Komunalne službe ovirajo poslovanje zadrug
Prav.loma so obrati komunalneifa tipa k.metij«kih  zadrnsrah   nerentabilni.  Šte-
ne za-rlnifre imaio b.jrufoe prav zaradd vr«1e dP.iavnosii, oostaneio cospodarsko
¦iposobn«  in izhod  se  išče  v saniranjn,
uiTanju   ali   zadolžeTanju.   Stevdlne   za-
drujfe plačujejo iz svojih redn.iii gospo-darskih dc.javnosti iz^ube gostiLn, peka.rn, k,lavniio, '.inematografov in ptxlobno. Te zadruffe so na mej.i kreditne ira pospodar-ske sposobnosti. njihorti skladi so ne.po-memlvni in k g<xspodarsik« orsanizacije komai Zivotarijo. Ceprav nii statistično obdelanih pod-atkov o tem gibanju, je moffoče z sotovostjo trditi. da j-e to v naši vasi danes pomemben problem. Fra.ksa potrjuje, da pos-lujejo številni go-stineki -dbrati. fci jih imajo danes zadruge, z izpubo. So možnasti, da fci goetiinske obrate daK v zaku.p. Praviloma bi zak-up-niikii oiTavIiali to dejavnost s čla-ni svoje družime, brez >._:ete delovne sile. Ali je v teh primerih u...vi.lno. da te objekie vodijo zadmse in posliijejo z izfrubo, aLi je bolje, da jih da komuna v zakup in reaKaira dohodke ua temelju zakupa in davika. Zadrusa je labko v tem primeru prodiajalcc an dobavitelj ffostinskim pod-jetjem. Na tej osnovi jc pri pravilni poli-tiiki ki obdavčenju s 6(Taua komune ne-uteimeljen strah,da bo prišlodo naraščanja kapitalističnih e-Iementov. Pod'o4>no se positaTlja tudii mzjnerje do drusih d«jav-nosfti — do raoBnic, pekarn, brivn,ic in podobmo.
To pa v nobeuem priineru ne pomeni, da naj tiste zadruffe, ki so orffaniziraJe ko-munalne objekte kot samostojne obrate ln uspešno gospodarsko poslujejo, opu-stijo te objekte. Popolnotna pravilno pa hi bilo, da bi zadruge ob pomoči obcm in okrajev opufitile vse ti&fe obrate a.Li ofc-je-kte, ki so ncrentabilni. Tako bo poma-Sano vcliktum številu zadrus in bi pripo-ihogli. da bi *e krcpile kot ffospodarsike orguniizacije vasi, a .poselsno da bi pospe-ševale razuc oblnke kooperacije in orpra-niziralc proizvodn.jo, promet in predclavo knivtijs.kih pridelkov. Zato je podrobuejša anaLi^a ffospodarsikiJi dejavnoeti zadrug v okviru vsake komune in na njeni os-novi storjemi «kk'pi, kakor tudi izvediba opera^tiviiili u.krepov, da oc n-eku-teri prej oinenjcni ' j-blcm. rešijo, ena izmed nu.j-nih nalog. Prav zaio". ker sino na začclku !;ospodars.kega lcta, naj ,e tudii zadrusre 7. vs-emi silami iismerijo k pos.pp-ševan ju \iTa\r'T-^i}.'r\\p ~ k^-v^era?! i-o. np1-n!prn pa mimajo moči, dia bi s« sarae izmotale iz za,plet«nih odnoeov,  v  katere so vstopiMe
z raznimi oirati. Problem je ptov v tem, da zadružiiiki potrcbujejo gostiJno, pe-karmo iu podobno tudi za ceno poslovanja teh obratov z izffubo. Zato na letni'h občnih zborih zadružniki ne dopastijo, da bi te obrate aaprli. To toliko bolj, kex komune ne dovol juieio, da bi toke obrate odprli kot obrtne delavjiice. Prav lako^ni nitj večjii gosfinefcih aJi pekarniških zadrug, da foi te odprle po posamezmih vaseh sToje prodajcalne ali podružnicc. V vsakem ^rimeru je iasno, da so komu-nalne dejavnosti pri kmetijskih zadrugah nerentabilne, da usmeriajo sAle zadru^e na stranski tir ,in da ph ie treba po našern mnenju reševati ali s pavšalnkni obrati ali z ustanavljanje-m takih 6peciaMziiTanih zadnu« ali podjeti j, ki bi innela sToje po-slovne enote po vaseh.
Pri uslužnoetni.h dejavnostih, kjer ni mopfoče uveljavitii gospodarskih cen in torej tudi ne takih rešitev, se problem postavjj« drusraiče i.n je treba s iem v zvezi iska.ti ustreme toref popolnoma *iove rešitvc .¦ okvi.ru vaških sfoupnosti s sodelovanjem,  s  samopri&pevkom  itd.
Stari način življcnja vasi se spremiinja. Za delo s-posobno prebivaktvo se čedalje b.' usmerja k bolj sodobni proizvodnji in življcnjskini oiblikam. Ofc tem ie š« dejsH'o. da je v naših današnjih razimc-rah ženska še ve<lno praiktieno i&kiliiičena iz proizvodnje. Največji dcl ženske de-lovne sile na vasi se izčrpava v gospo-dinjstvu. Kuhanje, peka kruha, pranje, predelava raleka in volne v nekaterih ra-jottih, domača izdelaTa teks.tilneffa blaga , in podobno, U> je žensko delo na vasri. Da ne bi lako ostelo in da bi tudi žens.kam na vasi uredili pogoje za laže oprav-ljanje ,posk>v v {rospodinjstTu. je potrebno pospeševati razm€ uslužnofitine dejaTnos-ti, ka.kršne so pekarne, pralnice in podobno. Te delavni-c« bodo čedalje boli osvoba-jale žeusko odvečmih io pogosto neracio-nalno opravl'.j«i]ih del t gospodiinjstvu. Tedaj bodo labko tiudi žen&ke n« vasi bolj uveljavile svoje s.posoi>nosti v praiz-vodnji, a njihova vloga v d:ružibeno poli-fičnem življenj-u bo pomeTn.btiejša. Cedalje bolj 6€ je treba orientnTati k icm v.pra-šanj-em.
Ne mislimo, da so rešitve, o kaierih »mo prei gOTOriili, edino možn« ii> najpra-vilnejše, toda ti problemi obstajajo v g06.podaTSikeTn i.n- k-ultiirnem življenju naše vasi. To miso problemn, s kateriimi 7iaj se uikvariajo satno zadružni forumi! tenrveč v e<naki ineri tudi ppofclemi ljud-s^kih odborov, Zvezt .kormu.nis-tov, Socia-listične zvcze "m dTUgih dni/tbpimih orffa-nizacij. ki de]'u]<>jo r. vasjo ijj za vas. Naprednejša vas terja u.strezne rešitve vrste prn.V>]emov, o katerih prej nismo razmišljali.                                            A. K.