Listek. Jeruzalemsko romanje. (Piše prof. J. Zidanšek.) 7. V Kajri: versko stanje; trdnjava in mošeja; bakšiš; visoka Sola; koptiška cerkev; turški pogreb. Kajro je pravo mohamedansko mesto, rekel bi: srediS6e turške vere; zato pa6 lehko najdeS sto in sto mošej in minaretov (t. j. turških templov in stolpov), pa krš6anske eerkve ne boS zapazil; sicer imajo tudi tukaj oo. frančiškani svojo cerkvico in se nahajajo krš6anske kapelice v nekterih zavodih, na pr. v onem za alrikanske zamorce, kojega vodijo katoliški misijonarii; pa vendar je vse to bolj skrito, ker ve6ina prebivalcev je rauhamedanska in paganska. Kako lepo je v naših krajih, kjer popotnika iz prijaznih, zelenih holmcev pozdravljajo bele cerkvice, od koder se ve6krat na dan dobro vbrano zvonjenje razlega po hribih in dolih; v Kajri pa ves 6as ni bilo slišati prijetnega zvonovega glasu, ampak samo tiste glasno vpijo6e turSke cerkvene služabnike (muezime), ki iz svojih minaretov po trikrat na dan muhamedance k molitvi vabijo in opominjajo. Njihov naradni praznik (kakor pri nas nedelja) je petek, kojega za6nejo obhajati nekteri posebno gore6i Turki (derviši) že hitro po polno6i z molitvijo in petjem. Slišal sem neko noč takega derviša blizu dve uri s6 silno otožnim, plakajo6im in treso6im glasom popevati; mislil sem si: Kam poje svojo žalostinko! Tamošnji prebivalci so namre6 potomci Kamovi, kojega je bil njegov o6e Noe proklel zaradi nespodobnega obnaSanja; in res, to prokletstvo še dandanes uboge zamorce tla6i, da se jih je dozdaj šele malo spreobrnilo. Kamitje 6utijo svoje žalostno duSno stanje, pa si ne morejo pomagati, ker ne poznajo odreSenika; Bog daj, da bi tudi oni kmalu zvedeli, da ie odrešenje že dovršeno po bridkem trplenju in smrti Sina Božjega Jezusa Kristusa, ki naj bo hvaljen na vse veke! — Vsaj na mene je bil v Kajri sploSen utis ta-le: vidim da sem priSel na celo drug svet; zašel sem med nevernike, med paganske divjake. Le pomisli, ljubi prijatelj, kako bi Tebi bilo pri srcu, ako bi zdaj o Veliki no6i nikjer ne slišal ne vesele aleluje, ne zvona, ne strela; in ako bi Te od vseh stranij obdaiali le tuji, 6rni in radovedni obrazi, kakor bi te hoteli vprašati: kaj pa ti bledoli6ni Evropejec po naših krajih stikaS? rajše doma ostani! Tako se je torej nam v Afriki godilo; pa oglejmo si vendar nektere znamenitosti. Najprej zapazi oko na mestnem hribu veliko, mo6no trdnjavo ali citadelo, od koder Angleži Kajro in njeno okolico vstrahujejo; razpostavljeni so namre6 tu velikanski kanoni, s svojim žrelom proti mestu obrnjeni; in ako se prebivalstvo spunta, pa zapojejo te strašne orglje svojo grozno pesem, dokler se zopet ne pomirijo razburjeni duhovi. Na tem gri6u nahaja se tudi najlepSa kajrska mošeja, imenovana: alabastrska, ker je od znotraj celo preoble6ena z dragocenitn kamenom alabastrom. Kaj pa je v moSejah videti? me vpraSuješ; ni6 kaj posebnega in lepega; tlak je pokrit z dragimi preprogami, na kterih 6epijo v maloštevilnih gru6ah turški moški vsake starosti, ki med seboj nekaj mrmrajo in se pri tem z gornjim telesom zibliejo; ob desni mošejini steni so stopnice, ki vodijo do nekake prižnice, od koder v petek imam (turški duhovnik) svoje vernike nagovarja; videti je Se potem v vsaki mošeji v zidu slepo okno ali dolbljina, ki jim naznanja smer, kamor naj bodo pri molitvi obrnjeni, namrefi proti njihovemu svetemu mestu Meki v Arabiji; druga6e pa so ti muhamedanski templi celo prazni. Kristjana ne pustijo v moSejo, preden si ni svojih 6evljev sezul ali pa rumene turške šolne 6ez navadno obutje navezal; to je meni nazadnje že presitno bilo (pri toliki vro6ini pa dva para 6evljev na nogah!) in sem rajši bos hodil v moSejah,, ker sem si mislil: pred temi umazanimi Turki me ni treba sram biti, saj sem leta 1891 v W8rishofnu pri župniku Knajpu tudi moral zunaj bos hoditi in smo celo z nekterimi drugimi odli6nimi duhovniki (dr. P. in dr. F.) bosi obiskavali sosedne župnijske cerkve, pa nas le nikjer niso zaprli. — Kedar iz mošeje stopiš, prileti ti gotovo iz mnogih grl na ušesa neka beseda, koje noben Jeruzalemski romar nikgdar pozabil ne bo: bakšiš t j. prosim te za dar ali daj mi vbogajme! Da, bakšiS! To je tista 6arodejna beseda, ktero na jutrovem otroci menda poprej izgovarjajo, kakor pa: ata ali mama; ta beseda te tam nadleguje povsod: na vsaki cesti, na vsakem voglu in na vsakem še tako svetem kraji; in jaz menim, 6e bi ubogi Turek na smrtni postelji ležal, pa bi Evropejca zagledal, najbrž bi mu Se zadnjikrat zaklical: bakšiš! — Na velikem dvoriš6u alabastrske mošeje ponujal se nam je slu6ajno dokaj 6uden prizor: v neki dupljini visi za roke obešen mal de6ek in kriči strašansko; po podplatih, njegovih tudi zvezanih nog ga pa, sicer celo mirno, toda krepko njegov o6e s koš6eno šibo tepe; ko svojega dragomana (voditelja in tolmača) so6utno vprašamo, kaj naj to trpin6enje pomeni. se lahno nasmehne in odgovori: «ja, mi pa6 ne trpimo tatov med seboj, in zato že pri mladini hudo ka- znujemo vsakega, ki ho6e vkrasti kako re6 in naj si bo tudi ni6vrednain malenkostna.» Ali bi ne bilo dobro in pametno, da bi se tudi pri nas tatovi na tak ali sli6en na6in kaznovali? Menim da bi vse naše imetje bolj varno bilo, ako bi take uzmovi6e tepli. V nekaterih re6eh nas res neomikani narodi osramotijo, ker so boljši od nas. Ali ne bodo tudi pri poslednji sodbi nekteri pagani vstali in zoper nas nemarne kristijane pričali ?! Najimenitniša in najviSa šola (po našem bi rekli vseu6iliS6e) v Kajri je pri mošeji El-Azhar; pa tu si ne smete misliti velikega poslopja z mnogimi šolskimi sobami, kakor so zdaj v naših krajih Sole najve6a (in seveda tudi najdražja) poslopja; ampak kajrska visoka šola je — velikansko dvoriš6e, razdeljeno po mnogoštevilnih stebrih v ve6 lop in hodnikov; pri posameznih stebrih slonijo ali čepijo učitelji (ulema), okoli njega pa sedijo na tlaku učenci, ki ga poslušajo in si v6asi kaj na svoje tablice zapišejo; to je torej eden razred; pri drugem stebru je drugi itd.; za vsem jih je ve6 sto, ker učiteljev na tej šoli je 300, u6encev pa 12.000! Zanimiva podoba je to za Evropeica: gledati po celem, silno prostranem dvoru te rujave in 6rne turške u6ence, ki imajo vsi rde6e fese na glavi in se v enomer pripogibljejo ali zibljejo. — Zgodilo se je neko6, da, ko pridemo mimo take 6udne turške šole, nas šolar6ki za bakšiš poprosijo; nek nemški romar vrže res nekaj drobiža med nje; seveda nastane zdaj v šoli velika zmešnjava in mi smo že hudi na svojega soromarja, ki je celo nepremisljeno ta nemir povzro6il; pa kaj se zgodi? u6itelj, ne da bi v tem trenotku svojo oblast pokazal in deco kaznoval, pomoli celo tudi on roko proti nam in nas prosi za bakšiS! Našim slovenskim u6iteliem se bo to znabiti neverjetno zdelo; zares; tudi mi smo nevoljni glave majali in posebno še naši romarji-u6itelji (na pr. Moser, Ostr6il in Mah iz Dunaja), ki so bili razkačeni vsled tega ne6uvenega u6iteljevega ravnanja, koje nasprotuje vsaki dobri vzgoji; zato hvala Bogu, da nismo v Afriki! — Deklicam je po turški veri prepovedano v Solo hoditi ali se sploh 6esa u6iti, ker muhamedani ravnajo ae po teni le grdem pravilu: »Žensko pisati u6iti je toliko kakor ka6o se strupom napajati»; kaj ne? ve pobožne Slovenke, smete tudi vsklikniti: tisu6krat hvala Bogu, da smo v Evropi doma in pa da smo v krS6anski veri vzgojene! Sicer pa pošiljajo v novejšem 6asu iz boljših rodbin svoje deklice v šolo h katoliskim redovnicam. Sploh pa ni misliti, da je pri mohamedanih u6enost doma; nasprotno: turek je sovražen vsakemu napredku in u6enerau raziskavanju, ker veruje v slepo usodo: to, kar je meni odločeno, se bo itak zgodilo, naj jaz kaj delam ali nič. Bral sem na pr. nekje, da je turški kalif Omar dal sežgati slavno in velikansko aleksandrijsko knjigarno (menim, da je štela 600.000 zvezkov) rekoč: Ako se hahaja v teh knjigah to, kar je v Koranu (v turSkem svetem pismu), so nepotrebne; ako pa kaj drugega, so škodljive. Nikakor pa ne smem pozabiti, omeniti tistega sv. kraja, kjer je sv. rodbina v Egiptu več časa prebivala; zdaj stoji tam borna, lesena koptiska cerkev; kopti so ostanki starih krivovercev (monofizitov), ki pa se že vračajo v pravo kat. cerkev. Ako pridemo v presbiterij te stare cerkve in še stopimo po strmih stopnicah navzdol, nahajamo se v malih, temnih prostorih, ki so najbolj naSem kletem podobni; tukaj je torej stanovala st. družina v veliki revščini, v prognanstvu, dočim so drugi ljudje zelo potratno in razuzdano živeli; da, tako nehvaležen je človeSki rod: Bog je premišljeval, kako bi nas reSil sužnosti greha in satana, Adamovi sinovi pa so le na to delali, da bi Njegovega edinega sina umorili; tako zgodaj torej je raoralo že Božje dete okuSati nehvaležnost človeško! Zdaj sem pa menda že dovolj povedal o Kajri in o tamošnjih Segah; samo to bi Se rad omenil, kako tam ravnajo z mrliči. Ako v turški hiSi človek umrje, zaženejo ženske strašansk, nepopisljiv krik; tujec, ki to sliši, bi mislil: v tej hiši gotovo roparji davijo in morijo! Kmalu se zberejo sosedi, se vsedejo v krog in vedno pri sebi nekaj momljajo in šepečejo; okoli njih pa upijejo in tarnajo in plešejo in divjaio plakajoče ženske (nalašč najete) tako, kakor bi bile znorele; ako še ni pozno, pokopajo že mrliča isti dan; vzdignejo ga na nosilnico (rakve ali truge tam ne poznajo) in ga nesejo najprej v kakšno mošejo, kjer njihov imam dobra dela umrlega našteva in ga čez mero hvali; potem se pa premiče procesija naprej proti pokopališču: spredaj (s iesom na glavi) nekaj vrst dečkov in večih fantov, ki iz svojih knjig glasno berejo in pojejo; potem nosači z pokritim mrličem; in na zadnje ove plakajoče ženske, ki silno javkajo in jočejo; grob je pa tako napravljen, da od strani mrliča v votlino potisnejo. Na domu mrličevem še nekaj dnij žalujeio, posebno če je hiSni oče umrl; žena neki po rajnem možu tako-le vzdihuje: o ti moja raoč! o ti kamela moje hiše! Kainela je namreč pri njih najbolj koristna domača žival; slednjič pa le preneha jok in stok, ker tudi tam pravijo, kakor pri nas, da čas zaceli vsako rano ali bolečino. Velika in majbna kraljica. (Prevel iz franc. M. T. Savinjski.) (Dalje.) Ko je stopila nekega solnčnega dne po tolikem odmoru zopet na vrt, zamisli se v pretekle strašne dni, in dozdevali so se ii kakor dolge, mučne sanje. Istinito: dolgo, dolgo trajali so dnevi, ki so bili prežalostna resnica, in ne sanje! Že poltretje leto bivala je sedaj v sirotnišnici, fieprav je bila namenjena, ostati tu le pol leta. Neizrekljiva bolest ogrenila ji je veselje nad srečnim ozdravljenjem, ko se je zahvaljevala Bogu, da io je milostno otel smrti. Kako je prišlo vse drugače, nego si je bila želela tedaj, ko se je zadnjikrat razgovarjala z Ijubljeno kraljico ter gledala s toli sladkim upanjem in lepimi nadami v prihodnjost. — Izjemoma le prvega kratkega pol leta, bivala je malone izključno ves dolgi čas na bolniSki postelji ali zraven nje. Resnično, odkar je bila zapustila Pariz, postala je nekako tujka v lastni domovini. Ni vedela ničesar in tudi zdaj ni slišala mnogo, zato še niti ni mogla slutiti, kolika burja in nevihta razsaja z vso silovitostio po glavnem raestu. Ko je ozdravela prvič, povedali so ii le tu pa tam kako besedico, da se je vnel punt po mestu in deloma po deželi. Marjetica si niti mislila ni, da ji hočejo kai prikrivati, zato je še vedno ostala mirna. Ko pa vstane drugokrat od smrtne bolezni, začelo jo je skrbeti, zakaj ne dobiva niti glasii od sicer toli ljubeznjive kraljice. Ali \o je že popolnem zabila? Tudi pisma — prej toli pogosta — niso več dohajala niti iz ljubljenega samostana, niti od prijateljic iz Pariza. Cudno se \i \e dozdevalo to, in delj ko premišljuje, hujSe slutnje jo navdajajo. Konečno polasti se nepopisen strah njene duSe; pozvedovala in povpraševala ie vedno bolj in bolj; zaman so se izgovarjali prvi, ter ji neodločno odgovarjali drugi. Hoče izvedeti resnico, prej ne more mirovati. Tako ji razodenejo slednjič, da so puntarji vdrli v kraljevski grad, ter se polastili samo kraljeve rodovine. Kralj Ljudevit in kraljica Marija Antoaneta zdihujeta v ječi, a njih prvorojenec, kraljevi princ, iztrgan je iz naročja ljubeče matere ter izročen oblasti brezsrčnih surovih ljudij, da ga trpinčijo in mučiio do smrti. Marjetica smrtno prebledi, neizrekljiva bolest — kakor je Se doslej ni čutila njena duSa — trga ji srce. Tresoče roke pritisne na prsi, kakor da hoče pomiriti valove neizmerne tuge, usta odpre, da bi spregovorila, a prevelika notranja bolečina ji veže besedo. Nekaj trenutkov stoji kakor okaraenela, ter kakor brez mislij ždi pred se; a kakor da se hipoma zave, obrne se, odhiti tja, kjer si je Cestokrat tešila src6, ako ga je premagovala žalost ali veselje; tja v kapelico zbeži kakor plaha srna, vrže se pred oltariem na svoja kolena, da si olajša v vročih solzah straSno gorj6! «Oh Bog! moj Bog!» stoka v neznosni duSni bolesti in solze se v potokih udero po upalem licu, «je li sploh to mogoče?! Naš dobri kralj naj bi bil jetnik lastnih svojih podložnikov! Ljubi Oče nebeški; to ne more, to ne more biti!» Vila je roke ter ihtela pred križem, a kakor bi švignil blisk z razpela v njeno srce, odmevale so v njem besede: «Ali ni bilo tudi to mogoče, da je mene lastno moje ljudstvo pribilo na križ?! Je-li francoski kralj bolj nedolžen nego sem bil jaz?» — Groze in strahu ji hoče počiti srce o takih raislih; dozdeva se ji, da sliSi v teh besedah gotovo potrdilo smrtne obsodbe kraljeve. Premagana nepopisne dušne britkosti vzdihne: «Oh gospod, daj, da gre mimo ta kelih trpljenja! Usmili se ti nesrečne kraljeve rodovine in reši jo iz krutih rok brezbožnih sovražnikov! Ali želiš kakovo žrtev? Glej, Gospod, pripravljena sem za njo umreti! Vzemi raoje borno življenje namesto teh dragocenih — toda,» pristavi tresoč se, «ne moja temveč tvoja volja naj se zgodi!» — Dolgo Se kleči pred božjim obličjem, bori se sama s seboj, da se pomiri in vda v voljo Najvišjega; potem odide. Molitev jo je bila čudovito okrepčala in potolažila. Marjetica zdaj hiti, da se odpravi na pot v Pariz. Prosili so jo in rotili, naj ostane v samostanskem zavetju, a zaman. Pregovoriti jo hočejo rekoč, da se poda sama v smrtno nevarnost, ter da niti ne bode mogla dospeti do kraljevih jetnikov; a vse ni nič pomagalo. »Pustite me«, tako prosi, »ne morem drugače ravnati! Oh, kako bi pač mogla strahopetno skrbeti le za lastno življenje, v tem ko obdaja njo smrtna nevarnost, njo, katero ljubim bolj nego sebe, ki mi }e dražja od celega sveta, njo, ki je reSila moio duSo in tel6 gotovega pogubljenja! Ne, ne, vse hočem storiti, vse poskusiti, da otmem Marijo Antoaneto — ali pa umerjem tudi ž njo, svojo kraljico, svoio materjo!« (Dalje prihodnjič.) Smešničar. Brez skrbi. Mati: «No, ali si že napravil svojo nalogo?» — France: «Ni mi jo treba delati!» — Mati: «Pač, moraš jo narediti, drugafte boS v šoli za jednega zadi!» — France: «0, mama, itak sem zadnji!*