Izkušnje in želje ob novem letu
Ko se oziramo na leto, Jd od-haja, se kaj rada oglasi skuš-njava dvojne vrste: da bi leto kovali v zvezde ali da bi ga da. vali v nič. Obe td dve skrajno-sti sta bolj izraz osebnega raz-položenja, treoutnega navduše-nja ali pobitosti, vsekalcor pa še ne ujemata z življenjem, raz-petim od januarja do januarja. To je spremešano: prinaša ra-dost in veselje, priznanja in delovne uspehe, pa tudi udar-ce, poraze, razočaranja.
Malone vsakdo izmed nasbo. v teh dneh, ko se osipa staro leto, napravil bilanco: kaj je dobrega, pametnega naredil in kaj narobe.
Ker pa smo del družbe, ži-veče v znamenju socialistične-ga samoupravljanja, delamo tu-di obračune, kaj smo opravili pri skupnem delu.
Samoupravljavoi lahko mir-no rečemo, da je bilo leto 1974 za nas izrazito bogato. Dobili smo novo ustavo, zvezno in republiško. V njih smo v po-glavja in člene razvrstili tisto, kar smo v samoupravni družbi že dosegli, da bi dobilo delo čast in oblast, kar pa je po-trebno še izpopolnjevati indo-sraievati. Zapisali pa smo tu di, kako naj bo družba na te-meljih socialističnega sarooup. ravljanja zgrajena v prihod-nje. Ta prihodnost pa ni po-maknjena   v  časovno   daljavo,
marveč je nakaj, kar dosega-mo vsak dan. Mi sami.
In tako smo začeli snovati temeljne organizacdje združe-nega dela. In pri tem marsikaj" naredili, dobro vedoč pri tem, da je to vendarle komaj zače-tek.
Začeli smo preoblikovati ti-sto telo, ki povezuje naše po-trebe v krajih, kjer živimo, stanujemo, po&iljamo otrokev vrtec in šolo, hodimo k zdrar. niku, kupujemo, se pomenku-jemo, smo prijatelji med sa-bo, včasih pa se tudi spremo in se gledamo postrani: kraje-vno skupnost  namreč.
Ti dve temeljni družbehi ce-lici sta mostdščd, od. koder od-hajamo kot samoupravljavci urejat družbene zadeve v ob-čini, republiki, federaciji. Tja hodijo delegati, ki smo jdh iz-voldli, potem ko smo se poslo-vili od odbornikov in poslan-cev.
In ker je novo leto diobro-došla priložnost za to, daskle-nemo, v čem bomo v prihod-nje bolje ravnald all da pre-prosto izražamo svoje želje in pričakovanja, storimo to tudd na naslov na&ih delegatov. Za-želimo jim, da bi jim Slo v le-tu 1975 delo še bolje od rok. Vemo: komaj dobrega pol le. ta delajo, zato so rijihovi ko-raki včasih še obotavljivi. Ote-pajo se še z otroškimi boleznd-mi, kot pravdmo. To se pravi: včasih se ne znajdejo med gradivd, ki jim jih pošiljajo v obravnavo (tudi zato, ker je kdaj pa kdaj papirjev preveč); vseeno še premalo črpajo po. bude za svoje delo iz posvetov z delavoi, delovnlmi ljudmi, svojimi volivoi; in tako naprej. Ko to pravimo, seveda nismo neučakani, saj vemo, da vsaka reč potrebuje svoj čas. Ko to pravimo, samo želimo, da ta čas pri posameznih delegacijah ne bi bil prekoračan.
še ena želja, ki je ponekod že resničnost. Želja, da bi bilo tako povsod. Da bi namreč od-ločanje delavcev v temeljnih organiaaoijah združenega dela polno zaaivelo. To se pravi: da bi delavci, mi vsd, resndčno in odgovoroo odločali o tem, ka-ko gospodarimo, pridobivamo dohodek, kako ga delimo in kako nadzorujemo njegovo kroženje ne le v TOZD inrned njimi, marveč tudd na drugih ravneh.
Ko smo že pri gospodarje-nju, si zaželimo, da bi balikos težavam, ki niso majhne, a vseeno ne tako velike, da jim ne bi biM kos. Težave so zna-ne, poimenujemo pa jih s splo-šnim imeaiom — inllaoija. Ti-sta inflaoija, ki jo moranio zavretd, ji onemogočita, dase ne bi Še bolj razpasla. K temu pa lahko prispeva vsakdo iz-med nas. Ne enako vplavno, to je res, a vseeno lahko, vsak po svojih močeh. Tako da bomao
manj zapravljivi, kot smo — v povprečju — v pravkar pre. teklem času dosbikrat bili. Za-to se je tudd nekako porazgu-bil rek, kl je bil nekoč zapo-ved: obrniti dvakrat vsak di. nar, preden ga daš iz rok.
In na koncu, čeprav ne na-zadnje še nekaj osebnih že-lja, ki pa niso sebične, saj — uresničene — peljejo k bolj-šemu sožitju med nami vserai. To so želje takeJe sorte:
Da bii bila zdravi, česar bo. mo veseli sami, pa tudi druž-ba; ker bo manj bolniških in s tem manj izdatkov.
Da bd bili srečni. S tem bodo stroji, pri katerih delamo, hi-treje tekli in rmeli bomo več izdelkov. Odnosi s tovariši na delovnem mestu in s sosedi bodo znosoejši, bolj tovarttški, bolj strpnl.
Da bi bili bolj delavni. M> rebiti bo . kdo rekel: kaj ne delamo zadasti? No, to je že.-lja, o kateri naj premisli naj-prej vsak sam pri sebi, izpra-ša svojo vest, kot pravimo.
Da bi se med seboj (še) bo-lje razumeli. Tako bomo uspeš. nejši tudi kot samoupravljav-oi. Zakaj, če sodelavca ne ra-zumeš, je nesporazum na po-molu, in narobe, če te on ne razume... Ce je tako, potlej ni možno složno, usklajeno de. lo.
Sicer pa: vso srečo v novam letu!