ton Tttea iN» *¡3j i» p«»!*0*- ^"^Tpt Saturday«, PROSVETA CIASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE llradnlèkt ta upravntiki proatort: | M67 S. Lawndal« Aya. Off le« of Publication: 2667 South Lawndal« A v«. t«l«phona, Rockwall 4S04 J.00 ■■»Ur January I«, 1MI. at Ih. puat-offic« •lii-c-e- - ,. „» Chicago,nUéetrtak,ÏÏ.oktobra (October 11). 1934. STEV.—NUMBER 19» , „.„kretske «trarte ^fsinclalrjev "E- m* p^ovim> mnenjc N" naàih naročnikov na Prosveto J^iji se jew na rroavt^u f^a stališča napram ¡J¿ki kandidaturi Upto- SincUirja na demokratski ne J**' Lo Sinclairja, ki je največ-Starski pisatelj v Amen-Sjo nam proteste in poši-l ¿rezke iz domačih listov. L teh naših naročnikov je, VSinclair še vedno stari L radikalen zagovornik dočim je njegov re-Lnski protikandidat Mernik nazadnjak. Kdor ne aje tt izvolitev Sinclairja — na to, da je kandidat piratske stranke — ta po-p indirektno do zmage re-i^rju Merriamu. ¡popisni izrezki, ki jih je zad-Prosveta prejela iz Ca-^ večinoma vsebujejo ■d« na Sinclairja. Iz poro-ji razvidno, da je 90 odstot-,jmopisov v Californiji (sku-1129 dnevnikov in 400 tedni-f, polmesečnikov in mesečni-i) nasprotnih Sinclairju. I-mjejo ga "boljševika" in irhista". To je razumljivo Kveda nesmiselno. Sinclair kil nikdar boljševik, čeprav Mjševiki v Rusiji izkorišča-pefove spise — in danes ga loakvi v zahvalo zmerjajo s Sitom". faši prijatelji v Californiji njo razumeti, da pri ameri-h burboncih — in med temi Kpublikanci ter precej de-kratov v Californiji — je kdo boljševik — tudi pred-lik Roosevelt! — ki skuša bo pomagati brezposel- I delavcem. Ampak na to, ifrsvijo burbond, mi ne da-lif, ker jih poznamo, fcdaljc morajo naši prijate-t Californiji razumeti, da meta nima ničesar proti dairju kot osebi. Sinclairja lo poznamo. (Mimogrede «o: Sinclair in urednik •vete se osebno poznata in ■i sta si dopisovala.) Sin ir je lahko iskren in lahko še fcae, da bo Ameriko pripe It socializem skozi — demo-Mto stranko. Ne dvomimo Uda so naši prijatelji v Ca-rtji iskreni v svoji veri v *l»irja; najbrž z njim vred verjamejo, da bo "Epik" mvil revščino v Californiji, to verjamejo, da bi bil lx>ljAi governer kakor NNikanec Merriam. Tudi mi Nemo, da bi bil Sinclair * - in če bi imeli izbirati *> med tema dvema možema, ■rtemo brez pomišljanja za j004 Sinclairja. naši prijatelji, če so za-delavci, morajo razumeti, .ttVwlni delavci ne poznajo Jv Politiki, ne poznajo do-»»nslabih mož! Zavedni de- II Poznajo |< Načela osebe kt' J"5 |zrvemcijemi"swh"«i«minim amer. delavske federacije Gorman pozval federacijo, naj prične z veliko kampanjo za splošno organiziranje delav-cev. Voditelj Ameriške legije napadel vojne dobičkarje San Francisco, Cal. — (FP) — Francis J. Gorman, podpredsednik unije tekstilnih delavcev in vodja pred kratkim končane stavke v tej industriji, je na konvenciji Ameriške delavske federacije pozval voditelje federacije na militantno enotno akcijo v veliki kampanji za organiziranje neorganiziranih delavcev. Gorman je bičal tudi kritike, ki niso zadovoljni s poravnavo tekstilne stavke. On smatra, da je stavka rezultirala v velikih pridobitvah za tekstilne delavce, ker je odpravila sistem nalaganja več dela in priganja-štva. "Vladni odbor, ki ga je imenoval predsednik Roosevelt, je na delu in prepričan sem, da bo odpravil krivice, ki še vedno prevladujejo v tekstilni industriji", je rekel Gorman. "Prvič v zgodovini je prišlo finančno stanje te industrije pod vladno kontrolo, katero bo izvajala federalna obrtna komisija. Istočasno je zvezni delavski department u-veBel preiskavo mezdnega vprašanja, delovnih ur in delovnih pogojev. Prepričan sem, da je tekstilna industrija prišla v novo dobo, ki bo prinesla temeljito izboljšanje položaja delavcev". Na konvenciji je nastopil kot govornik R. Mabie, bivši governer države Utah in podnačelnik Ameriške legije. V svojem govoru je naglašal, da je njegova organizacija proti vojni, dasi ni upanja za stalni mir v sedanjem ustroju družbe. Naglasil je, da se bo njegova organizacija borila proti ljudem, ki kujejo dobiček iz vojne in da jih bo skušala potisniti v armado, da se bodo morali boriti in umirati kakor navadni vojaki. Izrekel je mnenje, da je v očigled kaotičnim razmeram v evropskih in drugih državah vojna neizogibna, toda gledati bo treba, da ne bodo gotovi interesi iz vojne gr-madili profite. Delavska borba v Španiji ta nadaljuje vladni odbor Carnegie Steel Co. je odprto iz-javila, da ne prizna avtoritete vladnega odbora Pittsburgh, Pa. — Kmalu potem, ko je predsednik Roosevelt plediral za premirje in apeliral, naj delodajalci in delavci skušajo s pomočjo vladnih odborov preprečiti konflikte v industrijah, je jeklarski trust ponovno izzval vladni delavski odbor. Istočasno se je tudi Weirton Steel Co. zatekla na sodišče z namenom, da slednje prepreči vmešavanje vlade v zadevah, ki se tičejo volitev delavcev v njenih tovarnah in kolektivnega pogajanja. Reprezentanti Carnegie Steel Co. so te dni nastopili pred vladnim delavskim odborom in izjavili, da ne priznavajo njegove avtoritete. Ta nastop se smatru za nekakšno predigro dolgcgu boja med jeklarskim trustom in unijo Amalgamated Association of Iron, Steel & Tin Workers. Sodnik Walter P. Stacy, načelnik vladnega odbora, je potem vprašal odvetnike jeklarske družbe, da li nameravajo preizkusiti na sodišču oblast federalne vlade glede enforsiranja točldf 7A zakona gospodarske obriove. Na to so odvetniki odgovorili, da Carnegie Steel Co. vzdržuje skrbno sestavljen sistem kompanijskih unij in s tem so tudi priznali kršenje točke 7 A, ki pravi, da delodajalci ne smejo ovirati organiziranju delavcev v pravih unijah. To kaže, da se bo morala vlada spustiti v odprt boj z jeklarskim trustom in da od izidu tega boja zavisi bodočnost pol milijona jeklarskih delavcev. Resni nemiri v Jugoslaviji ob smrti kralja Aleksandra Adamič je ie lani napovedal umor Aleksandra Jugoslovanska ljudstva nimajo pri tem nič opraviti New York. 10. okt. — Louis Adamič, avtor znane knjige "The Native's Return", je dejal včeraj, da je lani pisal, da bo kralj Aleksander ubit. "Konec kralja Aleksandra sem nap6vedal še pred enim letom, dasi nisem vedel, kje in kakt) se zgodi", je rekel Adamič. "Ko sem se mudil v Jugoslaviji, sem slišal vsake vrste grožnje. Možje, ki niso revolucionarji, so imenovali kralja tirana in zati Atentator, Madžar, je ubil polbjavljena skozi radio, ljudstva Jugoslavije nimajo pri tS'miftmiimh „,,„„ ,B Ipavi,n i<( , ... . v , lu tem nič opraviti' obeh straneh ulice in zraven je stala na konjih francoska repu- Cim je prišla vest v Ljubljano, se je takoj raznesla govorl- načela in pro-in program je so postranska Zadeva obsojenih zamorskih fantov pred vrhovnim sodiščem New York. — Osmond K. Fraenkel znan newyorški odvetnik, je vložil priziv na zvezno vrhovno sodišče proti odloku vrhovnega državnega sodišča v Alabami, ki je potrdilo obsodbo Haywooda Patterso-na in Clarenca Norrisa, dveh zamorskih fantov. Oba sta bila obsojena na smrt na obtožbo, da sta napadla in posilila dve belo-poltni dekleti. To sta dva izmed devetih zamorskih fantov, ki so bili obtoženi tega zločina in katerih slučaj je vzbudil pozornost in proteste tudi v tuje-zemstvu. Walter H. Pollak, drugi odvetnik, ki je obtožence vneto sodiščem v bo pomagal P'.t, H Azana, bivši predsednik španske vlade, aretiran v Barceloni Madrid. ^ - M-ri pn* Azana, bivši premier radikalne j vlade takoj po ustanovitvi špan-( ske republike, je bil včeraj aretiran v Barceloni. Policija je našla Azano v hiši njegovega prijatelja, pri katerem se je skril, medtem ko je bilo prve dni vstaje poročano, da je I>o-begnil v Francijo. Z njim vred je bil aretiran tudi Pestera, vodja sindikalističnih delavcev. Besni boji v severni Španiji se nadaljujejo in vojaški poveljniki so včeraj apelirali na vlado, naj jim pošlje pomoč. Dočim so delavske čete izgubile dve mesti, so osvojile nova mesta v drugih pokrajinah. Mesto Ovideo z municijskimi tovarnami v provinci Asturiji je še vedno v rokah delavcev. Vladno poročilo — drugih sploh ni — se glasi, da so revolucionarji na severu pobili več vojaških garnizij do zadrega moža. Domneva se, da Je najmanj tisoč ubitih, toda natanč-| nih številk ni. Kampanja za organiziranj« svllnlh delaveev Voditelji upajo, da bodo dobili vse delavce v svllnlh tovarnah Pennsylvanlje v unijo Philadelphia, Pa. — (FP) — Ameriška federacija svllnlh delavcev je otvorlla veliko kampanjo, katere cilj je orgunlziranje vseh svilnih delavcev v tej državi. Voditelji so prepričani, da bo kampanja uspešna, ker so obljubile podporo unije Amalgamated Clothing Workers, American Federation of Hosiery Workers, International Indies Garment Workers in United Textile Workers of America. V svilnih tovarnah Pennsyl-vanije je uposlenih okrog 100,-000 delavcev In 65 odstotkov teh je že organiziranih. Kampanja za stoodstotno organiziranje delavcev v svilnih tovarnah je rezultat ant junijskega stališča, katerega so zavzeli delodajalci v nedavni stavki tekstilnih d« lavcev. bllčanska garda, ki je odrivala ct> (ja jo Italijan ubil Aleksan-množico. Ulica je bila natlačena cjra. To je itivalo protlltalljan-z ljudmi; računa se, d« je bilo „k« demonstracije na ulicah. tamkaj blizu 20,000 ljudi, ki so prišli gledat jugoslovanskega kralja. V avtu zraven Aleksandra je Belgrad, 10. okt. — Jugoslovanska vlada je odredila vojaške čete na avstrijsko ln italijansko mejo. Po vsej deftell je zavladala • ------------------- mejo. ro vaej ur»™» jo sedel Barthou* njima naaprotl i VflHt|t nÄpetogt Jn .u™ razbur je pa sedel francoski general Jo- ( j€nj<) _ vud|i ^ uradno ra»- seph Georges. Komaj set je avto začel pomikati v gneči, je skočil akozl policijski kordon velik in močan mož, ki je vpil francoski "Vlvc le roy (Živio kralj)!", v roki je pa držal stroj nično pištolo nemškega izdelka. V istem momentu so počili streli. 'Policijski inšpektor Perrier, ki je hotel zadržati moža, je prvi padel, mož Je stopil na stopnico avta in krogle so deževale v avto. Kralja so zadele tri krogle v glavo In prsi, Barthou Je bil zadet v ramo in general Georges v prsi; zadet je bil tudi šofer in policijski uradnik, ki je sode! zraven njega. Vse to se Je zgodilo v trenutku. Zraven stoječi gardist je z golo sabljo mahnil po atentatorju, ki Je padel na tla, toda obr-. ni 1 s«« je in streljal na policijo ....... , — lin bližnje, ljudi, ki so navalili na Fraelikelu, ko bo o slučaju raz-1 avto. Nato je tudi policija popravljalo zvezno vrhovno sodi- tegnllu revolverje in streljala na lü,: «r; or« M« I. ■iraai.) Velika udeležba na ženakem kongreau Curih, Švica. — Osmega kongresa Ženske mednarodne lig«* za mir in svobodo, ki se je nedavno vršil v tem mestu, se je udeležilo nad dvesto delegatinj, ki so prišle iz dvajsetih držav in zastopale različne organizacije. glasila, da trenutno Je ona naj< višja oblast v Jugoslaviji, med-tem «p» 4e bilo naznanjeno, da novi kralj je Peter II., najstarejši sin Aleksandra, ki je star 11 let In zdaj se nahaja na Angleškem. Dokler novi kralj ne odraste, bo vladal svet regentov. Te regente je (»ostavil Aleksander v svoji oporoki. Regent je so: princ Pavel, Aleksandrov bratranec, general BanterovIČ In bivši minister Stankovlč, Dunaj, 10. okt. — Tu poročajo, da so veliki nemiri izbruhnili v Zagrebu. Tukajšnji hrvaški separatisti so izjavili, da ne odobravajo atentata na kralja, toda kralj si Je sam kriv svoje smrti zaradi svoje diktature. Avgust Košutlč, eden hrvašk!h separatističnih voditeljev, Je dejal, da on pričakuje civilno vojno v Jugoslaviji. Ilelgrad, 10. okt. — Clm J« bila sinoči uradno objavljena vest, ------------------- „-■------------da Je kralj mrtev, Je vlada ta- njava in krik. Končno so policaji, ^„j ustavila vim» telegrafske In in gardisti oba topili avto in po- tejefonske »veze z inozemstvom grabili na tleh ležečega atentaJ|n a«!»kr<»iir«alM ostro cenzuro, torja, ki je. krvavel Iz dveh glo- Kazglašeno Je bilo Javno žalo-bokih ran na glavi in prevrtan, V(mje u sodni In v tem času ne «m! mnogih krogel. Bil Je V ne-|Bma nobenlh veselic. Vsa napadalca. Bila je silna zmeš- Fašialična «%alba v Berlinu. Ženin ia ne^eata pod obohum-eaetel. zavesti In odnesli so ga v bližnjo čannikarsko utico. Dve url kasneje Je umrl. Istočasno se Je avto počaal med silno gnečo pomikal proti poslopju policijske prefekture, kjer so ranjence odnesli v sobo. Alekaandra so položili ne divan ln tam Je umrl eno uro |s> atentatu, nt da bi »m- bil zavedel. Barthou je umrl nekaj čaas pozneje za Izkrvsvljenjem; njega bi bili lahko reAili, če bi bil imel takoj rano obvezano. General alj« '«a t. *U«ai.) gledališča so zaprta. Berlin, 10. okt. — Hitler Je bil silno presenečen, ko Je bil obveščen o atentatu na jugoslovanskega kralja Takoj Je odredil sožaljno brzojavko vdovi in vladi v Belgradu, Klm, 10, okt. — Uradno poročajo, da je Mussollnlja zelo pretresla vea o umoru kralja Alekaandra. 1'oalal je aožaljno brzojavko v Belgrad. Muaaollni ae Mi komplikacij. — Pepel J« tudi dal vedeti, da obžaluje dogodek. Mellonova kompanlja obtožena Philadelphia. Pa. — Gulf Oil o., ki Je pod kontrolo Mellom»-ve dlnaatlje, Je bila te dni obtožena kršenja več določb pravilnika oljne Ifsiuetrije, med temi določbe glede delovnih ur delavcev, ki S/# upoaleril V njenem podjetju v Girard Polntu. Ako bodo uradniki družbe a|>otnanl krivim, bodo morali plačati globo tiaoč dolarjev ali preaedetl Aeat maaattrv v zaporu ali oboj«. ElßSEETÄ PROSVETA Tli K KNLKJHTENMENT GLASILO IM LASTNINA SLOVBKSBB NAKODNE poupounb JBDNOTB Organ al 1*4 ftf tha SW*aaa Maltaaai Banrflt Naročnica: u Zdntena drtava (iavaa CM-•aga) ia Kanado I« W na tate, •».«• an »al Iru «I.M a* I*1* ** Chu»»o ia tiear» |7 M aa calo U-to. P '» t. p«* tata; aa laa-armitvo Ih.OO. fjjbarrlption rat«a: for tka Unlterf »tat« (•■rrpt Chirago) ar.d t»nada MM par ir*». Ckit-ago and Ckarro »7 it P«r r«, terrtgn cwnlii«i IX <*» t»' M*r- Ona oglasov pc dugo.oru.—Bokopiat aa aa "'IdtmUlng rates on agi*4awnt—Haaa-«crifta wlll uo» Ik r«tu">ai. Naslov ta vs*. kar ima etlk « liste» i PROSVETA 1417-1» Sa. M-n*-1- Cklraga. Uliaate. mkmheb or r»B kedsbatbp r—s »13S Domač drobiž J /lata poroka v starem kraju Waukegan, III—Je*»nie Miller, članica društva it. 119 SNPJ je prejela iz starega kraja veselo vest, da sta njen oče in mati, Franc in Frančiška Jurca, slavila zlato poroko v vasi Opale pri Žirlh. Oče je star 76 in mati 73 let. Nov grob Cleveland. — Umrla je Mary Bambič, stara 15 let in rojena na Igu pri Ljubljani. Zapušča mater, ki je vdova, šest bratov in dve sestri. fce nekaj o ponesrečenem fttuklju Calumet, Mich.—Pokojni Edvard StukelJ, ki se je pred kratr kim ubil pri avtni nesreči, je nekaj let s svojimi starši vred bival v Chicagu. V družini je bilo 10 otrok. Ponesrečenec, ki je bil star 24 let, je zapustil pet bratov In štiri sestre. llolniki v Pennl Strabane, Pa. — John Progar, predsednik društva At. 138 SNPJ, je že več mesecev bolan na ¿elodcu. Zdaj je Ael po nasvetu zdravnika za en teden v General hospital v Canonsburgu, da mu preiščejo želodec.—Anton Lu-strak je bil zadnje dni operiran na vnetem slepiču v bolniAnici "Mercy v PittsMuTghu.—Joseph Koklich se je v tovarni poškodoval in tudi on se nahaja v bolniAnici. Oba slednja sta tudi člana druAtva št. 138 SNPJ. fte en nov grob Cleveland. — Zadnjo nedeljo je umrl Anton Volk, star 54 let in doma iz Zafare pri Žužemberku. V Ameriki je bil 20 let In za-puAiff mnogo sorodnikov. ATENTAT NA ALEKSANDRA V M ARSE IL LESU Glasovi iz naselbin ta ranili Mjev skim sistemom povzročili sedanje, neznosne razmere. Pbložaj je postal nevaren; bilo se je bati, da bodo zbrani svetovno1 komunisti in drugi, ki se slučajno udeležujejo teh shodov, nekega dne napadeni po tolpi kakih ultra patriotov. Pa se je oglasil delavski dnevnik Milwaukee Leader ter opozoril na nevarnost, obenem pa gospode okrog kapitalističnih dnevnikov opozoril na dejstvo, da baA ameriška ustava jamči vsem državljanom pravico zborovanja in pravico govora. Zupan Hoan je sklep mestnega sveta vetiral ter ga vrnil z ostro kritiko. Pri ponovnem glasovanju, da se žu (Nadaljevanja ■ 1- strani.) kgoval. Na levi roki je imel tetovirano znamenje: mrtvaško glavo s kostmi in črki, ki pomenita "Svoboda ali smrt". To jo znak macedonskih Vomltaiev Star Je bil 36 let. Francoska policija je dva tedna pred prihodom kralja dobila iz Jugoslavije slike in opise okrog 200 sumljivih oseb, ki se nahajajo v Franciji. Nobene teh oseb ni polici ju opazila v Mar-seillesu. I>ali je bil Koleman sam ali I»- orodje kukftne organizacije, ni Ae znano. Umor je povzročil silno raz lnirjenjt \ Franciji. Vsa javnost je poparjena In časopisje kriti-V '"i1 Irančosko policijo, ki je ta- ko slal>o čuvala gosta. Minister notranjih zadev, ki ima i>olicijt \ svojem področju, je sinoči podal ostavko, toda premier Dou mergue je ni hotel sprejeti. Francoska vlada je sinoči okli-cala javno žalovanje. Jugoslovanska kraljica Marija • ni potovala z Aleksandrom na Intjni ladji v Francijo in to ji je v* kakor rešilo življenje. Zbala «t» je morske bohzni in vzela je ekNpreani vlak Slmplon, ki jo je sinini pripeljal na Francosko. <* im je xved«»ta za atentat, se Je <«ip Ijala * posebnim vlakom v Marsellles, Truplo kralja Aleksandra bodo pO.OtMi prebivalcev« br»«* tlela. Te številke je t«« dni objavil Mednarodni urad dtl* v 2vne\i. Zanimive Delavske aktivnosti v Cleveland u Cleveland. — V srtdo 17. oktobra bo govoril v Metal Trades hali, 1001 Walnut st., znani socialistični pisatelj in brilianten govornik Fred Henderson. Predmet njegovega govora bo: "Kako Angleži gledajo nafiew deal". Fred Henderson je bivši delavski poslanec v angleAkem parlamentu. V londonskem šolskem stfetu je odbornik le /rad trideset let. Knjige, ki jih je on spisal, splošno rabijo v u6-nih tečajih za spoznavanje socializma. Vsak posamezen Član soc. stranke, kakor tudi drugi, katerim je na tem, da si pridobe znanje, bi moral posetiti Hen-dersonovo predavanje. Tolmačil bo: "Kako bo socializem odpravil brezposelnost, kako bodo urejene razmere pod socializmom, da bo vladalo blagostanje za tiste, ki delajo. Ali vodi "new deal" v socializem? Ali je "new deal" nova korporacija kapitalizma, itd. Vsa ta za današnje čase zanimiva vprašanja bo Fred Henderson v razumljivih besedah razložil. Na koncu njegovega BO ne8trankarji govora boste na jasnem, kaj niJh volitvah d v imate pričakovati od današnje ga sistema in kaj je vaša naloga v bodoče. Apeliram na vse tiste, ki niso še popolnoma zaspali/-da pridejo v sredo večer 17. okt. ob 8. uri v Metal Trades dvorano na 1001 Walnut ave., ki se nahaja od E. 9th in Superior prvi blok proti Euclidu. Vstopnice v predprodajl imajo člani soc. stranke. Dobile se bodo pa tudi na večer shoda pri blagajni. Pridite! Naš klub brezposelnih dobro napreduje. Na zadnji seji 2. okt. je pristopilo nadaljnih 37 članov. V teku enega meseca, odkar smo klub organizirali, že Šteje 117 članov. Na zadnji seji se je sklenilo in izvolilo zadevni odbor, da se organizira postojanko po okrožjih. Kot so: West Side, Newburgh in Collin-wood. Kdaj se bodo vršili sestanki, bo označeni odbor pravočasno naznanil. VI pa, ki si želite izboljšati svoj položaj, pridite in postanite člani te organizacije. Prihodnja seja centralnega kluba na St. Clairju se bo vršila 30. oktobra ob 2. popoldne v S. N. D. Lokalna volilna kampanja socialistične stranke je ie v teku, v več krajih mesta se že vršijo kampanjski shodi, kdaj se bo vršil v naši naselbini, bo pravočasno naznanjeno. Kot so poročali časopisi, ne bodo kandidat je soc. stranke v državne urade na listi, pač pa bodo na listi soc. kandidat je v naiem okraju Cuyahoga za državne poslance, senatorje in tako dalje. Za governerja socialističnega kandidata bomo pa vpisovali ime: John Sommerlatte. Socialisti in simpatičarji! Sedaj je čas, da povsod agitiramo za naše delavske kandidate! Za-vrzite brezbrižnost in malomarnost in stopite aktivno na plan v delavsko bojno vrsto! Ce si ne bomo sami pomagali, drugi nam ne bodo, kajti bridke izkuA-rije nas tako učijo! l/oula Zorko. družbi. Tvrdka lastuje dve tovarni, eno na južni, drugo pa na skrajni severni strani mesta, kjer je stavka začela. Kasneje so se stavkarjem pridružili, kar kor se sliši, vsaj deloma tudi delavci druge tovarne, kjer ao vladale nekoliko boljše razmere. Družba je boj takorekoČ pro-vocirala. Ko je potom vohunov spoznala imena onih delavcev, ki so se prvi organizirali, jih je takoj odslovila; teh je bilo okrog 60, katerim pa se je pridružilo takoj še kakih 40 mož. Začeli so s piketiranjem in v par dneh se jim je posrečilo dobiti v svoje vrste še ostale delavce, da je stavka sedaj stoodstotna. Skoro neverjetno je, kako silno slabe razmere so vladale pri tej družbi, posebno v tovarni panov veto ovrže, je bil predlog na severni strani. Delavcem ta-poražen, ker brez socialističnihj korekoč ni preostajalo drugega glasov niso nestrankarji mogli dobiti za to potrebne tričetrtin-ske večine. Komunisti, kateri se baš sedaj ogrevajo za enotno fronto, so imeli priliko spoznati iskrenost socialistov, kadar gre za delavske pravice in za principe svobode. Dobili pa so potom glasovanja "nestrankarjev" v mestnem svetu tudi zasluženo zahvalo, ker baš oni, to je komunisti, so s svojim rovarje-njem predvsem pripomogli, da dobili pri zadnjih volitvah dva aldermana več ko socialisti, izmed/katerih je bilo par kandidatov poraženih s komaj par sto glasov večine na nasprotni strani. Pekarski delavci pri veliki Jacer Backing Co. so se po dva-mesečnem boju vrnili na delo; izvojevali so popolno zmago s priznanjem unije. Stavka pri Geuder-iPeashke & Frey Co., kjer izdelujejo emali-rano pločevinasto posodo, se še nadaljuje. Družbi je v največji sili prišel na pomoč demokratski šerif Shinners, kateri je dal na razpolago svoje deputije, da so spravili velika nujna naročila v zaboje in na tovorne vlake. Ker je imela družba velike zaloge blaga na rokah, je sedaj v položaju, da zalaga svoje od je- kot odločen boj. Plače so bile nesramno nizke; v mnogih slučajih celo zelo nižje kot od vlade določena lestvica, to je 16. dol. na teden. Postopalo se je z delavci kot s sužnji, poleg tega pa je vladal v tovarni pravcati teror vsled številnih ovaduhov, Cffcattaraaatara: Marie Martinez, polnokrvna Indijanka iz Nove Mehike. ČETRTEK, 11. 0KT( tudi mi pričakujem v 1 d> boljših časov. Tema !m*™o tudi pri C , bc► mogoče zanimalo tu Odkar ,mamo preve^ <*«a na razpolago. ,t n ™amo in skrbimo za ran 1 katw*» 3 «tokrat popolnoma opu, fče radi tega. ker «mo zaposleni. Vsi dobro vemo o poti ga delovanja najsibo To je uvidel tudi odbor ma spomladi in, namig, trebi raznih odsekov p, ditev bomo imeli na 27. okt., ko bo naše društvo št. 118 SNPJ obhajalo svojo srebrno obletnico. Upam, da po možnosti bo VFak Član, članica in tudi znanci in prijatelji posetili naš banket s plesom. Srebrni jubilej ni vsako leto! 25 let. Dolga in trudapolna leta. Zato moramo ta dan proslaviti z veliko udeležbo in «javnostjo. Na 12. okt. bo dramsko, pevsko in gosp. društvo uprizorilo malce točno iz skladišč v drugih redllj tako ,epo pre8enečenjc na ki so pazili na vsako kretnjo de- dvodejanko "Pogodba", burka s lavcev. Med stavkarji je precejšnje število Jugoslovanov, posebno naših rojakov, kateri pa se drže hrabro in so odločeni vztrajati do popolne zmage. Ker pa se obenem bliža dan volitev je pač potrebno pri vsaki priliki vzpodbujati delavce, da bi ostali zvesti svojemu razredu tudi na volilni dan, oziroma, da bi bili ta dan še posebno zvesti delavskim principom. Naj nikdo izmed slovenskih stavkarjem in drugih delavcev ne pozabi, da je nesmiselno voditi boj proti kapitalizmu za časa stavk, na volilni dan pa glasovati za te svoje največje sovražnike ter jim dati v roke moč, za kasnejše zatiranje baš tistih, s katerih pomočjo so bili izvoljeni. Naj naši volilci tudi ne pozabijo na naša slovenska kandidata, za državno postavodajo, sodruga Puncerja in Sostariča. Vsem sodrugom, sodruginjam in prijateljem, kateri so mi pri- krajih, kamor so šerifovi depu- t ti j i pomagali spraviti vse fcalo-ge. In ta šerif je bil izvoljen tudi s pomočjo teh stavkujočih delavcev — sedaj jim je plačal za njih nevednost. Sicer pa se bližajo druge volitve in socialist Benson, prejšnji šerif, ponovno kandidira za ta urad. Temu kandidatu pa predbacivajo časopisi in tudi nasprotni kandidati, da je bil pristranski in ni vršil svoje dolžnosti pri zaščiti privatne lastnine. Pri nekaterih stavkah v bližini mesta je namreč poslal svoje deputije, da ščitijo stavkarje pred pobojni-ki, katere so družbe naročile iz Chicaga . . , Delavci tukajšnje Greenbaum Tanning Co. so končno odločno nastopili proti neznosnim razmeram, ki so vladale pri tej mojem domu in mi na tako iskren način izkazali svojo naklonjenost in prijateljstvo, izrekam mojo najsrčnejšo zahvalo; Za ta iskreni izraz resnične prijateljske in sodružne ljubezni jim bom ostal hvaležen za vedno, ter po svojih skromnih močeh vsikdar in povsod upošteval njih lepe, vzpiodbujevalne besede. Fr. Novak, 16. Nadi dve prireditvi Pittsburgh, Pa.—"Jesen je tu, na vrtu, v travi, podlesek cvete nevesel . . Tako pravi pesnik. Cvetje umira, listje odpada, prvi mraz prihaja v deželo, mi pa ugibamo, kaj in kako bi vse priredili v slov. domovih, da bi nam prijetneje minila jesen in pozneje tudi zima. Prav lepo in pomembno prire- Delavskl boji In drugo Milwaukee, Wis. — Ker imajo "nestrankarji" v mestnem svetu, kakor znano, Ae vedno dva glasova večine, so prt>drli s predlogom, da se komunistom prepove prirejati javne shode v Red Arrow parku. Ta mali park se nahaja v sredini mesta, na Wisconsin ave. Poklonjen je bil ta park 32. divitiji ameriške armade, ki se je udcHtila i svetovne vojne. 2e več let se vrše v tem parku komunistični javni shodi, toda tad nje mesece je kapitalistično časopisje začelo hujskati proti "ruskim agita-\ torjem", proti sovražnikom "na-Ae velike demokracije", posebno pa amehAke ustave. Na to so se v Javnih pismih v teh časopisih začeli oglašati raani patrioti iz krogov ljudi, kateri ne vidijo, ali pa nočejo videti, ds se na< hajajo med največjimi ameriškimi patrijoti, to Je med tako-tvanimi patentiranimi patrijoti ■aa najvtvj. krAilci amer «*,« u-' stave, ker oni so s svojim ropar- petjem. Pri tej komediji se bo vsak lahko prav iz srca nasmejal in tudi drgetal od strahu, ker se bo sam peklenšček prikazal kmetu Gašperonu, ko bo kopal zaklad. Vsi rojaki in rojakinje ste vabljeni, da ae udeležite predstave. Po predstavi bo ples in prosta domača zabava. Ples po znani radio-godbi — Al Marouce in orkester—tako da se bo lahko vsak, star in mlad zavrtel. Za pijačo in prigrizek pa jamčijo naši "kelnarji" in kuharice. Zabavali se bomo lahko tako dolgo, "da se bo delal dan". Pridite! Vstopnina samo 26 centov za osebo. Na svidenje na 57. cesti in Butler ob 7.30 zvečer na 12. okt. — in tudi na 27. oktobra! Mary Skerlong, 118. "Rdeče rože" v Collinwoodu Collinwood, O.—Dramsko dru štvo "Anton Verovšek" uprizori podučno socialno dramo "Rdeče rože" v nedeljo 14. okt. na odru Slov. del. doma na Waterloo rd. ob 3. popoldne. Ta zanimiva delavska drama je došla iz starega kraja šele pred kratkim časom, katero je preskrbela Prosvetna matica JSZ in bo zopet nekaj novega, predvsem pa nekaj dobrega za naše slovenske odre v Ameriki. Dve društvi sta takoj segli po nji in jo določili za svojo otvoritveno predstavo. Je pri poročljiva slehernemu društvu, da jo uprizori, kajti vsebina te drame je tako dobra in realna, da bo čutil spoštovanje do iste sleherni opazovalec. Zato naj mi bo dovoljeno, da Cleveland ske Slovence resno opozorim, da se poslužite prilike, ko jo predstavi prihodnjo nedeljo dramsko društvo "Anton Verovšek" v Slov. del. domu na Waterloo rd. S to dramo otvarja dramsko društvo "Verovšek" svojo enajsto sezono. Scenerijo se je za to uprizoritev zopet prenovilo, da jo bo možno predstaviti čim na-ravnejše. V igri nastopi 30 igralcev in lahko se zanesemo, da bodo dobro izvršili svoje vloge.—-Med dejanji nastopijo poznani Vadnalovi sinovi in hčerka. Zato pomnite, da pričetek igre bo ob 3. popoldne. Takoj po igri se prične ples in prosta zabava. Na željo se bo servira-la tudi večerja. Za ples igra Krištof ova godba. Na «videnje! Louis Kaferle. Irk«tilni magnal George Sloan (na levi), ki je kriv. da tkterfe tekstilnih stavfcarjev še vedno brez dela. nik tekstilnega trusta. Otvoritev jenenake sezone PlttHburgh, Pa. — Jesen je tu in z njo sezona raznih prireditev. Letošnja sezona obeta biti ena najbolj bogatih, ako lahko sklepamo po predpripravah, ki so zdaj v teku. Prva prireditev se vrši dne 12. oktobra zvečer, ki jo priredi dramski odsek s sodelovanjem pevskega in gospodinjskega odseka v korist Slov. doma. ' 1 Na 12. oktobra ob 8. uri zvečer uprizori jako zanimivo igro "Pogodba", burka v dveh dejanjih. Ta igra je bila odigrana po vseh večjih naselbinah v Ameriki, ter je bfla vedno tudi dobro obiskana od strani občinstva. V današnjih .časih ao šaljive predstave bolj potrtbne, ker drame so te tako same na programu vaakdanjega življenja preveč pogosto, da bi imeli nemoten užitek. Toda kljub temu ne smemo obupati. Vztrajnost in zaved-Sloan je predsed ^ nost. kakor trdijo ljudje, je najbolj važen faktor povsod, tako ki dek ga ga ki bi složno delovali z i Slov. doma, ki je večjih podjetij v naši i Temu klicu so se odzva dinjski, dramatični in p seki, ki so v kratkem ča ~ obstanka storili velil v tem pogledu. Ti ti so zopet pridno na d« dočo sezono in apeliram no, da nam greste na posebno pa tista društv članstvo, ki imajo se terese pri Slov. domu. storimo in se podamo i delovanje, ni dvoma, dj kratkem času beležili *pehe, cd katerih bomo dobiček na en ali drui Zanimanje za prired 12. oktobra je dosedaj, vesel j i vo. Nad 300 vsi že razprodanih, kakor prodajalci in društva, je poverjena ta naloga zanimanje se bo pa n* kazalo šele 12. oktobra, ste tudi navzoči pri lahko malo razveselite, ples in prosta domača Za ples bo igral naš sloi metnik in radio igralec ravec in njegov orkestei Publicijski Konferenca in kon No. Chicago, III.—Jes zimska sezona naših p se je že pričela. Dne j bra se vrši v SND ka Prosvetne matice JSZ ključku iste pa velik Ii zanimivimi pevskimi in ličnimi točkami. Kdo pri programu, o tem ji večinoma poročano. Di gram boljši, nam je s. 1 West Allisa priskočil q s svojimi hčerkami, J Kaučič pa nastopi s \ petjem, kar bo pač nek ga za naš oder. Ne zamudite te priliki pridite od blizu in dal da bomo imeli veliko ik nedeljo dne 14. oktobi dne v Slovenskem dom pričan sem, da ne bo žal tistih 25 krajcarje nine za tako bogat prof žejne in lačne bo dobro ljeno. Na svidenje v 2.30 popoldne! I*.' Poročilo o jamski rar Kemmerer, Wyo.—R) plfna, ki se je pripetila zonu, Wyo., 3. oktobri dopoldne, je zahtevala vi. Ubit je bil Joe Naif Madžar, in Paddy 0'Sh Resno obžgani od plim deči: Fred Schlicker, p strelov, Frank Elvi«, R in J. Mryanchi, Japonec težko poškodovani in m teri podleže prizadetim nam. Lahko obžgani »o: <" ter, delovodja, J«*« Mexe Košak, edini Slovenec JSKJ, Henry Harmony, Hale, Pete Gonzala m 1 ley. Sreča v nesreč J razstrelba ni razširila I rovu, ampak se je lokal« južni 5. hodnik (entry), delalo teh 1,3 ponenrefe Kakor ja ugotovil rovski inšpektor, se jc pripetila pri vrtanju i električnim «vedrom, pr je bil poln plina marnost delavcev, še n K marnost pa od strani J kopne družbe, ker za varnostne Anton Tratar Vinska irgslet v SI* Canonsbur*. ~ društvo "ninja" P^ to večer dne U ^ £ trgstev in Strabsn i. P» Kešno di-H ,. '' J ^ ima svoje i,|Vm m Narodnem do- k i» m. i tkem dobilo ko-no omenjenega • imel v najemu *o oblasti zapr-bodo to gostilno 1ru" za njegove ene. prevzel goriški Mont za smešno nizke cene. Tudi ostala posestva na Vogerskem so vsa prezadol-žena in jih čaka ista usoda. Sodnik in tožitej Slovenci, stranka slovenska S Krasa, avgusta 1934.—Na Krasu niso zanimive samo sve-toznane kraške jame in luknje, ne samo teran in "pršut", ampak tudi nekaj drugega. Ta specialista so kraška ljudska sodišča, vsaj nekatera. Zato so pit naši ljudje, ki imajo posla z njimi res pravi reveži, zaradi besede in predvsem zaradi denarja. Da vam povemo en primer: V nekem večjem kraju na Krasu obstoji tako sodišče, v katerem sedi gospod sodnik pravega in čistega slovenskega imena, ki si ga je seveda prekrstil. Zna pač bolje slovenski nego italijanski. Tajnik je tudi Slovenec — dvakrat krščen. Za tolmača fungira istotako Slovenec s prekrščenim priimkom. Oba znata najbolje slovenski jtzik. Tožena sranka pa ne zna niti besedice italijanščine in mora imeti omenjenega tolmača za italijanščino. Stranka torej pove svoje zadeve v slovenščini in tolmač jih prevede na italijanščino, kakor zahtevajo paraprrafi in o-ba, sodnik in tajnik, lepo poslušata italijanski prevod in ne marata slišati slovenski izvirnik, čeprav ga bolje razumeta in sta ga že slišala. To seveda jih nič ne ovira pri njihovem delu. Torej Slovenci svojega jezika ne smejo razumeti in proti vsej logiki morajo vzeti tolmača, četudi so že stvar slišali in umeli. Tudi sami Italijani se tej komični zadevi od srca smejejo, češ, da Slovenec Slovencu v italijanščini pove kar je prvi Slovenec povedal. V letu Gospodovem tisočdevet-stotridesetčetrtem . . . Karabinerji zlorabljajo naša dekleta Trst, septembra 1934.—Znano je, da so med karabinerji tudi taki tiči, ki so le navadni postopači in ki mislijo, da ta njihova služba obstoji le v pohajanju in lenarjenju. Zato ni čuda, da se marsikdaj pripetijo "neljubi dogodki" zaradi naših deklet. Tka-ko je nekoč karabinerska patrulja vršila službo med Sežano in Orlekom. Bila je ravno nedeljo in dve dekleti sta se vračali z nekega plesa domov. Karabiner-ja sta ju prosila, naj gresta z njima, toda dekleta sta molčali in pospešili korak. Ko pa sta ka-rabinerja še naprej silila v nje, je eno dekle odgovorilo, naj se nikar ne brigajo zanje. Končno so se pa vendar sprijaznili in šli skupaj. Toda kmalu se je izkazalo, kam pes taco moli. Kara-blnerja sta ju začela mam iti, a ker nista dosegla z besedo, sta se poslužila sile. Ko sta dosegla, kar sta želela, sta jima zagrozila s smrtjo, če kaj Črhnijo o tem pri njihovih predstojnikih ali pa, ako bi ti na kakšen drug način zvedeli. To je lep primer zlorabljenja, pri katerem ni prišla do izraza samo spolna raz-draženost laških gospodarjev, ampak igra tu vlogo tudi političen moment. Cc ne dovoljš tega in tega, čeprav je proti vsem postavam in zakonom, si pri njih ze antifašist in protinacionalni -element, kar povzroči predvsem gospodarsko smrt. Goriška prefektura moti ljub-Ijansko radio-postajo Gorica, septembra 1Í134. — O tej zadevi smo že večkrat poročali. Vendar pa so bila mnenja kraju moteče italijanske ri»din-tvlegrafske postaje različne. Su-milo se je celo. da vrši to delo vojaška postaja na letulišču v Mirnu, Čeprav so nekateri menili, da moti goriška radio-oddaj-na postaja, ki je instalirana na prefekturi. Zadnje vesti pa to mnenju potrjujejo. Poslopje goriške prefekture na Travniku (Piazza Vittoria) ima v pritličju na dvorišču posebne prostore, ki so namenjeni tej postaji. V veliki sobi so nameščeni vsi aparati in motorji radio-posta je. Tukaj je tudi pult z vsemi pripravami za reguliranje in upravljanje vseh mehanizmov. Vse je avtomatično in vsako kretnjo kazijo zelene in rdeče signalne luči, ki opozarjajo radiotelegrafista na napake in delovanje postaje. Aparat je najmodernejšega sistema Telefunkt n in je stal nekaj stotisoč lir. Naravnan je skoro na isto dolžino vala, kot ga ima ljubljanska radio-posta-ja. Da lahko moti je tudi dovolj močan. Ima namreč 4—6 kw. U-pravlja ga neki Kalabrež. Zraven pulta ima zvočnik, da lahko posluša Ljubljano in pri rokah ima vedno brzojavni aparat, da moti kadar je treba. Drugače pa če ima čas, čita Časopise. Fasistovska šola v Julijski Krajini Col pri Repentabru, 10. septembra 1934. — Zdaj imamo po Krasu že samo italijansko uči-teljstvo in po večini ženske. Med zadnjimi slovenskimi učitelji, ki so jih spravili v notranjost, je bil naš. Prestavili so ga v Ab-ruzze, v zanemarjen kraj, kjer ima vrhu vsega križe z nerednimi in umazanimi otroci. Med njimi bo moral preskušati, kaj pomeni italijanska zanesljivost in ljubezen. Sedanja šola je res nekaj posebnega. Včasih so se otroci učili, danes telovadijo, delajo Izlete .. . Učitelji se spomnijo, da je treba kam na izlet, obljubu-jejo otrokom to in to, da se bodo peljali zastonj po železnici in podobno. Ko pa pridejo v Dol do postaje, jim razodene, da so zamudili in da bodo šli peš v Du-tovlje ali kam drugam. Tako lažejo otrokom o dobrotah, ki jih nikjer ni. Otroci obrabijo obleko, zapravljajo denar, doma ne delajo, v šoli se ne uče — ni čuda, da so doma nezadovoljni in da trezni kmetje otroke kratko-malo sezujejo, da ne bi mogli na izlet. ?Cevlji so vendar dragi in denar je težko dobiti in če učitelj tega ne sprevidi, morajo nastopiti starši. Napravili so nam vodovod, a obstal je na Poklonu. Vrhovci in drugi se jezijo, da je prišel samo do župana, kakor da ga naprej od njega ne rabijo. Grozdja je po zgornjem Krasu malo, ker je cvelo v d«žju. Kaže, da bo teran pri nas po 4 lire na dr belo, ne na drobno. Nn spodnjem Krasu bo pridelek veliko boljši. - r«imM Hotur«. Strojna žetev in mlatev v državi Washington, kjer letim ni bilo sufte. Aleksander je Mrli «nor-¡eni srbski monarh Srbski pretdol je spojen c mno-- gimi tragedijami Aleksander — star je bil 46 let — je že četrti kralj Srbije, ki je umrl nasilno. V Srbiji sta se večkrat menjali dve dinastiji: Karadžordževiči in Obrenovlčl. Vsaka sprememba teh dinastij 9e je izvršila s krvavo tragedijo. Kara Džordže ali Črni Jurij, začetnik dinastije, ki je zdaj na krmilu, je bil prvi kralj osvobojene Srbije. Črni Jurij je vodil zmagovito vstajo proti Turkom leta 1804 in leta 1817 je bil umorjen. Njemu je sledilo devet srbskih kraljev, toda le trije so bmrll naravne smrti: trije so bili ubiti, eden je bil strmoglav ljen z vstajo in enega je odstavila skupščina. V spominu je še umor kralja Aleksandra Obrenovlča In gove žene Drage leta 1903. U-bill so ju vojaški zarotniki In tedaj je prišel na prestol Peter Karadžordževlč, oče Aleksandra, ki je prej živel v Švici. Aleksander je bil rojen v Orni Gori In ko je njegov oče zasedel prestol, je prišel v Srbijo. Ak-ksander je bil drugI sin Petra. Prvi sin Džordže je še danes Interniran nekje v Srbiji kot silno temperamenten In nevaren človek. Caai se izpreminjsjo — Zakaj si ne poiščeš kakšne službe? je vprašal oče sin«. Ko m bil Jaz v tvojih letih, sem delal v špecerlji za osemdeset kron na meneč. Tez pet let je bila špecerija mojit! — Ze mogoče, oče, je odgfK voril sin, ampak današnji časi »o prinesli različne tapremom-be: Kontrolne blagajne! KOMKNTARJI "iša Franc Fifkar !anič sta bila tudi < ii zaradi bega pre- Bh Oh*. ►»«M kupuje Mont Korifcki 1934. (Nadaljevanje e 1. strani.) Kje je pa "Eplc" v tej platformi? Zaman ga iAčeš! Same generallzlrane točke. Namesto točke v "Špiku" glede nakupa ali najema počivajočlh tovarn za uposlltev brezposelnih delavcev je v platformi točka, da bo drŽava najela "take tovarne, ki počivajo in ne prinašajo nobenega dobička." Sinclair je v "Epiku" obljubil davek na ded-Ščine do 509« na vsote $50,000 in več, toda v platformi nI nobenih številk in rečeno je le, da "dedščlnskl davek bo zmeren In pravičen." Nadalje' je "Epik obljubil odpravo davku na far me in posestva Izpod $5000 vrednosti, ta vsota je pa znižana na $1000. Stopnjevalo! davek na velika posestva nad $5000 vrednosti, ki ga je obljubil Sinclair, so demokratski plankači platforme popolnoma opustili. Sličnih kompromisov Je Še cela vrsta. Danes je Jasno, da Sinclair ni pridobil demokratov za svoj "eplčnl" program, temveč so demokrat jo pridobili Sinclairja za svojo platformo, v katero so vtaknili nekaj njegovih točk,- tako omiljenih in spremenjenih, da so brez praktične vrednosti. Naši bratje v Californiji nimajo več opraviti s Slnclalr-jem, imajo pa opravka z demokratsko stranko — samo z demokratski stranko, ki je po svoji odprti izjavi kapitalistična stranka in nič drugega. S tem smo povedali vse, MALOKRVNOST NAVZLIC OBILNEMU BONCP Kazni potovale! so ^ opozorili na Čudno dejstvo, da bolehajo evropski otroci v tropskem pasu kaj radi za malokrvnostjo. Menili SO, da je tega pojava v deželah, kjer je sonca na pretek, krivo megleno ozračje ali pa močvirna mrzlica. Toda v francoski indokini, v okolici Salgona, je zelo malo mrzlice, sonca je ailno dosti, navzlic to-mu pa ho l>eli otroci tako slabokrvni, kakor da živijo jm» kleteh. Sedaj no ponkusill Itidokilie-ški zdravniki novo razlago, ki Je dala tudi praktično uporabne u-npehe. Malokrvnosti Je namreč krivo samo |>omanjkanje antl-rahitičnega vitamina D. Ta vi- ProHdelavskl sodnik s« Je "spreobrnil" Dejal je. da ne bo Itdajal In-junkcij v delavskih aporth, dokler nista ob« stranki sa-slišani Jersey City, N. Y, — Sodnik Charles M. Kgan, ki je pred nekaj tedni na zahtevo delodajalcev izdal notorlčno Injunkcljo proti člsnom čevljarske unije, ki so zastavkall pri Reetful Slip-l>er Co., Je te dni podgl iijavo, ki je ustvarila senzacijo. Ko se je vršila ponovna razprava glede omenjene InjunkcIJe, Je Sgan dejal, da je revidiral svoje prejšnje stališče in da «u njegovi nazori o delavskih stavkali danes povsem drugačni. "Nikdar več ne bom podal injunkcije v delavskem sporu," Je rekel Kgan, "dokler ne bosta zaslišani obe stranki. Vrata tega sodišča bodo vedno odprta, kadar se bo reševalo legalne spore, ki m* nanašajo na odno-šaje med delavci in delodajalci. Delavske orgunizaaije so lahko prepričane, da bodo imele na tem sodiAču enake pravice ko delodajalci." ~ Sodnikova izjava pomeni, da bo v bodoče postopal v smislu LaGuardia-Norrinovegs antiln-junkeljskega zakona, katerega po lastni Izpovedi nI proučil, ko je pričel Izdajati drastične InjunkcIJe proti stsvkarjem. In-junkdja, ki Jo Je izdal v prilog Restful Slipper Co., Je celo na-glašala, da se smatra govorice, da je v teku stavks, %s zločin. Eno prejšnjih Injunkclj, ki jo je Kgan Izdal proti stavkar-Jem, je razveljavil federalni sodnik Avis V Newarku. Avli Je takrat opozoril Kgsns, da je In-Junkcljs kršitev LaOuardia-Norrisovega zakona, Kgan je tudi Izjavil, da se Je "spreobrnil" potem, ko Je pre-čltal Avlsovo izjavo In proučil druge slučaju delavskih * po rov, ki so prišli pred sodllča. ZEMELJSKA SKORJA HE (illlUK Moderna %nano«t ne dvomi več, da «pada trditev o togi In ustaljeni zemeljski skorji med bajke. Tudi ta akorj« se, kskor tamin naataja pod vplivom «on-jVlH, M -v<.tUi neprestano giblje. 1 loči m «i* deli Srednje Nemčije in Skandinavije dvigajo, se obrežni deli neverne Francije, in llolandske pogrezajo. Ob Ku-hri ao izmerili premike zemeljske akorje, ki znušajo v deaet- čnih ultravioletriih žarkov Iz er gonterlna, ki ga najdemo v človeški krvi in koti. V tropskem paau zadržuje preobHs vodn« para v zraku ultraviolelne žarke. Zato koža v Indokini n. pr manj ogori neto v D«lmaHJI.'i,.^ 7 en)i Najbolj očitno najvidnejša (»»dedica tega pa j< pomanjkanje vitaminov v sadežih teh dežel. Indokineaki zdravniki da je j«» zato malim otrokom •ok iz kalifornijskih oranž, m iz domačih, ker varbujejo one neprimerno več- tilamins. D« fiad<«m**tijo pe razneslo. — Bedaki! j<* i>onovil gospod Hennebeau, ali sem jaz srečen? Togota ga je |>opadla zaradi teh ljudi, ki ga niso hoteli razumeti. Rade volje bi jim poklonil svoje visoke dohodke, če bi imel kakor oni tako debelo kožo in bi se paril meni nič tebi nič brez kesanja. Čermi bi jih ne mogel posaditi za svojo mizo in jih napitati s fazanom, on pa bi šel prešuštovat za mejo, prekopicavat dekleta in se posmehovat tistim, ki so jih bili prekopicnili pred njim? Vse bi bil dal, svojo vzgojo, svoje blagostanje, svoje razkošje, svojo ravnateljsko oblast, če bi mogel biti samo en dan zadnji med temi reveži, ki so mu podložni, če bi bil sam gospodar svojega telesa, takšen neotesanec, da bi pretepal svojo ženo, zraven se pa hodil zabavat k sosedam. In želel si je, da bi poginjal od lakote, da bi mu bil trebuh prazen, da bi se mu želodec vil v krčih in bi mu možgane stresala omotica: morda bi ga to rešilo večne bolečine. Oh, živeti kakor divjak, ničesar svojega imeti, valjati se v žitu z najgršo, najbolj umazano vlačnico in biti lahko s tem zadovoljen! — Kruha! Kruha! Kruha! Zdaj se Je ujezil in besno zakričal v trušČ: — Kruha! Ali je to dovolj, bedaki! On je, a prav tako hrope od trpljenja. Njegov razrvani zakon, vse njegovo razbolelo življenje mu je stiskalo prsi in ga davilo na smrt. Ni vsa sreča v tem, da imaš kruh. Kdo je tak idijot, da misli, da je vsa sreča tega sveta v bogastvu? Ti brezglavi revolucionarji bodo morda res razrušili družbo in ustvarili novo, a če bodo vsakomur odrezali kos kruha, ne bo človeštvo niti za eno veselje bogatejše in niti ene bolečine mu ne bodo odvzeli. Celo povečali bi nesrečo na zemlji, du bi nekega dne še psi tulili iz obupa, ko bi jim odvzeli mirno zadovoljstvo instinktov in jih dvignili k neutešenim mukam strasti. Ne, najbolje je, ne biti, ali pa, če že moraš biti, biti drevo, biti kamen ali pa še manj, peščeno zrno, ki ne more krvaveti pod peto tistih, ki gu pohodijo. In v tej brezupni bolečini so privrele gospodu Hennebeauju solze v oči in mu drčale v ble-stečih kapljah po licih. Mrak je legal na cesto, ko je jelo udarjati kamenje ob pročelje vile. Nič več ae ni togotil na te siromake, ampak jezen je bil, da ga je rana žgala na srcu, pa je neprestano jecljal v solzah: — Bedaki! Bedaki! Ali krik želodcev je preglušil vse, rjovenje se je razraslo v vihar, ki je vse pometel. — Kruha! Kruha! Kruha! Stefan, ki so ga ni le, je ostal na če jih je s hripavim je zaslišal v sebi ki se je čudil in v ni na mer j al toga, da je potem, ko ji nom, da bi ravnal Kako m» je moglo VI Katarinine klofute iztrez-lu tovarišem. A medtem ko glasom zagnal na Montsou, drugačen gluH, glas pameti, praševal, čemu vse to. Nič kako se je moglo pripetiti, odšel v Jean-Bart z name-hladno in preprečil nesrečo, torej primeriti, da je vihral od nasilja do nasilja in zdaj končaval dan z obleganjem ravnateljeve vile? Saj je bil vprav on tisti, ki je zakričal: stoj 1 Naj prvo je hotel vsaj zaščititi rudniška akladi-šča, ker so govorili, da jih gredo čisto oplenit. In zdaj, ko je jelo že kamenje udarjati ob pročelje vile, se je izmišljal, pa se ni mogel izmisliti, na kateri upravičen plen naj navede trumo, da bi preprečil še hujše nesreče. Ko je stal tako sam, brez moči sredi ceste, ga je poklical nekdo, ki je stal na pragu Tisonove krčme. Krčmarica je brž hitela zapirat oknlce in pustila odprta le vrata. — Da, jaz sem . . . Poslušaj vendar! Bil je Rasseneur, kakih trideset mož in žena, skoro vsi iz kolonije Dve sto štirideset, ki so zjutraj ostali doma, zvečer pa prišli po novice, navalili v to krčmo, ko so se bližali stavkarji. Za eno izmed miz je sedel Caharija s svojo ženo Filomeno. Dalje sta bila Pierron in Pierron-ka, kazala sta hrbta in skrivala obraza. Toda nihče ni bil, samo na varnem so hoteli biti. Štefan je spoznal Rasseneurja in se umaknil, oni pa je pristavil: — Ti je nerodno, da sva se srečala, jel . . . Saj sem te opozoril, da ti bo še sitno. Zdaj le kar zahtevajte kruha, a dali vam bodo svinca! Tedaj se je Štefan približal in odgovoril: — Sitno mi je zaradi figarjev, ki stoje s prekrižanimi rokami in nas gledajo, kako nosimo svojo kožo naprodaj. — Ti torej misliš, da je treba onstran pleniti? je vprašal Rasseneur. — Jaz menim, da je treba do konca vztrajati s prijatelji, ki so pripravljeni skupaj poginiti. Obupan se je Štefan vrnil med množico, pripravljen, da umrje. Na cesti so trije otroci lučali kamenje, on pa jih jo pošteno brcnil z nogo, kričeč, naj nehajo, da bi ustavil tovariše, ker je brezmiselno pobijati šipe. Bebert in Lidija, ki sta se bila pravkar pridružila Jeanlinu, sta se brž naučila pri njem uporabljati pračo. Vsakdo izmed njih je za-točil kamen za stavo, kdo bo napravil večjo škodo. Lidija je po nerodnosti prebila neki ženski v vrvežu glavo; oba fantiča sta skoro popokala od smeha. Za njima sta sedela na klopi Bonnemort in Mouque ter jih gledala. Bon nemo rta so otekle noge komaj nosile, tako da se je z veliko muko privlekel do sem; nihče ni vedel, kakšna radovednost ga je gnala, ker je bil njegov obraz prsten kakor tiste dni, ko ni nihče iztisnil iz njega niti besede. Sicer pa ni živ krst več ubogal Štefana. Kljub njegovi prepovedi je kamenje deževalo še dalje, on pa se je čudil, bal se je teh zverin, kl jim je snel nagobčnike in ki jih je bilo tako tožko razgibati, zdaj pa so tako strahovite, divje in trdovratne v togoti. To je bila stara flamska kri, težka in mirna, ki je potrebovala mesece in mesece, da se je ogrela, potem pa se je izprevrgla v grozna divjaštva, ne da bi:kaj slišala in videla, dokler se zver ni nalokala ter upijanila od okrutnosti. Na jugu, kjer je bil on doma, je množica prej vzplamtela, a je manj naredila. Moral se je spoprijeti z Leva-que-om, da mu je iztrgal sekiro, in sam ni vedel, kako bi zadržal oba Mahe u jeva, ki sta z obema rokama metala kamenje. Zlasti žensk ga je bilo strah; Levaque-ovka, Mouquetka in druge, kakor da jih je obsedla morilna bes-nost, so kazale zobe in nohte, lajale kakor psl-ce, razdražene po Ožganki, ki jih je presegala z mršavim telesom. A hipoma se je vse ustavilo, samo minuta iznenadcnja je izzvala malce miru, ki ga prej vsa Štefanova zaklinjanja niso mogla doseči. Nič drugega ni bilo, nego da so se Gregoirejevl odločili, posloviti se od notarjevih, in da so šli čez cesto k ravnatelju. (Dalje prihodnjič.» Četrtek, H m STARČEK IZ KRANJA Pred kratkim st*m bil v Beogradu. Sedel sem v uglednem ls-ograjskem restoranu v družbi prijateljev, akademski Izobraženih ljudi. Covorili smo o Sloveniji in Slovencih. Pritoževali s<> m« mi. Ipa je ta vaša zemlja, so rekli, toda njeni ljud-j«« nam m» ugajajo. Čudni ste vi Slovenci, silni sebičnežl in računarji. Samo na sebe mi-*lit«\ Tu pri nas v Beogradu vas j«- vse polno. Da bi pa kdo od nas prišel k vam — o tem ni niti govora. In povedali so mi tale primer: Neki mlad zdravnin je hotel v Rogaški Slatini začeti ordinacijo in *«• je Obrnil na zdravniško zlnirnico v Ljubljani. Ze čez dva ali tri dni je dobil od« vaši ljudje imajo denar, pri vas je red . . . — Vse res, sem mu skočil v besedo. Red, kl smo ga mi sami nupravili; boljše denarne razmere, ker smo varčni in zlagamo dinar k dinarju, krr nismo vajeni luksusa, ne velikih socialnih razlik. Mi živimo in dajemo drugim, da žive. Pri nas ne drve razkošni avtomobili mimo bosonogih ljudi. Oprostite, sem rekel, saj vam ne zamerim, toda najbrže ne veste, da mora v Sloveniji vsakdo orati ledino, preden si ustvari skromen obstanek v življenju. Pri nas je malone vsak Človek obsojen na pionirsko delo. Razen trga ne smete izgubiti izpred oči okoliščino, da je Slovenija zelo majhna in gosto naseljena dežela In da vilic vsem svojim pri-rodnim lepotam in tujskemu govor. Zdravniška 7.l>ornira v Ljubljani mu je piaala, da nje-1 prometu ne more sama prehra« govi prošnji žal ne more ustre- niti vse svoje ljudi. Zato in čl, o v sod vrata odprta, po- i svojo lepo semtjo, ker nr mo-vaod vas lepo »prejmemo. In »^Jo gristi kamen ne premog, za zahvalo? A človek ne bi At* ] Vidite, prijatelji, samo «to nič dejal, č« bi bila pri vas kri-!""'" i*' tako težko, če pride kdo za kakor drugod v kraljevini; k nam. Pa mi niso prav verjeli. Se zmeraj je ostalo v njih nezaupanje, nerazumevanje ljudi in razmer. Tako je bilo in tako bo, dokler bomo na žalost še zmeraj premalo poznali drug drugega. Ondan sem se slučajno spomnil svoje družbe in beograjsl^ega restorana. Sedel sem ln užival gorski zrak v Planici. Tedaj se je po beli cesti približal s trudnim korakom starček z velikim nahrbtnikom. — Par copat, gospod? je rekel in mi pokazal dobro in solidno izdelane brezpetnikc is blaga z usnjenimi podplati. Copate hvala Rogu premorem, nekaj časa ml bodo še služile in novih zato ne potrebujem. Vzlic temu sem ga vprašal za ceno. — Samo 22 dinarjev, gospod, je trudno odgovoril. Dobro domače delo ao in ne bo vam žal. če jih vzamete par. Saj skoraj nič ne zaslužim pri njih. Dva in dvajset dinarjev bog-me res ni velik denar. Ce bi bil doma. bi jih bil viel. Tako pa sem si bU že vse iidatke na dinar natanko preračunal in bi ml teh dva in dvajset dinarjev kri vo hodilo v proračunu. Sel ml je bilo starčka, a pomafatf mu nisem mogel. — Pa kaj laslužite pri njih, č« jih tako poceni prodajate? IŠČEMO BISTROUMNE LJUDI D«. Ml liaw UrtrtMMM IJadi, vsepovsod. kl bi sam pomagal! ok lata 11 in razpečavaU na t« izdelke. Mi bomo razdelili »a* tlaai dolarjev v na« rada h ljudem vsepovsod Nagrad btdo deleftni tU, U bodo ima«oviti v tej tekmi, kako. vam povemo kadar •lifcimo od vas. Koliko lic lahko najdeta na apodnji sliki T POŠLJITE RAM SPODNJI KUPON IN fzpelaJto kupen In al naznanim . t*—. Haida 11 bomo tt.ÄTTtr T*'*—" U «a podjetja. Vi ate lahko Zl JZl? :' " '*k* Bufk Sedan .vtomob, ,„ T,* točnoat ali p. ako -d.net. >rv" L C U tovlnl. ako toko telit«. j.¥ÎU M » Ml VAM SPOROČIMO PODROBNOSTI «in'USO ali Buick Sedan in $1,250.00 ? gotovini Gotovo bi aa zveeeiill to nagrade.- Pomislite, kaj vse bi lahko storili a tam denarje«. Bi aa vam prav prileglo v teh ¿asih, kajneda T Spalalto spednji kapa« in mi vam sporočimo kako lahko dobite IMU.H. Ml telimo, da naa ljudje povsod poanajo in poeta ne jo de letni teh nagrad. Poleg prvega glavnega dobitka v Ni pošiljajte denarja—pošljite kupon Oglejte al to zanimivo sliko in poiftčito obraze skrito v drevesu, oblakih, itd. Nekateri obrazi gledajo narav-noet v vas, nekateri ao obrnjeni navadol—drugI aopet drugače. Ni tako lahko kot bi kdo mislil, toda ne odnehajte. limito pa boato natll. Zaznamevajto jih ia jib hitra peiljlU a kupenom, In jat vam povedal kako lahko dobita prvo nagrado Buick Sedan in «1.U0.OO v gotovini za točnost. „ Veliko ljudi je to prejelo nagrade v gotovini. Nekateri so prejeli ve« tiaog dolarjev. Imena na zahtevo. Pilite to daaaa. ne edlaiajto. Jas sem pripravljam izplačati ako boato določeni za nagrado. POŠLJITE VAŠ ODGOVOR HITRO Denar, za izplačilo nagrad je vloton na veliki banki v Daa Moines. Trije odlični podjetniki iz Des Maines bodo pazili, da bodo nagrade polteno izplačana. Bodite tudi i vi deleinl teh nagrad v znesku $6,000.00. Nad 100 nagrad. Pod-, višajte sal Samo zaznamovajte , obrate, katere najdete in nam a kuponom takoj poti ji to. Na odlala jto 1—Piiite toka) t , PABAMOUNT PKODUCTS. Inc. Dept. 1M4 Daa Moinea. Iowa zneaku I2.2fi0.00 j. J. drugih 100 nagrad v u t * Drugi glavni d^itok je ,700.00 v tonXUi'^ In to več drugih. V slučaju enake retitve j, JT^ vlton do isto nagrade. Tisoče dolarjev več točnoat .11 pa ako zmtoneto prvi dobitek $f.tto.ï7!!!Î govor. Ta je lepa prilika. Piiite i. daa« Hi J X T R A — Oh, gospod, tako malo, da nI vredno govoriti. Kruh stane, mleko stane, in opoldne si moram vsaj malo tople juhe privoščiti. Kako drago je po gostilnah, pa sami veste. — Od kod pa prihajate? — Iz Kranja, gospod. Peš. — Peš? Saj to je najmanj petdeset kilometrov ali še več! — Kaj hočem! Železnica je zame predraga, zaslužka pa ni. Jutri ali pojutrišnjem se bom obrnil nazaj. Dva dni bom hodil, če bo slabo vreme pa tudi tri. Jo j, kam bi prišel, če bi tako težko zasluženi denar izdajal za vlak! — Pa tudi ob nedeljah in praznikih okoli hodite? — Petek ali svetek, za nas ni razlike. Se Bog, da imam dobre noge! Nič ni sUil vame, ko je videl, da ne bo kupčije. Trudno se je obrnil. — Zbogom, gospod! — Zbogom! In dosti sreče! In spet sem se moral spomniti svojega razgovora v Beogradu in ljudi, ki so nas tam obsojali. Zal mi je bilo, da niso slišali tega razgovora. Mislim, da bi jim mnogo več povedal kakor še tako učeno sestavljeno propagandno predavanje. Povedal o nas, naših ljudeh, naši delavnosti in "blagostanju", kl ga imamo v Sloveniji. Mnogo, mnogo preveč nas je na tem malem koščku zemlje, težko in v potu svojega obraza si zaslužimo skorjico kruha. Le škoda, da tega vsi ne vedo, ker bi potem vendarle drugače sodili o nas. Viator. TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt »padajoč» i Tiska vabila za veseli^ in shode, vizitnice, knjige, koledarje, letaker itd. v slovenskem, hrt slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku i^ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLJ S.N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarn« Cene smerne, unijsko delo prve vrita Piiite po informacije na naslov: a s.n.p.j. printei 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Telefon Rockwell 490< CHICAGO, ILL. Tam m dobe na ieljo tudi vaa uitmenh pejwefl Nervozni—Sčegetajoči ? Tukaj je hitra pomoč <*«mu biti nerveenl (a Ifegetaječl? NVOA-TON K da kHre p sms* Ta je direktna tsslki aa aarvesae keAtoe ia defeje bet ejatoealaa «a vas Metal sistem. Nsiveaamtl napravi I jedi sttne Ia m«s4>mUm Oječajt* «Me Mvea • MUOA TONR Ia hitre beda peaabljeae sita» eM Ml elak.pa akaaa v NUGA-TONt. ie v ia kleteh Ia lahke JamaU ga PreahfMto e< aa «dravijenje aa e« dntar Ake ah I a asgik ia . tedaj vam in Na predaj to Jam»— pri «m* Ishamaejth. Ne dhaml Zahtevajte pravi NÜOA TOMK Pratt sapeteM---— "fn fTM lésa tal afvajafae. Me ia Ma. (Adv.I NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklepa t«, redne konvencije so lahko neroil na !'■< ftteje eden, dva, tri, štiri ali pot ¿lanor ii ene družine k eni n.r * P ros veta atane aa vae enako, um ¿Une ali nečlane nino. Ker pa člani ie plačajo pri aaeemento 11.20 sa tedslà, ms «tele k naročnini. Torej aedaj nI viroka, refi. da e l»t 8. N. P. J. Llat Proaveta Jo vala laatnina in fotnvo j* » vaeki «« ki bi rad «tal liât raak dan. Cena llatn Prometa Je: Za Zdrul. državo in Kanado $6.0« Za Clrrro in Chirac» !•■ 1 todnik In................4.8S ! tednik in............ 2 tednika In............... 3 «0 2 tednika In........... 3 tednike ia............... 2.40 S tednike in.......... 4 tednike in............... 12S 4 tednike in ......... 5 tednikov ia............. nit » tednikov in....... Za Evropo Jo..............19 00 Izpolnite apodnji knpon, priloilte potrebno ¿raarj« Order v planin in ai naroiite Proeveto. liât, kl Je va*a la«»«'»« ^ Pojaanllo:—VaeleJ kakor hitro kateri teh ilanov P«0**^',^ ali če ao pre.eli proč od druiine in bo «ahtev.I «m fwji ^ moral tiatl ¿lan ii dotične druiine, ki je Uko akupno^n**« Proaveto, to takoj natnaniti upramiitvu ItaU. m oW>niT ^ ▼šoto lia tu Proavota. Ako tega ne atore, tedaj mora uv datum sa to veoto naročniku. ___- PROSVETA, SNPJ. 2457 So. Lawnd.le Ate. It Priloženo petiljam naročnin« sa Hat Proareto »sol« t 1) Ime Cl dm*»« * Naslov ................. Ustavit« tednik ia va druiine: pripišite k moji «arefa.«* ft érwMf * Cl 41 fl tira*" * fl. irai»'« * Mal *...............................Drlava Nov itrWnik Star aar»** ACITIRAJTE ZA «PRO® veto