotovali v Ljubljano .^jf v Planico Peter Lesser, v Klemm, Veit Kiirth, Dieter ^ loh in Alfred Lesser. Nem __ II in AUICU - eJl ji*' jo, da bo Rlemm zelo neV u j® sprotnik Recknagla, Kriter vrlj,n prejšnjo nedeljo med zr"a' prvenstvom nevarno ogro- e,nU go in je klonil bolj ir* ^ih-rojaku šele v zadnjih dve____ SE NEKAJ MEST ZA IZLET V PLANKM Športno združenje Bor jj. javlja, da je za dv°d”e' gtjb let v Planico še nekaj I pomest. Prijave sprejema ^jj. ka opoldne TRŽAŠKA GARNA, UL sv. Franctf*% , Opozarjamo, da bo o * o(o avtobusom iz Trsta v_ t je ob 15. uri (ne ob 15-3® red bilo spočetka javljeno) 1 P,,). sodne palače — Foro T __________ ZA POKAL SEJEMSKIH MEST Kljub zmagi C. zvezde Roma v polfinalu Povratno srečanje se je končalo z 2:0 v korist Jugoslovanov BEOGRAD, 20. — Čeprav je Crve-na zvezda premagala v povratnem srečanju Romo, se ni uvrstila v na daljnji del turnirja za pokal sejemskih mest. Tekma se je pričela z nadmočjo Crvene zvezde, ki je v prvih 30 minutah prevladovala na vsej črti. V tem delu igre je padel tudi edini gol, ki ga je dosegel v 12’ Malešev. Pet minut pred koncem prvega polčasa pa je napad Rome večkrat nevarno ogrožal vra- " . . « . , * ... s, • » * $ • ^ | K fc .; 1 7 f ( • / - » Zaradi poškodovanega kolena 6 mesecev počitka za Listona? Prepričljiva zmaga Johnsona nad Murrelom MIAMI BEACH, 20. — Prokurator svetovnega prvaka težke kategorije Sonnyja Listona Jack Nilon je danes zaprosil za odložitev za nedoločen čas dvoboja za svetovni naslov, ki bi moral biti 10. aprila v Miamiju med Listonom in Pattersonom. Kot razlog je Nilon navedel poškodbo v kolenu, ki ne dovoljuje prvaku, da bi se spoprijel z nevarnim tekmecem. Nilon je pripomnil, da po nje- govem mnenju Liston šest mesecev ne bo mogel nastopiti. Ce se bo moral operirati, bo moral svetovni prvak počivati najmanj osem tednov, zaradi česar bo potreboval nekaj mesecev preden bo prišel do zadovoljive forme. Brž ko je boksarska komisija Floride izvedela o Nilonovi zahtevi, se je sestal odbor, ki je po vroči diskusiji sklenil povabiti Listona pred komisijo, da bi zdravniki pregledali stanje njegovega kolena. Odbor je sklenil, da se more Liston predstaviti v petek in je prišel do tega sklepa, potem ko je zaslišal zdravnika dr. Duka Bair- da, ki je zdravil Listona. Ta je izjavil, da ni gotov poškodbe na hrustančastih vezeh Listonovega kolena. Po sklepu boksarske komisije je Nilon energično protestiral sklicu: joč se, da Liston velja milijon dolarjev in da si ne mara prevzeti odgovornosti, da bi ga odpeljal z letalom iz Chicaga v Miami. Predsednik komisije Lou Gold pa je vztrajal pri svojem sklepu s pripombo, da je Liston že v nedeljo odpotoval iz Miamija v Chicago z letalom, zaradi česar lahko ponovi pot z istim sredstvom tudi v obratni smeri. Sicer, je še dodal Gold, se lahko Liston, če že hoče vrne domov z vlakom, «Nas zanima samo, da Listona zdravniško pregledamo.. Kot je znano so povratni dvoboj za svetovno krono težke kategorije že enkrat odložili od 4. do 10. aprila. Nedeljska zmaga ima za Ignis dvojno vrednost, ker ji je obenem omogočila zasedbo častnega mesta na lestvici in se je istočasno otresla Knorrove družbe. Ce se ozremo po ostalih rezultatih nedeljskega kola nas delno preseneča izid tekme iz Livorna. Domačemu moštvu je uspelo premagati vareški Prealpi, ki je v zadnjih tednih žel celo vrsto uspehov. Med njegovimi žrtvami je celo Knorr, v nedeljo pa mu ni niti za minuto uspelo zaustaviti razpoložene livornske ekipe, ki je zaigrala eno izmed svojih najlepših letošnjih tekem. ŽENSKA KOŠARKARSKA A LIGA p«tn 4bl P a l "a, M paši %br »ost kVs Jfiji S1««! tu dol >ir A S 5 Si, & Sk' tej ( lan yijo N b % HiS k ^Or Tržačanke prešibke g za Pejo (Gard one) | Bivša igralka Ginnastice Persijeva najbolj uspešna med gostiteljicami Tekmovanje ženske A lige poteka tako enolično, da ja 0\>tčr :agati in mora dobro paziti, da ne ponavlja vedno istih z jjn*” v zagati m muia uuuiu i.., ..a ii« film«.ija ,-UH- -— ... ,pi- ljenih stavkov: danes nič novega, zmagali so vsi favor1 nadenje le v številčnem rezultatu. Vendar kronika jc se jj]i kronika in tudi kronist mora po- " r,„„i;eVa. jl«f ^ ^ SCRANTON, 20. — Svetovni prvak srednjetežke kategorije Američan Harold Johnson je sinoči zabeležil prepričljivo zmago nad rojakom Tommyjem Murrelom v dvoboju, ki ni veljal za naslov. Sodnik je bil prisiljen prekiniti dvoboj v deveti, to je v predzadnji rundi, potem ko je Johnson stisnil nasprotnika k vrvem, kjer ga je obsul s silovitimi udarci z desnico in levico. Ob prekinitvi je prvak vodil s precejšnjo razliko točk. Johnson bo zelo verjetno branil svoj naslov junija v New Yorku v dvoboju z Nemcem Scholzem. Prealpi je tako izgubil možnost, da bi si utrdil položaj na četrtem mestu lestvice in se je pustil dohiteti od Fonte Levissime, ki je po štiridesetminutni igri le zlomila oapor rimskih igralcev. Po neuspehu v drugi tekmi z Dinamom, so si Simmenthalovi igralci poželeli nove . zmage nad nasprotniki iz Bielle. To so dosegli kljub kaosu, ki je prisilil prav tiste gledalce, ki so šele pred štirimi dnevi ploskali na vso moč, da so danes prav iste igralce izžvižgali. Petrarca, Partenope in Stella Azzurra so v ostalih tekmah kola zabeležili dokaj lahke zmage. Težko si je razložiti tako pohlevnega obnašanja sicer skromnih ekip, ki bi se_ kljub vsemu morale boriti z nohti in zobmi pred nevarnostjo izpada iz lige. vedati le to, kar se je dogajalo po igriščih in ne filozofirati o bistvu košarke in o bistroumnosti košarkarskih voditeljev, ki so napolnili isti kotel z ekipami tako različnih sposobnosti in tako neenakovrednih moči, da včasih prav bode v oči in boli srce, ko gledamo še tako požrtvovalne a tehnično še nezrele igralke, ki morajo kljub temu zapustiti skorajda osramočene igrišče po tekmi z bolj izkušenimi in izurjenimi igralkami. Vendar pustimo tole. Kronika zahteva svoje. Tržaški Philco je v zadnjem kolu gostoval v Gardo-nu. Kljub popolni postavi, z izjemo Tarabocchiove, ni imel nobenega upa za uspešen zaključek tekme. Voditeljica tamkašnje ekipe, bivša igralka Ginnastice -in videm- ske petorke Persijeva glavni steber na sijev«. ■:* katerem >^» glavni stcuci na šg • rt r.elo celo moštvo. Sama ^ pj*^ v tržaški koš 24 točk. zgled So posnemale fis"1 igralke in dosegle .dokaj , a”'"- t, “5 si l S C V & Kljub vsemu so s iv igrale pošteno tekmo in " ^0s> nasprotnikom bi lahko znatno več. . ijalei> Ostale tekme so se običajni šabloni zmag . praV j in porazov slabših ekip, f< nekatere med njimi domačo publiko. Izidi: Autonomi - Benetke Standa - Ultravox Pejo - Philco Omsa - Europhon Fiat - Fontana S ») \Si IS N 70:S j:S r.t'° S .*>( S Sv S LEONID LEONOV; TEMNA VODA — Kako si se postaral, Serjo-aj _ je dejala Mavra zato, da i nekaj rekla, in obraCala je či, da bi ujela gosta v svoje idno polje. — Ej, tudi tebe, stara, ne bi lihfte več pogledal! — je odgo-oril cerkovnik, pripravljen na irepir. Starkin obraz se je pomračil. — Začenjam se potapljati v emo, Ser joga! Prav pravi pe-em: nekomu sreča, nekomu Ive, a za nekoga niti ene... Idravniška pomočnica je rekla, ia mi bodo morali rezati oči. — Ne pusti, da bi ti jih reza-i, _ je ustrelil cerkovnik kot z puške, — zahtevaj naočnike! iteklo privlači svetlobo. Jaz vi-lim skozi naočnike tudi vsakega najmanjšega črva. Na, po-zkusi! — Ne bodo mi pristajali. Tvo-e oči so sive kot pepel, a moje :o bogme, kot žerjavica!... Bo-eče si je nataknila na nos cer-covnikove naočnike, a ker je ,-idela vse še manj razločno, se e vznemirila. — Oh, kakšno deklo!... Vidim tebe in tvojo ,raico. — Ni imela poguma, da 3i povedala, kakšne barve je ;erkovnikova srajca. Starka se je razveselila misli, 3a si bo lahko rešila vid ^ na- očniki. Ni imela več miru. Ko je cerkovnik odšel, je ujela petelina, ga zavezala v platneno cunjo in se odpravila z njim od doma. Kolikor so bili na cestah notoki vode, veter in mrak, toliko pogumneje je stopila na cesto stiskajoč pod pazduho petelina. Na njivah ji je veter jemal sapo in blato se ji je oprijemalo nog. Gnana od želje po ozdravljenju, je v eni sapi prešla polovico poti. Nato je sedla na drog, ki je izpadel iz neke ograje, in začela s sovražnim pogledom opazovati, kaj se dogaja na svetu, v katerem se je rodila pomlad. Zrak je bobnel, zemlja je stokala pod bremenom, pomladni sokovi so tekli skoznjo. In kot da bi slišal proseče stokanje zemlje, se je petelin vznemiril v svoji ječi in začel prhutati. Starka mu je pritegnila vrat in žival je u bogljivo utihnila. Začela je brskati s prstom po zemlji, ne da bi opazila, kaj dela: zemlja je bila mehka in o-tajana, enako pripravljena za setev in kopanje groba. A pomladna zemlja Mavre ni vznemirjala kot nekoč. Imela je ze mnogo priložnosti za prenaša nje udarcev, zato si je prihrani la žalost in odšla dalje v pomladni mrak. Prehodila je nji- ve, vas in še njive, nato se je povzpela k hiši zdravniške pomočnice. Potrkala je na vrata. Ker ji ni nihče odgovoril, je odsunila odklenjena vrata in vstopila. V platneni culi ie stiskala svoje darilo. V sobi je vonjalo po zdravilih: ta vonj je vlival vero v zdravniško vsemogočnost in Mavra se je zvito nasmehnila. Deček in deklica, otroka zdravniške pomočnice, sta se igrala v sobi. Napravljala sta vrtičke iz črepinj in prot j a. — Igrajta se, le igrajta se, o-tročka... Imata še mnogo časa do groba! — je rekla starka namesto pozdrava in gledala otroka z zdravim kotičkom očesa. Preplašena od starkinih besed in njenega iznakaženega o-braza sta otroka otrpnila in o-nemela. Ko je Mavra odvezala ruto z glave, ju že ni bilo več v sobi. Pustila je petelina pri vratih, sedla k mizi in čakala, da bi se vrnila gospodinja. Njena nesreča je bila edini pomemben dogodek v njenem življenju, nesreča jo je izenačevala z ljudmi in svetom, zato ji je bolečina postajala sladka in zdelo se ji je tu, kjei je sedaj sedela, nenavadno prijetno. V mrač-.nem kotu je tiktakala ura in še bolj razveseljevala tišino. Na mizi je gorela svetilka, pokrita s pisanim senčnikom. Mavra se je dotaknila svetilke: bila je nova, njen stenj je gorel ravno in to jo je pomirjevalo. — Lepa stvarca... vse same lepe stvari — je rekla starka in se dotikala vsega, kar je bilo na mizi. — Glej, škatlica! Nejevoljna zaradi dolgega čakanja je vzela škatlico, da bi videla, kaj je v njej. Bil je denar, mesečna plača zdravniške pomočnice. Pravzaprav ni vedela, zaradi česa se je odločila za tatvino. Vzela je nekaj bankovcev in jih spustila v svoj široki žep. Sedela je dalje, zehala in se križala, z okamenelim obrazom in nasičenim srcem. Zdelo se ji je, da se je sedaj maščevala za ponižanje in za prikrajšanje za srečo. Še vedno pa ji ni prišlo na pamet, da bi se s tem ukradenim denarjem lahko peljala v mesto k zdravniku. Vstopila je zdravniška pomočnica. Njen utrujeni obraz je bil poškropljen z blatom, prav tako ponošen plašč. Vračala se je iz oddaljenega kraja, od kmeta, ki ga je pri podiranju v gozdu udarilo drevo. — Vrata puščaš kar odklenjena, se ne bojiš nepoštenih ljudi? — je kara i oče rekla Mavra, če~-av je vedela, da je zdravniška pomočnica zelo priljub-llena v okrožju, ženska se je slekla in ni odgovarjala, nato ,ie sedla k mizi in si z rokami za’ -’i!a obraz. V zadregi zaradi n‘" 'ga molka je Mavra zopet pričela: — Ondan sem sarijala, kako se igram s kodrastim dečkom, ali jagnjetom... kar me je nenadoma udaril po očeh! Vsa sem vztrepetala in nisem ničesar videla. Prižgala sem vžigalico, ljuba moja, a nisem videla niti plamenčka. Zato sem prišla, da bi si izprosila naočnike. Prinesla sem ti petelina, skuhaj ga otrokoma... Zdel se jima bo dober. — Zdravniška pomočnica je potegnila roke z obraza in začudeno pogledala starko. Leva trepalnica ji je trzala kot ustreljena zver. — Rekla sem ti, da pojdi v mesto, a ti si zopet tu... vsak trenutek je dragocen, ker imaš atrofijo očesnega živca! — Starka jo je posmehljivo pogledala. — Poglej, prosim te, kaj me je zadelo! — je naglo rekla in se čudila nenavadni besedi, za katero se je skrivala njena slepota. — Je to dobro ali slabo? — Zdravniška pomočnica ni odgovorila: oči so se 'ji zapirale, trepetala je od premraženo-sti in zaradi utrujenosti ni več mogla sedeti na stolu. Zavrnitev prošnje za naočnike je Mavra razumela kot nov zasmeh. Hitro je odšla in odnesla tudi petelina. Zopet je s krepkimi koraki merila pot. Petelina je jezno držala za vrat, da ne bi s svojim vreščanjem še večal smrtno rano v njenem srcu. Hodila je trdo in ponosno, sovraštvo je vlilo v njeno veliko telo novih moči. Doma je odvila petelina in ga odnesla na njegovo gred. Prižgala je luč in potegnila denar iz žepa. — Moder... — štela je in komaj razločevala denar z zdravim kotičkom svojega očesa. — Moder in rdeč... Trinajst. Poglej, prosim te, kaj se mi je zgodilo! Torej ne daš naočnikov? Nočeš dati praška? Še en moder... — Ko je preštela, je skrbno skrila bankovce. Trije naslednji dnevi so ji minevali v nenehni skrbi za denar. Skoraj vsako uro ga je pogledala in se dotaknila tega plačila za slepoto. Čakala je, da bo zdravniška pomočnica prišla sama po svoje bankovce... Takrat se bo Mavra zabavala s svojo neizprosno; sovražnico, kolikor sš bo hotela! Minevali so na pol slepi dnevi, bila je pomlad, brezica na strehi se je sklanjala pod, udarci vetra, a zdravniška pomočnica ni prišla na Mavrino sojenje. Nova misel je zmračila starkino srce Zahotelo se ji je, da bi bil njen še preostali denar v škatli zdravniške pomočnice. To ni bil pohlep po denarju, ampak želja, da bi napodila neko praznino v svoji brezbarvni usodi. Neke nedelje zvečer je vzela petelina z gredi in odšla tja, kamor jo je gnala žalost. Zopet se je petelin branil ječe. in zopet ga je pomirila s pritiskanjem na vrat. Vrata tudi tokrat niso bi- la zaklenjena in starke ni nič oviralo na njeni poti. Vstopila je v sobo zdravniške pomočnice, pogledala naokoli in prisluhnila. Bilo je mračno in tiho. Najbrž ni nikogar doma, si je rekla. Nekoliko je Se počakala. Nato se je napotila v smeri kota, kjer je.bila, kot se je spominjala, miza z drago-nila vanjo svoje prste, ki so se ceno škatlico, jo odprla in vtak-nenadoma pomladili... — Zakaj jemlješ tuje, starka? — jo je vprašal iz mraka glas zdravniške pomočnice. .Sočasno je bilo slišati v sobi šume in klice. Mavra ie vztrepetala in močneje stisnila petelina, ki je začel brcati. Od strašne misli 16 je polil mrzei znoj: sooa se je bleščala v svetlobi in mnogo ljudi, ves svet je s pritajenim dihom spremljal njeno neumno tatvino Zdravniška pomočnica je imela torej goste, a Mavrin mrak je bila njena slepota. Vendar se ni razburila in njen obraz ni izdajal ničesai. — Pozabila sem, ljuba moja, kako mu je ime... tistemu, ki naj bi rezal oči? — je suho rekla. Nato jo je nekdo izmed gostov, ali morda dva, prijel za roke in jo brez besede vrgel iz hiše. Ni se branila. Zdaj, ko je za vedno zapuščala svet, je visoko dvignila glavo. Pred vrati so jo pustili samo. Mirno se je po stopnicah napotila v svojo dvojno noč. Povsem j0 P.-počasi hodila po njiva« la pot s tipanjem. Nl !in0 °K lenega žita in z mesecm^l^ sieP,V C(e C* tega neba. Začela je .^jisi P. ljati svojo temo in m * jep! soncu. Na noge se J1 črna, težka zemlja m gja. |9 „ It i> * S ma je spoznala, da J®JTlAhf hodi po nezoram njjy • je poti, a povsod je »» {»v in lepljiv mrak. Tako^ ^ rF V la do jur,ra in se Pr‘LtU-^t, N svoj novi poiožaj na sve, K1 tra/ se je ‘je usmilil n®^o- ^ ki je z vozom peljal n ^ P1ffi^IjeSvhig^ le in se spotaknila na ““ zjo y "i dom in trenutku je omahnila, se 1® j# » otipala in sedlr. Nenadoma -- ^ ka spomnila mesta, jo vse stvž med njimi. rl na° sVetu ___________ petelina j® ,e dila iz njegove ječe, a Um 2 iztegnjenim Je fV Ugotovila je, d VC s s mirno, vdano. „ t nil. Sedela je na klOP*. t 1 I« >5* zajokala, brez solz Jn^ ca da aniUbUo mogo«® kaj jo je žalostilo boU- jr® 0> h H >6« a« guba petelina, ali mrtvi trupli — uSaS*e«oŽr. ti voC ti- se je iziukala, si je ® rute obrisala ozke ust peč, pa j e začela nalagati bi zakurila. S5 s konec v* iRKDNlŠI'VO: TRST - UL. MONTEOCHI 6 - II TELEFON 93-SII8 ■tna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir - FLRJ- v tednu itritarjeva ulica 3 I, telet. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v _ VnaP^eD1^ DZS, ' JN 94-638 - rastni prectai 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S Pellico Ml, Tel 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA St 20 - Tel St 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 lir 20 din, mesečne. 420 din - Nedeljska: posamezna 40 dip letno 1920 din, poPetno 960 dtn, četrtletno 480 din - Postni tekoči račun; Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: aDIT, DZ=, Ljubljani 600-14 603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v Širini enega stolpca: trgovski 100, tinančno-upravm 150, osmrtnice 120 lir. — Mali oglas 30 Ur beseda. — Vsi oglasi se naročajo Pr Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst V Ka