___________________Zanimivosti___________.____ Joškov grobar. urah; preden pa pokrijejo mrhovino s prstjo, polože vanjo svoja jajčeca.« »Nejče! Angela! Sem, sem! Hitro!« fe »Pa zakaj vendar zagrebejo miško?« kričal mali Joško. Precej smo vedeli, da »Deloma zato, da je ne najdejo druge je moral zapaziti nekaj posebnega. Vsi živali, deloraa pa zato, da je ne izsuši smo dirjali tja. sonce: kajti -v tem primeru bi bile izvalje- *Le poglejte! — Mrtva miška se izpre- ne ličinke brez hrane. Če leži mrtva žival haja tukaj po potu.« _ na skainatera ali raočno izhojenem svetu, »Kaj? Izprehaja se?« ' potem jo z velikim trudom zavlečejo proč, »No, sama se sicer ne, a vleče jp s se- dokler ne najdejo mečjih tal, kjer lahko boj pet hroščev. — Ze dalje časa jih opa- izkopljefo grobek.« zujem, kako se trudijo in jo pomikajo Kdo jih je vendar tega naučil?« je po- naprej.« izvedoval Joško. Toda ni čakal odgovora; Vsi otroci smo se vstopili z največjim že je bil odkril nekaj novega na grmu po- zanimanjem okrog hrošeev, ki smo jih leg potoka, ki namaka vrt. takoj krstili za »Joškove grobarje«. Naša »Albina, poglej vendar, koliko kroglic starejša sestra Albina je bila že v zad- je na tem-le lirastovem Iistu!« n.jem letnikn učiteljišča. Takoj nain je »Je pa tudi zelo zanimivo, kako te kro- šla na roko in nam je razlagala: glice nastajajo. Umetnica, ki jih izdeluje. »Tudi v šolah pravijo temn hrošču gro- je listna šiškarica. Kadar namerava le-ta bar. Kakor hitro opazijo ti ptiči kje v znesti jajčeca, sede na mlad list, nabode naravi mrhovino, pri tej priči so zraven s svojim želom (leglom) večkrat njegovo Pa ne vef kakor štirje ali pet — vsi glavno žilo in položi v vsako luknjico zlezejo pod inrtvo truplo in izkopljejo predrobno jajčece; potem brezskrbno od- jamicopod njim.« leti in se ne zmeni več za svoj zarod. »Čudna reč! Pa zakaj samo štirje ali Toda na vbodenem mestn se zsodi nekaj pet?« posebnega. Drevesni sok gre skozi ranico »Zato, ker se morejo z malim mrtva- na listu. obda kot šiška jajčeee kožokrilke kom preživeti samo lifinke štirih do petih in se strdi. Ko prileze lačna ličinka iz samic. Grobek je izkopan v treh do štirih jajca, se znajde sredi udobnega stano- 16 vanja, ki ji pa obenem služi tudj kot paličice, na koncu katere je že prej hrana. In kar se zdi še bolj neverjetno. omenjena riunena glavica iz medi. je to: ko raste ličinka, raste ž njo vred Ta ven štrleči konec ogljene paličice tudi njena hišica! Ko se sčasoma pre- se imenuje ogljeni pol ali pozi- obrazi ličinka v popolno žnželko, v ko/.o- t i v n i p o 1 elementa. Nasprotno pa se krilnato šiškarico, odleti skozi majhno imenuje konec cinkovega ralja cinkov luknjico, ki si jo sama izgrize. venkaj pol ali negativni pol elementa. pod svobodno sonce. Ali ni to eudno, Poglejte, kako so spojeni poedini poli teh otroci? — Le poizkusite in nabadajte elementov! hrastovo listje, kolikor hočete, nikoli ne Ali sveti električna svetilka tudi brez dobite na ta način nobene šiške. Mala baterije? Ne. Poleg tega pa moramo še listna šiškarica pa prisili trdoglavi hrast, vedeti. da je v elementih baterije še ne- da ji stori io uslugo. . kaj nevidnegra, ki teče skozi rumene me- In mali rilčkar — v latinskih šolah mu dene koščke v žarnieo, ki se nato razžari. pravijo Rhynchites cornicus — ta vara je To nevidno se imenuje električna struja, šele zvitoglavec! Meseca maja, ko blešče ki teče od pozitivnega pola baterije (kra- vse rastline v svežem zelenju, Iahko nuj- tek pločevinast košček) skozi žarnico k dete na sadnem drevju in na divjem negativnemu polu (daljši pločevinast ko- šipku (vrtnici) večkrat ovenele mlade po- šček). ganjke Odkod neki to? Saj vendar ni Kdaj je dobi, puran brado in ko§čice bilo nobene slane! ^ zrok ni nihce drupi v nose? ^ekega dne sreča puian želvo. ki kakor nepndiprav-nlčkar, kj je odložil se je vračaia iz vojske domov. Svež skalpi tam svoja jajceca m preglodal brst skoraj (koža s 6]ovegke glave z lasmi vred) ji je skozi in skozi Zaradi hude raue zacne visel z vratu dol in se vlekel za nj0 po poganjek kmalu veneti. dan za_ dnem se tJeh ^uran se zasmeje ob tem čudnem bolj susi in ko zapiha prva mocnejsa sa- prizor^ in mel,i: »Skalp ti pa kar nič ne pica, pade usahli brstic na zemljo. - Pa pnstojl Tvoj vrat je prekratek in pre- c-emu vendar pocenja hroscek to nam ne- nizek J^ bi ga nosna na ta način. Daj, ljubo komedijo? — Zato. ker se hrani da ti Skažen). kako se nosi ta reč!« njegova hcinka edinole s suhnn hstjem.- želvJpriToli in izroči skalp puranu. ki Odkod pa ve mali irepndiprav. da se mora s; ffa JHtrdi na vrat naglodani poganjek posušiti takrat. kadar &0Yreče p.iran, '»jaz bom nekaj časa pndejo njegove licinke iz jajec? Kdo mu hodu ^ opazuj. kako mi stoji.« ie to povedal? - »Nihce drugi kot Tisti, Gre puran nekaj uaprej, se potem obrne ki skrb! za vesoljni sveU F. P. in vpraža žeivo> kak(? j; je kaj povšeči. Električna žepna svetilka. Električno »Zdaj bom pa pritrdil skalp na drug razsvetljavo imajo sedaj ne samo v me- način in ti pokazal, kako se to poda,« stili, ampak tudi že na kmetih. Rjer pa reče puran. Nategne vrvico še bolj močno elektrika še ni napelfana. tam pa gotovo in gre spet nekaj pota naprej. vsak po/na vsaj električno žepno svetil- _ »Oj, to se pa prav lepo poda!« se zveseli ko. Ako si hočemo z njo posvetiti, nam želva. ni treba drugega, kakor da pritisnemo na Toda puran le dirja naprej in ko sra pločevinaste zareze ob strani svetilke ali želva opomni, naj ji vendar vrne skalp, na giimb istotam. Odkod prihaja svetloba? teče puran le še hitreje, dokler se ne znaj- Poglejmo si malo natančneje, kako je de v popolnem teku. Tedaj napne želva urejena