Učiteljski tovariš GtanovsKo politično glasilo J. C/. I/. — seKci/e sta dravsko banovino v Cfublfani ■ - _ MMHW»»>MMM»MmiW„.MMM»MH Vsebina : Imperativ časa. Jugoslovansko učiteljsko udruženje — narodnim učiteljem. In zopet draginja. Narodova moralna pripravljenost. Slovenski mali prepirčki. Razpis službenih mest. Ob razpisu učiteljskih mest. Borba proti tuberkulozi. Strokovni gospodarski tečaj. Kmečke fante v kmetijske šole. UČITELJI PRIPRAVNIKI IN NJIHOV POLOŽAJ: Dragi tovariš urednik! Splošne vesti. — Osebne zadeve. — Kaj vse pišejo. — Mladinska matica. — Učiteljski pevski zbor. — Naša gospodarska organizacija. — Šolski radio. — Stanovska organizacija JUU. vse Zemlje in s svojim genialnim duhom voditeljica celokupne človeške kulture in civilizacije, je s strahom pričakovati. Kakor koli bo boj končal, bo na obeh straneh pustil ruševine in — kakor popolnoma pravilno slutim — ne bo se vedelo, kdo je zmagovalec, kdo premaganec. Bližamo se letom strahote in groze, kakršnih človeška zgodovina ne pomni. Bije se usodni boj za velike in male — za stoletja. Spričo strahot, ki nas obdajajo, so vsi naši domači spori in sporčki, katerim nekateri še vedno pripisujejo bog ve kakšno važnost, prave malenkosti. Tile mali prepirčki, pa celo dokazovanja s pestjo, ki smo jih imeli pred kratkim priliko opazovati n. pr. pred univerzo v Ljubljani, so v velikih časih znak, da se ne zavedamo resnosti položaja, v katerem se nahaja ves svet z nami vred in da ne moremo in ne znamo prekiniti žalostne slovenske igre dveh ali treh političnih taborov. Ob pogledu oziroma ob zamisli na tragiko Evrope in na kri, ki teče v potokih, so idejna igračkanja po naših vaseh in trgih in magari tudi v Ljubljani, ki je naša glava, žalosten pojav neresnih razmer, ki jih je treba v imenu naroda obžalovati in obsoditi. V času, ko je sloga vir globoke moralne narodove pripravljenosti in naj-budnejša straža zoper katero koli presenečenje, rešujejo pri nas ideje ter se tepejo in kregajo za najrazličnejše ideologije, kakor da smo samo Slovenci v tem merodajni in odločilni! Ali je tega treba? Ko pa je važno trenutno samo to, da imamo vsi skupaj v srcih, pred očmi in v mislih samo eno: Jugoslavijo! P. Razpis službenih mest V »Službenih novinah« od 16. maja t. 1. razpisana sledeča mesta: Mesta, za katera je potrebno 5 let službe: Srez Maribor d. breg: Studenci 1 meš. Srez Ptuj: Hajdina 1 meš. Srez Slovenj Gradec: Šoštanj 1 meš. Vasi: Srez Brežice: Dobova 1 meš.; Kapele 1 meš.; Orešje 1 žen.; Pečice 2 žen.; Pišece 1 moš.; Podgorje 1 žen.?*Podsreda 1 moš.; Srom-lje 1 meš.; Vel. Dofina 2 meš. Srez Celje: Dramlje 1 žen.; Frankolovo 1 meš.; Svetina 1 žen.; Galicija 2 meš.; Sv. Jurij ob T. 1 meš.; Sv. Pavel 1 meš.; Nova cerkev 1 meš. Srez Črnomelj: Adlešiči 1 meš.; Čeplje 1 meš.; Dragatuš 1 meš.; Sinji vrh 1 žen.; Stari trg 1 meš.; Drašiči 1 žen".; Podzemelj 1 žen., 1 meš.; Radatoviči 1 moš. Srez Lendava: Benica 1 žen.; Dol. Bistrica 1 žen.; Srednja Bistrica 1 žen.; Črensovci 1 moš., 1 meš.; Dobrovnik 1 meš.; Gabrje 1 žen.; Gomilica 1 meš.; Ižakovci 1 meš.; Gor. Lakoš 1 meš.; Nedelica 1 meš.; Odranci 1 žen.; Pince 1 meš.; Vel. Polana 1 žen.; Trnje 1 meš.; Turnišče 1 moš., 1 žen., 1 meš. — vsega 3. Srez Gornji grad: Radmirje 1 meš. Srez Kamnik: Gozd 1 žen.; Moravče 1 meš.; Sela 2 meš.; Šmartno 2 meš.; Sv. Trojica 1 meš.; Zg. Tuhinj 1 meš.; Vrhpolje 1 žen. Srez Kočevje: Banjaloka 1 žen.; Fara vas 1 žen.; Kočevska Reka 1 meš.; Koprivnik 1 žen.; Livold 1 žen.; Loški potok 2 žen.; Mohorje 1 meš.; Mozelj 1 žen.; Polom 1 meš.; Rajhenau 1 meš.; Struge 1 meš. Srez Slov. Konjice: Slov. Konjice 1 moš.; Sv. Kunigunda 1 žen.; Prihova 1 meš. Srez Kranj: Jezersko 1 meš.; Št. Urška gora 1 žen.; Voklo 1 meš. Srez Krško: Bučka 1 žen.; Št. Jernej 2 meš.; Kal 1 žen.; Leskovec 2 meš.; Vel. Podlog 1 žen.; Raka 1 meš.; Studenec 1 moš.; Svibno 1 moš.; Škocjan 1 meš.; Trebelno 1 žen., 1 meš.; Tržišče 1 meš.; Klenovik 1 meš Srez Laško: Jurklošter 1 žen.; Reka 1 žen.; Št. Rupert 1 žen. Srez Litija: Dole 1 meš.; Sv. Gora 1 žen.; Hotič 1 žen.; Javorje 1 meš.; Prežganje 1 meš.; Ribče 1 žen.; Štanga 1 meš.; Št. Vid 1 meš.; Znojile 1 žen.; Dobovec 1 žen. Srez Ljubljana okolica: Golo 1 meš.; Št. Jošt 1 meš.; Podlipa 1 meš. Srez Ljutomer: Cven 1 žen.; Kapela 1 meš.; Mala Nedelja 1 žen.; Stanetinec 1 meš.; Štrigova 2 meš.; Veržej 1 žen.; Železna gora 1 žen., 2 meš. Srez Logatec: Bloke 1 meš.; Rakek 1 moš.; Sv. Trojica 1 žen.; Sv. Vid 1 meš. Srez Maribor levi breg: Sv. Ana 1 žen.; Sv. Anton 1 meš.; Sv Benedikt 1 žen., 1 meš.: Jarenina 1 meš.; Sv. Jurij ob P. 1 meš.; Sv. Križ 1 moš.; Marija Snežna 1 žen.; Sv. Rupert 1 žen., 1 meš.; Selnica 1 meš. Srez Maribor desni breg: Sv. Martin 1 meš.; Ruše 1 meš.; Tinje 1 žen. Srez Murska Sobota: Bakovci 1 meš.; Bodonci 1 žen.; Cankova 1 meš.; Dol. Slaveči 1 žen.; Fokovci 1 žen.; Gor. Lendava 1 meš.; Gerlinci 1 žen.; Hodoš 1 žen.; Kančevci 1 žen.; Kramarovci 1 žen.; Kruplivnik'1 žen., 1 meš.; Kuzma 1 meš.; Pertoča 1 žen.; Prose-njakovci 1 žen.; Serdica 1 meš.; Sv. Jurij 1 meš.; Tišina 1 meš.; Vidonci 1 žen. Srez Novo mesto: Ambrus 1 meš.; Bela cerkev 1 žen.; Čermošnjice 1 meš.; Dolž 1 meš.; Mirna peč 1 moš.; Dol. Nemška vas 1 žen.; Stopiče 1 meš.; Šmihelj pri žuž. 1 žen.; Toplice 1 meš.; Zagradec 1 meš. Srez Dravograd: Črneče 1 žen.; Mežica 1 meš.; Podpeca 1 žen.; Remšnik 1 meš.; Trbo-nje 1 žen. Srez Ptuj: Sv. Bolfenk v Slov. gor. 1 žen.; Hum 1 meš.; Sv. Lovrenc v SI. gor. 1 meš.; Sv. Marjeta 1 meš.; Sv. Miklavž 1 meš.; Sv. Tomaž 2 meš.; Sv. Urban 1 moš.; Sv. Barbara 1 meš.; Sv. Duh 1 žen.; Naraplje 1 žen.; Nova cerkev 1 meš.; Sela 1 žen.; Zavrč 2 meš. Srez Slovenj Gradec: Pameče 1 meš. Srez Škofja Loka: Sv. Lenart 1 meš.; Lu-čine 1 žen.; Podlonk 1 meš.; Sovodenj 1 meš.; Trata 1 žen.; Buče 1 meš.; Dobje 2 meš.; Sv. Florijan 1 žen.; Kozje 2 meš.; Loka 1 meš.; Pilštanj 1 meš.; Polje 1 žen.; Prevorje 1 žen.; Pristava 1 žen.; Stoperce 2 žen.; Sv. Vid pri Pl. 1 moš.; Žetale 1 meš. RAZPIS PROSTIH UČITELJSKIH MEST Kraljevska banska uprava v Ljubljani opozarja učiteljstvo, da morajo prizadeti po ministrskem razpisu 111., br. 25.684, z dne 11. t. m., vložiti zadevne prošnje pri šolskih upraviteljstvih najpozneje do 25. t. m. V zvezi s tem se pripominja, da je v Šoštanju prosto mesto le za učitelja pomožnega oddelka, dočim v Studencih in na Hajdini sedaj sploh ni prostih mest. Prav tako tudi doslej niso prosta mesta v Št. Vidu pri Stični, Dol. Nemški vasi, Drašičih in Tinju. Pač pa so poleg v »Službenih Novinah« obljavljenih mest prosta še tale: Skopice (Krško) 2, Jančje (Litija) 1, Konjšica (Litija) 1, Križevci (Ljutomer) 1, Stogovci (Ljutomer) 1, Črna (Dravograd) 1, Kotlje (Dravograd) 1, Ka-pla (Dravograd) 1. Planina (Črnomelj) 1, Že-navlje (Murska Sobota) 1 in v ambulantni šoli Šokat - Podvolovjek (Gornji grad) 1. Načelnik prosvetnega oddelka: Dr. Sušnik s. r. Ob razpisu učiteljskih mest § 93. zakona o ljudskih šolah pravi, »da število praznih učiteljskih mest objavlja minister prosvete konec vsakega šolskega leta.« § 87. pa določa, da se premestitve praviloma izvršujejo samo konec šolskega leta. V času, ko traja šolsko delo (od septembra do junija) se ne morejo izvršiti premestitve po prošnji. O izjemah, ako ne nasprotujejo službenim interesom, odloča minister prosvete. Konec šolskega leta, a najkasneje do 5. julija dostavlja banska uprava ministru prosvete predlog za razpored učiteljev podrejenih narodnih šol. Premestitve se morajo izvršiti do 15. avgusta in premeščen učitelji morajo biti na novih službenih mestih do 25. avgusta. Zakon o ljudskih šolah določa, da se izvršujejo premestitve praviloma samo konec šolskega leta. Ta določba je popolnoma pravilna. Ni mi treba poudarjati kako škodo trpi mladina pri izmenjavanju učiteljev med šolskim letom. Vsak učitelj ima svoj podrobni načrt in sebi lastno metodo oziroma način podajanja. Pri vsaki izmenjavi razrednika trpi sistematičnost, enotnost in kontinuiteta. Že samo dejstvo, da potrebuje vsak učitelj 1 do 2 meseca preden dodobra spozna učence, govori proti premeščanju med šolskim letom. Brez temeljitega poznanja učencev, njih duševnih zmožnosti, socialnih razmer in gospodarskih prilik šolskega okoliša in delovnega, krajevnim razmeram adekvatnega pouka. Ako je razrednik izmenjan med letom, sta 2 meseca za učence izgubljena in še trpi sistematičnost in enotnost pouka. Glede na gornje je zakonodavec v § 97. izrecno poudaril, da se izvršujejo premestitve samo konec šolskega leta. Izvzeti so primeri, ki jih minister prosvete smatra za opravičljive za premestitev tudi med šolskim letom, če to dopuščajo službeni interesi. Tak opravičljiv razlog je n. pr. težka bolezen. malo upoštevajo. Če je mesto prosto, naj ga dobi prvenstveno mož oz. žena. Dogajajo se primeri, da dobi kraj nekdo, ki je mlajši, se izvenšolski ne udejstvuje in nima nobenih po zakonu določenih prednosti pred učiteljem -možem oz. učiteljico - ženo. Kako more taka krivica vplivati na moža oz. ženo, v času, ko se toliko propagira nastanek družin, si lahko vsakdo sam misli. Ali drug primer, da dobi mesto ali bližino mest mlajši učitelj (-ica), starejši učitelj družinski oče, ki ima otroka za srednjo šolo, pa mora čakati. Ne zavzemam se za neke privilegije družin, podčrtati hočem le, da je rodbinski razlog prevažen či-nitelj pri podeljevanju mest. Saj je družina najvažnejša edinica narodnega in državnega občestva. Pri sestavljanju predlogov naj ima odločilno besedo šolsko in izvenšolsko delo, rodbinske razmere in dolgost službe. Vsi ti činitelji se morajo vsestransko prerešetati in na podlagi objektivne presoje dati mesto tistemu, ki si ga najbolj zasluži. Vsi drugi izvenšolski razlogi pa naj odpadejo, predvsem pa politična pripadnost in protekcija. Vedno in povsod se moramo boriti za poštene in objektivne premestitve. Premestitve morajo biti take, da jih oblast lahko pred vsakomur brani z dejstvi. V »Službenih novinah« in današnjem »Tovarišu« je izšel razpis učiteljskih mest. Ne mislim se dolgo pečati z njim, navesti hočem le nekaj pripomb. V razpisu pogrešam mesta v Ljubljani, Mariboru, Celju in krajih s popolno srednjo šolo, pač pa je razpisanih dosti mest v lendavskem, kočevskem, soboškem srezu. Razpisana so mesta na nižeorganizi-ranih šolah. Zasedba teh šol dela vedno večjo preglavico. Vsakdo se brani eno- in dvoraz-rednice. Najboljši in najobjektivnejši bi bil način, da bi se šole kategorizirale. Novince naj bi po enoletnem službovanju na više organizirani šoli, kjer bi se vpeljali v šolsko in administrativno delo, premestili na eno- in dvorazrednice. Po 2—3 letih službe pa bi se izmenjali z novimi vsi, ki bi prosili za premestitev. Tako bi službovali na slabih šolah kratek čas vsi in ne, da ostanejo nekateri na enorazrednicah 10 let, drugi jih pa ne vidijo nikoli. V mestih naj se službe podele predvsem starejšim učnim močem in družinam. Zadnja leta ni bilo razpisano nobeno službeno mesto v Ljubljani in Mariboru. Ne vem, če so res zasedena mesta, vendar se ne morem spoprijazniti z dejstvom, da nam je z dežele zaprta pot v mesto. Preseneča tudi malo število razpisanih mest. Razpisanih je komaj 204 službenih mest, t. j. 5 %, dočim bo prosilo za premestitev 600 učnih moči. Da bi bilo na razpolago več mest, naj bi se do 1. aprila izjavili vsi učitelji (-ice) ali bodo prosili za premestitev. Ta mesta naj istotako pogojno razpšejo, da bodo imeli prosilci večjo izbiro, ali pa se naj to vprašanje reši na kak drug način. Slika razpisanih mest je sledeča: Sku- moš. žen. meš. paj Mesta s 5 službenimi leti 2 4 8 14 Celje _ 2 6 8 Črnomelj 1 3 5 9 Dolnja Lendava 2 7 9 18 Gornji grad — — 1 1 Kamnik — 2 7 9 Kočevje — 7 5 12 Konjice 1 1 1 3 Kranj 1 1 1 3 Krško 3 5 7 15 Laško — 3 — 3 Litija — 4 6 10 Ljubljana okolica — — 3 3 Ljutomer — 4 4 8 Logatec 1 1 2 4 Maribor desni breg — — 3 3 Maribor levi breg 1 4 6 11 Murska Sobota 2 11 6 19 Novo mesto 1 4 5 10 Dravograd — 3 2 5 Ptuj — 4 11 15 Slovenj Gradec — — 1 1 škofja Loka — 2 3 5 Šmarje pri Jelšah 2 6 7 15 Skupaj .... 17 78 109 204 Razpisanih je 17 moških (!), 78 ženskih in 109 mešanih službenih mest. -a- Ko izide razpis službenih mest, vloži učitelj prošnjo, v kateri prosi za 1 ali več mest z eno prošnjo. Te prošnje mora šolski upravitelj poslati do 25. maja sreskemu načelstvu. Sresko načelstvo dostavlja prošnje kralj, ban-ski upravi. Banska uprava pregleda prošnje in sestavi skupen predlog, ki ga pošlje najkasneje do 5. julija ministrstvu prosvete. Ministrstvo izvrši razpored do 15. avgusta in 25. avgusta morajo biti vsi premeščeni učitelji na novih službenih mestih. Važno je, da se izvršijo premestitve pravočasno, t. j. da so učitelji z novim šolskim letom na novih službenih mestih. Dogajalo se je, da je bilo učiteljstvo premeščeno šele oktobra ali decembra, namesto avgusta. Tak učitelj se ni prav vživel v razmere in razred na starem službenem mestu, ker je živel že v drugem kraju. Najlepše je, da se izvršijo izmenjave pred pričetkom šolskega leta. Koristno bi bilo, da bi se premestitve objavile že 1. avgusta, da bi imeli učitelji in učiteljske družine več časa za selitev in ureditev stanovanja. § 98. zakona o ljudskih šolah določa, da se mora oblast ozirati pri sestavljanju preme-stitvenih predlogov na sledeče okoliščine: 1. uspeh v šoli, 2. uspešno delo v podeželskih šolah, v nerazdeljenih šolah in težjih krajih, 3. izvenšolsko kulturno in gospodarsko delo, 4. rodbinske razmere, 5. daljša službena doba. Vrstni red je dober. Glavni činitelj mora biti uspeh v šoli. Ta uspeh se določa po službeni oceni. Zato je včasih odločitev prav težka, ker ima. lahko več kandidatov isto službeno oceno. Poleg službene ocene soodloča izvenšolsko delo in rodbinske razmere. Tudi ta 2 činitelja nista brezpomembna. V krajih, kjer je potreba po kmet. oz. gospodarskih delavcih, bo imel prednost učitelj, ki se aktivno udejstvuje na dotičnem poprišču. Glede rodbinskih razmer naj pripomnim, da se vse pre- Borba proti tuberkulozi Vsakemu jetičniku bolniško postelj! Jetika je naša najbolj razširjena ljudska bolezen. Saj ima skoraj vsaka druga ali tretja družina med sabo kakega jetičnika. Po vojni so nekateri idealisti začeli z odločno borbo proti tej strašni morilki našega naroda in moremo reči, da bolezen upada. Seveda nje grozota z ozirom na človeka in njegovo okolico ni pojenjala in še vedno kosi na široko in globoko. Kogar zasledimo mladega umrlega v časopisju, ga je gotovo pobrala tbc. In koliko je teh, za katere širša javnost ne zve! Toda borba zoper njo se vrši že kolikor mogoče zdržno in vztrajno in dasi povsem še ne totalno, je vendarle zagrabila na pravem mestu in pokazala na zadržke, ki so pri zatiranju te morilke človeštva odločilnega pomena. Če naglašamo, da je jetika ljudska bolezen, ki ogroža radi slabih socialnih razmer mnoge zdrave, bi bilo razumljivo, da se borimo zoper njo s številnimi ljudskimi zdravilišči ali bolnicami, kamor bi se tudi socialno nizko stoječi ali revni Slovenec mogel v svoji nesreči zateči. A kaj v resnici vidimo? Maloštevilni sanatoriji za pljučno bolne za reveža ne pridejo v poštev, ker so predragi. Naše javne bolnice imajo omejeno število postelj in so za jetičnike, kjer ni samostojnih oddelkov, bolj hiralnice kot bolnišnice. Večina bolnikov hira doma in še ogroža zdravje in življenje sostanovalcev. Poudariti je treba, da je za marsikaterega bolnika pravočasni prihod v bolnišnico v zdravljenje k specialistu rešitev pred prezgodnjo smrtjo in korak k popolnemu ozdravljenju. Žal, kot rečeno, ni ljudskih zdravilišč! Seveda to, namreč ustanovitev cenenih ljudskih zdravilišč, bi bila prva etapa k uspešnemu zdravljenju tuberkuloze. Druga etapa pa bi morala biti ustvaritev takšnega življenja socialno šibkih plasti naroda, da bi ne bilo treba več govoriti o eno-sobnih družinskih stanovanjih ali o stalnem stradanju. Odstraniti socialne vzroke jetike je torej tudi tisto vprašanje! P. Strokovni gospodinjski tečaj za učiteljice gospodinjsko -nadaljevalnih šol bo na kmetijsko-gospodinjski šoli pri Zavodu šolskih sester v Mariboru od 22. julija do 24. avgusta 1940. Gospodinjski tečaj ima namen učiteljicam, ki že znajo kuhati in gospodinjiti, njihovo znanje poglobiti in jim praktično pokazati v kaki obliki in v kakem obsegu naj učiteljica poučuje na gospodinjsko - nadaljevalni šoli. V tečaju bodo predavanja in praktične vaje iz kuhanja, gospodinjstva, živiloznan-stva, konserviranja, mlekarstva, kokošjereje. vrtnarstva in splošnega kmetijstva. V tečaj bodo sprejete v prvi vrsti učiteljice, ki so že poučevale na gospodinsko - nadaljevalni šoli, pa še nimajo predpisane kvalifikacije, nadalje učiteljice, ki že štiri leta uspešno delujejo na podeželskih ljudskih šo- lah in ki so s svojim dosedanjim delom Dokazale resno voljo za poklicno vzgojo in izobrazbo kmečke ženske mladine. Prednost pri sprejemu bodo imele učiteljice, hčerke kmečkih staršev. Prošnjo za sprejem v gospodinjski tečaj je uradnim potom predložiti kralj. banJti upravi do 15. junija 1940. Prošnji mora biti priložena: a) službena razpredelnica ali izpisek iz uslužbenskega lista, b) uradna izjava nadaljevalnošolskega odbora, oziroma občine, da bo v njenem okraju v prihodnjem letu delovala gospodinjsko - nadaljevalna šola. Prošnja mora biti kolkovana z banovinskim kolkom za din 10,—. Učiteljice bodo imele popolno oskrbo v Zavodu šolskih sester v Mariboru. Za delno kritje stroškov te oskrbe in za izdatke nri kuhanju in gospodinjstvu plačajo učiteljice vodstvu tega zavoda din 350,—. Ostale stroške bo krila banska uprava. Kmečke fante v kmetijske šole! Na Banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se bo pričelo novo šolsko leto 15. septembra. Šola je dvoletna in ima internat za 60 gojencev ter 100 ha veliko posestvo z vsemi kmetijskimi panogami in potrebnimi gospodarskimi objekti. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let in z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Kmečki sinovi, ki bodo ostali po končani kmetijski šoli doma, imajo pri sprejemu prednost. Mesečna vzdrževalnina se določi po premoženjskih razmerah prosilcev ter znaša od din 75,— do največ din 300,—. Lastnoročno pisane prošnje, kolkovane z banovinskim kolkom za din 10,—, naj se pošljejo ravnateljstvu najkasneje do 15. julija. Prošnji je treba priložiti: 1. krstni list; 2. domovnico; 3. odpustnico, oziroma zadnje šolsko spričevalo; 4. spričevalo o nravnosti pri tistih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kakšne druge šole; 5. obvezno izjavo staršev, oziroma varuha, s katero se zavežejo plačevati stroške šolanja, kolikor jih odpade nanje (banovinski kolek za din 4—); 6. obvezno izjavo staršev ali varuha samo tistih prosilcev, ki računajo na banovinsko ali kako drugo podporo, da bo njihov sin, oziroma varovanec ostal po dovršeni šoli na domačem posestvu, v nasprotnem primeru pa da se zavežejo povrniti zavodu prejeto podporo (banovinski kolek za din 4,—); 7. uradno potrdilo občine: a) o velikosti posestva v hektarih, b) o višini direktnih davkov, c) o številu družine, posebej še o številu nepreskrbljenih otrok, o zadolženosti ter še o drugih družinskih razmerah, ki bi utegnile vplivati na velikost podpore. To potrdilo občine morajo priložiti samo tisti prosilci, ki žele dobiti banovinsko podporo ali podporo okrajnih kmetijskih odborov za šolanje. Za banovinsko podporo je treba zaprositi obenem v prošnji za sprejem, za podporo okrajnih kmetijskih odborov pa zaprosijo gojenci preko ravnateljstva, ko so že sprejeti. Podrobnejša pojasnila daje na željo ravnateljstvo. —t Peresa, svinčnike, kuverte, črnila, pisarniške in šolske potrebščine si najceneje dobavite v Knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani. UČITELJI PRIPRAVNIKI IN NJIHOV POLOŽAJ Dragi tovariš urednik! Šolsko leto se bliža svojemu koncu in s tem v zvezi je postalo aktualno vprašanje premestitve nas mladih slovenskih učiteljev v Južni Srbiji nazaj v Slovenijo. Prišel je čas za odločitev. Toda, verjemite mi, dragi tovariš urednik, da ne vem, kaj naj storim. Poglejte v čem je stvar: V »Tovarišu«, ki ga prejemam in v drugih slovenskih časopisih, v kolikor jih dobivam, stalno čitam o napadih na inas — slovenske učitelje. V visokih planinah ob bolgarski meji živim, daleč od vsega tega dogajanja, pa si zato ne morem ustvariti jasne slike, zakaj vsi ti napadi. Prav za prav ne, saj sem si ustvaril jasno sliko o vsem tem, in trdno sem uverjen, da je ta moja slika prava, ker sem vse do zadnjega živel v Sloveniji, pa jo dobro poznam. Toda kaj mi pomaga to, če se vrnem nazaj v Slovenijo, pa bom tam slab učitelj, narodu škodljiv, zape-ljivec njegov in ne vem, kaj še vse. In če bi tudi hotel biti drugačen, verjemite mi, dragi tovariš, saj ne bom mogel. Ni, da bi v svojem triindvajsetem letu menjal svoje prepričanje in svojo naturo, to bi se moglo storiti takrat, ko sem bil še otrok, ko prepričanja še nisem imel, zdaj pa je prepozno. Slab in nenaroden učitelj, narodu škodljiv in zapeljevalec njegov, vidite tovariš urednik, pa zopet nočem biti. Zato .res ne vem, kaj naj storim. Poglejte, tu doli učim deco tega naroda, ki ga v začetku, ko sem prišel, prav nič nisem poznal, ne njega samega, ne duše njegove in ne njegovih potreb. Pa mi ni nihče rekel, da sem tujec, da nisem odrastel sredi njih in iz njih. Kot katolik sem naučil njihovo najmlajšo deco v prvem razredu, v njihovi pravoslavni veri se pokrižati, pravoslavni očenaš moliti, še sedaj jih učim, vse štiri razrede, pravoslavne veroizpovedi, ker duhovnik ne more priti tako daleč v te moje hribe. In vsak dan prekrižam roke na prsih z njimi, da molimo pravoslavno molitev pred in po pouku. Kadar je hišna slava pri kakem kmetu, se pri obredu rezanja kolača prekrižam po naše, molim po naše. Pa, vidite, še nihče mi ni očital, da sem katoličan in da sem zato narodu tujec, da odtujujem njihove otroke Bogu in da je naša šola brez Boga. Ni ga, ki bi me sovražil, ne za to, ne za ono. Nasprotno, verjemite mi, zelo radi me imajo in boje se, da drugo leto ne bi odšel. Pa ne mislite, da morda niso verni, in da jim je zato vse eno, kakšne vere je njih učitelj. Ne, tovariš urednik! Vi sami dobro veste, da je bila njih vera in cerkev tista, ki jim je ohranila njih narodno' zavest in ponos, njih ljubezen do svobode in svoje zemlje, da niso utonili v turškem morju, ki jih je preplavilo za dolgo dobo 540 let. Vera in cerkev jih je rešila — kako bi se moglo to zgoditi, če narod ne bi bil veren. Nisem jih učil, kako naj sejejo in orjejo — »kako prideluje se krompir najbolji, kako odpravljajo se ovcam garje« — kot sta zapisala Prešeren in »Toti list«, pa me imajo' vseeno radi. Da sem dober učitelj, pravijo. Nisem jim ustanavljal prosvetnih društev, niti drugih, pa zopet me imajo radi. To spravljajte, gospod urednik, v zvezo z njih kulturo. To je prava srčna kultura. Neka širina je v srcih teh ljudi tukaj, nič zaprtega in nič črnega ni v njih dušah. Zreli in zdravi so ljudje v svojih srcih, kajti veliko trpljenje jih je napravilo zrele. Prav nad mojo vasjo, tovariš urednik, so planine »Čupino brdo« in »Redke bukve«, ki sta v svetovni vojni tako jasno dokazali zrelost in življenjsko sposobnost tega naroda. Upam, da me, tovariš urednik, sedaj razumete, zakaj res ne vem, kaj naj storim. Ali naj se vrnem nazaj v Slovenijo ali naj ostanem tukaj. Tujec v slovenski zemlji, kot učitelj, ne bo hotel postati. Ne hotel bi, da bi narodu škodoval in ga zapeljeval. Razumeli pa me boste, da tukaj zopet ne bi rad ostal. Mlad sem še, pa mi je težko živeti brez duševne hrane, ki jo tu nimam. Veste — tovariš urednik — v tistih treh letih, ko sem čakal na učiteljsko službo, sem si služil kruh v pisarnah trgovskih podjetij. Svetujte mi, ali ne bi bilo bolje, da se vrnem zopet nazaj v trgovino. Vse nekam bolj pošteno se mi zdi tam, kot pa je poštenje pri napadih na slovensko učiteljstvo. Se ne godi tudi Vam tako, gospod urednik? Vidite, zarad vsega tega, ne vem kaj bi. Vi ste najbližji temu dogajanju, zato sem se obrnil na Vas za svet. Pričakoval ga bom. Prosim Vas. Če pa od Vas ne dobim, se bom Obrnil na uredništva vseh slovenskih časopisov zanj. Pa mi ne zamerite tega zadnjega stavka. Vas tovariško pozdravljam! Splošne vesti — Zadruga »Učiteljski dom« razpisuje službo upravnika. Prosilci, ki morejo biti samo upokojeni učitelji, naj predlože svoje prošnje »Učiteljskemu domu« v Ljubljani, Zibertova ulica 27, najkasneje do 8. junija t. 1. Pozneje dospele prošnje se ne bodo upoštevale. V prošnji naj prosilci navedejo število družinskih članov in kratek opis svojega življenja. Službo bo nastopiti najkasneje 15. julija 1940. — Loterija za dograditev šole. Krajevni šolski odbor v Lokavcu pri Rimskih Toplicah gradi novo šolsko poslopje, ki je še v surovem stanju. Ker za nadaljevalna dela ni denarnih virov, a je dograditev šole nujna, —i V IV./2. položajno skupino je napredoval Mihelič Josip v Ljubljani. —i V V. položajno skupino so napredovali: Lavrič Pavel v Ljubljani, Omerza Marija v Trbovljah, Štular Franc v Ljubljani, Zenko-vič Ema v Trbovljah, Podlesnik Franica v Ribnici na Pohorju, Mravljak Karel v Žrečah. —i V VI. položajno skupino so napredovali: Grom Milan v Babnem polju, Bizjan Franc v Tržiču, Štubelj Miroslav v Murski Soboti, Golobic Amalija v Seranjevcih, Kam-berger Jože v Murski Soboti, Ferenčak Ed-mund, Dol pri Hrastniku, Roječ Ana v Litij-. Hribernik Vida v Frankolovem, Šetinc Matija pri Sv. Pavlu pri Preboldu, Kurdijan Karolina v Šmarjah pri Jelšah, Šetin Marija v :^:nart-nem pri Gornjem gradu, Gorup Celestina v Krčevini, Zdešar Dora na Brezjah, Ljubljana-okolica, Kraševec Danica v Toplicah pri Litiji, Ozmet Cecilija pri Sv. Tomažu pri Ptuju, Gošutnik Silvester pri Sv. Pavlu pri Preboldu, Bratok Rudolf v Radečah pri Zidanem mostu, Taufer Vida v Stični na Dol., Virant Stanko v Dolnji Lendavi, Verčovnik Josip v Št. IIju pri Velenjah, Pavlic Ivan v Keblju pri Slovenj Gradcu, Osterc Jožica v Kapeli pri Ljutomeru, Zehelj Alfred v Gornjem gradu, Vončina Drago, okr. šolski nadzornik v Črnomlju, Jan-čigaj Stanislav pri Sv. Juriju ob Taboru, Lenarčič Mihael v Stari lipi pri Črnomlju, Petrič Jerica v Šmihelu pri Novem mestu, Justin Marija v Murski Soboti, Kreft Ana v Ljubljani. Soban Marija v Šmarju pri Grosupljem, Jetnik Štefanija v Mariboru, Vindišman Terezija v Hajdini, Pahor Angela. Sv. Kungota, Keržič Frančiška, D. M. v Polju, Horvat Janko, Ba- Kaj vse pišejo o učitelfstvu, šoli, prosvetl in JUZJ —1 Hrvatski učitelji morajo odgovoriti na 1600 vprašanj. Ob zaključku tečaja za šolske nadzornike v banovini Hrvatski je tečajnike obiskal tudi predsednik »Seljačke Sloge« Rudolf Herceg. Obširno jim je govoril o kulturnem dvigu vasi in o nalogah Seljačke Sloge. Inteligenca, zlasti učiteljstvo, mora biti kmetu sotrudnik, toda šele tedaj, ko spozna kmetsko življenje in kmetsko kulturo, kakršno imajo samo Hrvati, ne pa tudi drugi narodi na svetu. S hrvatskim narodom ne more sodelovati, kdor ne pozna njegovega življenja. Naloga učiteljstva je zatorej, da odgovarja na 1600 vprašanj, ki jih je postavil v svoji »Osnovi« pokojni Ante Radič. Razen tega bo poslej »Hrvatska enciklopedija« dajala važna navodila in bo kazno, da si to delo nabavi vsaka hrvatska ljudska šola. Prosvetni šef dr. Izidor Škorjač pa je poudaril posebno veselje, da so se tokrat zbrali na tečaju v Zagrebu prvič skupno šolski nadzorniki Hrvati in Srbi. Sodelovanje mora biti v duhu naukc.v pokojnih bratov Radieev, ki sta postavljala kmetski stan na prvo mesto in zatorej morajo biti s tem duhom prežeti enako vsi Hrvati in Srbi, nadzorniki kakor učitelji, da bodo lahko prav služili svojemu poklicu. (»Jutro«, 19. V.) —1 »Naš Glas« od 15. maja prinaša daljši uvodni članek pod naslovom: »Draginja in naš obstanek«, v katerem trdi med drugim tudi sledeče: »Za nas Slovence je važno zlasti še to, da je v vsi državi največja draginja v Ljubljani, kjer so se podražile življenjske potrebščine po uradnem indeksu že do februarja za 23 %. Nato sledi Beograd s 16 %, Zagreb 14 %, Banja Luka 13,9 %, Novi Sad 13 %, Niš 12 % podražitvijo itd.« —1 »Zavzemite se za trgovstvo.« Pod tem naslovom je izšel članek v »Trgovskem listu« od 17. maja, ki pravi med drugim tudi: »Zakaj hujskanje ravno proti trgovstvu, kakor da je vprav ono povzročitelj draginje? Zakaj pa se nič ne ukrene proti že naravnost katastrofalnemu dviganju cen kmetskih proizvodov, te cene rastejo iz dneva v dan in neprestano povečujejo draginjo.« Mladinska malica DRAGI TOVARIŠ! Prav dobro razumem, da so razni napadi na učiteljstvo delovali na Vas tako porazno, da se sprašujete, ali bi bilo bolje ostati na sedanjem mestu nego zaprositi za premestitev v Slovenijo. Naj Vam svetujem, pravite! Toda tega ne morem. Če zadevo dobro premislite, boste uvideli, da je vendarle naj-pametneje, če zadevo sami preudarite in se odločite za ono, kar se Vam dozdeva boljše. Glede napadov samih Vam pa v tolažbo povem, da ti ne prihajajo iz ljudstva, marveč so samo umski proizvodi nekaterih prenape-težev, ki bi seveda prav radi pridobili popoln vpliv na ljudstvo in mu sugerirali svojo voljo. Toda tudi naše ljudstvo ima svoje poglede na učiteljstvo in ga spoštuje in ceni, čeprav to nekaterim posameznikom ni po volji. Tovariške pozdrave Vam pošilja urednik. —mm Pravico do knjig Mladinske matice imajo le oni naročniki, ki so plačali 9 obrokov po din 2,50 za »Naš rod« in doplačajo še 10. obrok, to je din 2,50 za knjige. Tisti naročniki, ki niso plačali vseh din 25, , knjig ne prejmejo. Če želijo imeti knjige, morajo naročiti še manjkajoče jim številke »Našega roda«, tako da bodo imeli celoten letnik. Deseti obrok za knjige mora biti nakazan najkasneje v prvem tednu junija. Šole prejmejo le toliko garnitur knjig, kolikor imajo celoletnih naročnikov. —mm Neka šola nas vprašuje, koliko garnitur prejme. Pri prvih dveh številkah je imela 54 naročnikov, od teh dalje pa 71. Šola prejme samo 54 garnitur knjig. Vseh 71 garnitur prejme šola le, če onih 17 učencev, ki niso bili naročniki od začetka, doplačajo naročnino za prvi dve številki. —mm V letošnjih rednih publikacijah Mladinske matice izidejo sledeče knjige: 1. Josip Ribičič: »Upornice«, 2. Arnošt Adamič: »Ljudje v viharju«, 3. Pavel Kunaver: »Zakladi sveta«. .Vse tri knjige bodo ilustrirane. Ilustracije k »Upornicam« je izdelala Trčkova, Adamičevo povest je ilustriral Jakac, »Zakladi sveta« pa bodo imeli več fotografskih posnetkov. —mm Ob koncu šolskega leta razveselite odlične učence z darovi v knjigah. Priporočamo vam posebno knjige naših izrednih publikacij, Zahtevajte cenik! —mm Še vedno lahko dobite posamezne številke nekompletnih letnikov »Našega roda« pri skupnem naročilu najmanj 10 izvodov po 20 par. —mm Da ne bo zamere in neljubega presenečenja ob koncu leta, prosimo poverjenike Mladinske matice, da opozorijo vse one naročnike, ki niso naročili vseh števik »Našega roda«, da nimajo pravice do knjig in da jih ne dobijo, če ne naročijo še manjkajočih jim številk. —m Število naročnikov se je gibalo pri posameznih letošnjih številkah »Našega roda« takole: Pri 1. številki 21.100 naročnikov „ 2. „ 20.963 „ 3. „ 21.200 „ 4. „ 20.504 „ 5. „ 20.619 „ 6. ,. 20.563 „ 7. „ 20.526 „ 8. „ 20.360 „ 9. „ 20.228 priredi krajevni šolski odbor dne 29. junija 1940. loterijo, katere čisti dobiček je namenjen za nadaljevalna dela pri gradnji novega šolskega poslopja v Lokavcu. — Upravi-teljstvo šole, odnosno krajevni šolski odbor se obrača zlasti na učiteljstvo s prošnjo, da podpre našo težnjo z vso naklonjenostjo in nam pomaga dograditi novi šolski hram s tem, da čimbolj aktivno pomaga pri razpečavanju srečk. — Ker živimo v nejasni situaciji, zato bo naše delo dvojno težko, toda prav radi tega naj ne bo učitelja med nami, ki bi odklonil svojo pomoč, kajti dvojno potrebna je. Za trud in požrtvovalnost se najtopleje vnaprej zahvaljuje Pavlic Ivan, preds. kraj. šol. odbora; Meta Feldin Kunčeva, šol. upr. kovci, Serajnik Angela, Dovje pri Radovljici, Mah Leopold, Šmarje pri Jelšah, Firman Ana, Toplice (Litija), Počkaj Leopoldina, Radmirje (Gornji grad), Hvala Franc, Krtina, Pfundner Angela, Cerklje pri Kranju, Kambič Rudolf, Vinica, Vončina Majda, Črnomelj, Dular Valerija, Kamnik, Jamovič Ivan, Šmarjeta (Novo mesto), Gorup Ernestina, Sv. Florijan (Konjice), Žagar Marija, Brežice, Kočarič Josip. Šestiba (Dol. Lendava), Toni Terezija, Begunje pri Cerknici, Benedik Marija, Bled, Bam-bar Ciril, Stara vas (Brežice), Pogačnik Marija, Smlednik, Ivana Rečnik, Sv. Marjeta (Maribor, levi breg), Jurančič Leopold v Telčah pri Krškem, Kočevar Marica, Studenci pri Mariboru, Mahkota Pavla, Dol pri Hrastniku, Lanšak Marta, Trbovlje, Širjan Marija, Brežice, Pipan Justina, Šmartno (Ljubljana - okolica), Zidar Milovan, Lemberger, Hrajer Vida, Hrastnik, Perme Josipina, Vače pri Litiji, Mi-litarov Verena, Gornje Pirniče pri Medvodah, Duler Kristijan, Trbovlje, Zukman Verena, Jesenice, Velušček Ivan, Sv. Barbara, Tavčar Ljudevit, Borovnica, Kren Ana, Kočevska Reka, Fran Pavla, Maribor, Mralja Slavko, Slovenj Gradec. —t »Kmetje včeraj in danes« je naslov najnovejši knjigi, ki jo je spisal Ig. Koprivec, pisatelj - domačin Slovenskih goric. Na 281 straneh se opisuje v lepem pripovednem slogu življenje našega kmetovalca in viničarja ter najlepših in najzanimivejših delov slovenske zemlje. — Knjiga stane s poštnino vred 66 din. Naročite jo pri Knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani ali njeni podružnici v Mariboru. Učiteljski pevski ssbor JVV Emil Adamič NASTOPI IN PEVSKE TURNEJE »Učitelj brez petja! Ne, tega si ni mogoče misliti. Prav gotovo je bil prvi učitelj tudi pevec in za njim so bili pevci vsi njegovi tovariši. Skozi stoletja, po vsem svetu. In tako je še danes, in tako bo najbrž vedno. Tudi zgodovina slovenskega učitelja je že od samega začetka tesno povezana z našo glasbeno zgodovino. Ni bilo malo učiteljev, ki so orali na našem glasbenem polju in ki so sejali in celo, ki so želi, kljub temu, da učiteljevo seme požanjejo navadno drugi. Ni bilo malo učiteljev, ki so postavljali temelje za uspešno graditev slovenske glasbe, kakršna je danes in kakršna bo v bodočnosti. In še danes grade in dvigajo našo slovensko, našo jugoslovansko glasbeno, v prvi vrsti pevsko umetnost, s tako idealnostjo, kakor nihče drugi. Živ, nepobiten dokaz za to je prvo desetletje učiteljskega pevskega zbora.« Tako je napisal naš narodni guslar Emil Adamič ob prvem desetletju našega stanovskega zbora. Za pravilno razumevanje trditve velikega skladatelja moramo našteti po kronološkem redu predvsem vse nastope in pevske turneje, ki jih je UPZ izvedel v teku svojega obstoja. Leto 1925.: Ustanovitev zbora. Leto 1926.: Ljubljana. Leto 1927.: Št. Vid, Vič, Kranj (skupščina) in Trbovlje. Leto 1928.: Zagreb, Ljubljana, Celje in zopet Ljubljana. Leto 1929.: Ljubljana, Maribor, Trbovlje, Ptuj (601etnica sreskega društva), Zagreb (učiteljski kongres) in zopet Ljubljana. Leto 1930.: Prva turneja po Češkoslovaški republiki v proslavo 801etnice predsednika Masaryka s koncerti v Budjejovicah. Plznu, Pragi, Hradec Kralove, Olomoucu, Brnu in Bratislavi. Sledili so nastopi še v Ljubljani, Novem mestu (pokrajinska skupščina), Trbovljah in Brežicah. Leto 1931.: Ljubljana, pevska turneja po Vojvodini (Novi Sad, Bačka, Vukovar, Brod, Osjek in Sisek) z uvodnima koncertoma v Beogradu in Zagrebu. Turneja se je vršila pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije, ki je tudi sama prisostvovala nastopu v Beogradu. Sledila je turneja ženskega zbora z nastopi v Karlovcu, Petrinji, Črnomlju in Novem mestu. Leto 1932.: Ljubljana, Maribor in Celje. Leto 1933.: Ljubljana (ženski zbor), Ljubljana (mešani zbor) in Zagreb. Leto 1934. je bilo za UPZ leto kriz in težkih preizkušenj, a je zbor srečno prestal svojo bolezen. V tem letu UPZ ni priredil nobenega nastopa. Leto 1935.: Turneja po južni Bolgariji (Sofiji, Plovdivu, Stari Zagori, Kazanliku, Slivnu, Burgasu in Jambolu). Leto 1936.: Desetletnica zbora, množe-stveno vstopanje novih pevcev v zbor in odhod starejših pevcev; najkritičnejše leto za UPZ, ker so hotela učiteljska sreska društva zaradi težkih materialnih izgub odtegniti zboru svojo podporo, vendar do tega, zahvaljujoč se tovariški uvidevnosti, ni prišlo. Zbor je nastopil v Rogaški Slatini (veliko učiteljsko zborovanje) in izvedel še kratko turnejo po Prekmurju z .nastopi v Murski Soboti, Ljutomeru in Ptuju. Leto 1937.: Pevska turneja po Srbiji v proslavo 251etnice njenega osvobojen j a (Borovo, Beograd, Kragujevac, Niš, Leskovec, Kumanovo in Skoplje). Leto 1938.: Ljubljana in Maribor (20let-nica osvobojenja obmejnih sreskih društev). Leto 1939.: Pevska turnejo po Bosni in Dalmaciji z nastopi v Slavonskem Brodu, Zenici, Sarajevu, Mostarju, Dubrovniku in Splitu. UPZ je nastopil tudi na proslavi 50letnice ustanovitve skupne slovenske učiteljske organizacije v Ljubljani. Leto 1940.: O vzrokih neuspehov z izvedbo nastopov v tem letu bomo govorili v prihodnjem članku. (Nadaljevanje prihodnjič.) Naša gospodarska organisacifa —g Zadružnikom Učit. samopomoči. V zadnjih dneh aprila 1940. Vam je poslala zadružna uprava položnice za nakazilo članskega prispevka. Redni člani so že v veliki večini storili svojo dolžnost. Pogrešamo pa nakazil za večje zneske, ki smo jih sporočili tem članom v zaprtih pismih. Ne odlašajte z nakazili na drugi, tretji mesec, na velike počitnice! Zneski se večajo, plačila so težja, raznih potreb pa vsak dan več. Šolski radio —r Torek, 28. maja: Pokrajinska oddaja: »Celje nekoč in danes.« Izvajajo učenci (-ke) I. deške in I. dekliške ljudske šole iz Celja. Vodi g. učitelj Fran Roš. Program: 1. Nekaj uvodnih besed. 2. Mladinski pevski zbor I. deške in dekl. šole v Celju pod vodstvom skladatelja g. Cirila Preglja izvaja pesmi, skladbe Cirila Preglja, večglasno: a) Slovenska zemlja, b) Večerna, c) Osliček in petelinček, č) Pomlad, d) Srečali smo mravljo, e) Črni kos, f) Osamljeno doni zvonček mili (ruska narodna), g) Splavarska. 3. Točki č) siedi razgovor učenk »Celje nekoč« (ogled muzeja in spomenikov). 4. Točki g) sledi razgovor učencev »Celje danes« (ogled mesta in izleti v okolico). 5. Eventualno se dodasta še pesmi, skladbi Vasilija Mirka: h) Jaz bi rad vedel, i) Kako cigani delajo. Petek, 31. maja: »Mladina na našem Jadranu na izletih in letovanjih.« Opisuje gosp. Viktor Pirnat. Predavatelj bo pregledno orisal potek dogodkov od določitve izletnega načrta preko zbiranja do zaključka izleta samega. Isto tako bo pregledal delo za letovanje od prošnje za sprejem v kolonijo do povratka z morja. Prečital bo nekaj pisem naše mladine iz ljudskih in meščanskih šol, ki je letovala ali izletela v domove JS ali pa v kake druge domove, ki jih JS podpira. Opisal bo te domove predvsem v Gornjem Jadranu, kamor slovenska mladina posebno zahaja, dotaknil pa se bo tudi ostalih. — Zemljevid naše morske obale. —r V kmetijskem radiu bo v nedeljo, 26. maja, ob 17. uri: Higiena živali in hlevov. Predava g. inž. Riegler. Stanovska organizacija JUU Vabila = JUU — SRESKO DRUŠTVO ČRNOMELJ-METLIKA bo zborovalo dne 8. junija 1940. v Semiču po predhodnem izletu na Smuk. Vsi s prvim vlakom v Semič, nato na izlet, po izletu skupno kosilo, nato zborovanje z dnevnim redom: 1. Situacijsko poročilo. 2. Poročilo tajnika in blagajnika ter dopisi. 3. Razprava o predlogih za banovinsko skupščino in izvolitev delegata. 4. Referat: »Utisi s ho&pitacije v III. razredu poizkusne šole za Bežigradom z razpravo. 5. Slučajnosti. — Odbor prosi vse one, ki niso izpolnili svojih obvez napram društvu, da to do zborovanja store! — Nasvidenje 8. junija 1940. v Semiču! Odbor. Poročila + JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA - OKOLICA — VZHODNI DEL — je zborovalo dne 11. maja 1940. ob 9. uri v Trgovskem domu v Ljubljani. Zborovanja se je udeležilo 55 članov in članic, t. j. 66 %. Zborovanje je otvorila tov. predsednica F. Završanova. Pozdravila je navzoče zboro-valce, še posebej tov. predavatelja, ravnatelja meščanske šole na Rakeku, V. Kunsta. Tovarišu Luliku, podpredsedniku društva, je izrazila sožalje ob smrti njegovega očeta. Pozdravila je tov. Webra, ki je takoj po okrevanju od težke bolezni prihitel na zborovanje. Odsotnost na zborovanju je opravičila tov. V. Mauerjeva. Predsednica je izrazila iskreno željo, naj bi se vsi tovariši in tovarišice zavedali svojih dolžnosti do društva in organizacije in redno prihajali na zborovanja. — Po pozdravnih besedah je predsednica pojasnila zboro-valcem položaj v organizaciji, vstop učiteljev Srbov v banovini Hrvatski v Savez hrvatskih učiteljskih društev, akcijo za povišanje prejemkov in napredovanja v višje skupine. Poročilu predsednice se sledili važnejši dopisi, ki jih je prečitala tov. tajnica Št. Pod-bevškova. Ker so nS" dnevnem redu volitve delegatov in njih namestnikov za banovinsko in državno skupščino, se zborovalci podrobno seznanijo z načinom volitve, ki določa število delegatov po številu članov v društvu. Do prihodnjega zborovanja, ki naj bi se po vseh društvih vršilo meseca junija, naj članstvo pripravi predloge za banovinsko skupščino. Tov. M. Kosin je poročal o občnem zboru U. T., na katerem je zastopal naše društvo. Vsem tistim, ki so pristopili k U. T. kot člani s predpisanim deležem, je objasnil položaj, ki je nastal sedaj, ko se bo podjetje iz zadruge preosnovalo v delniško družbo. Vzpodbujal je vse navzoče učiteljstvo, naj pristopa, v kolikor še tega ni storilo, k svojemu lastnemu gospodarskemu podjetju. Poročilom društvenih funkcionarjev je sledilo nad vse zanimivo predavanje tov. V. Kunsta o pouku elektrike v osnovni šoli. Predavatelj je takoj v uvodnih besedah pojasnil poslušalcem, kako pomanjkljiv in šablonski je bil pouk, ki smo ga bili v tem predmetu deležni nekoč mi in, ki ga je še sedaj, v dobi elektrike, prenekateri deležen. Z učili, ki jih je po njegovih preizkušenih načrtih izdelala Učiteljska tiskarna, je praktično pojasnjeval električne pojave, ki so se zdeli doslej marsikomu od navzočih prekomplicirani, da bi jih lahko pojasnili otrokom osnovne šole. Z zanimanjem in začudenjem je sledilo učiteljstvo predavatelju od poizkusa do poizkusa in odobravalo njegova stalna prizadevanja po zgraditvi domače slovenske šole, ki bo vzgajala in poučevala otroke za cilje in naloge, ki so nam zadane, nam potrebne in tudi dosegljive. Ob zaključku predavanja je tov. Kunst objasnil navzočim izdelavo učil, ki so šolam na razpolago pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji in, ki bi ob večjem zanimanju postala gotovo še cenejša kot so. — Tov. predsednica se je predavatelju toplo zahvalila. Po predavanju so se vršile volitve delegatov za banovinsko in državno skupščino. Za banovinsko skupščino je bila izvoljena tov. Št. Podbevškova, za državno skupščino pa tov. D. Zemličeva. Namestnica obeh dele-gatinj je tov. J. Likarjeva. Društvo bo zastopal podpredsednik tov, Lulik Avgust. Ker pri zadnji točki dnevnega redu: slučajnosti, ni predlogov, se določi prihodnje zborovanje. Vršilo se bo izven Ljubljane, da bo omogočen udeležencem toplejši stik s tovariši in bo tako dana priložnost za zbližanje. Zborovalci se odločijo za Kamnik. Prevoz in skupno kosilo bo preskrbel odbor, ki bo članstvo o vsem pravočasno obvestil. Predsednica zaključi zborovanje in se udeležencem zahvali za sodelovanje. Završan Frančiška, Podbevšek Štefanija, predsednica. tajnica. + JUU — SRESKO DRUŠTVO MARIBOR-LEVI BREG je zborovalo v soboto, dne 4. maja t. 1., na Pesnici v dvorani g. Ke-renčiča. Udeležba, ki je že več let pri zborovanjih tega društva odlična, je tokrat zaradi trajnega dežja in slabih prometnih zvez nazadovala. Od 97 članov je bilo došlo 43, kar je spričo navedenih ovir še zadovoljivo. Uvodoma se je tov. predsednik spomnil v aprilu t. 1. preminule tov. Conč Frančiške in ponovno pok. tov. Froma V., ki je 20 let deloval v kraju zborovanja. Pozdravil je g. Keren-čiča, znanega prijatelja učiteljstva, ki je odgovoril s prisrčno dobrodošlico vsem zboro-valcem. Svoje odsotstvo je opravičil domači župan g. Fras Franjo in poslal učiteljstvu pozdrave. Pri obravnavi dopisov se je društvo izreklo proti prostov. zavarovanju — radi pretežkih sedanjih gmotnih prilik. Zopet je ugotovilo primere, da se tov. prepoveduje bivanje izven služb, kraja, v katerem nikakor ni dobiti stanovanj! V prepovednem odloku naj se vendar obenem nakaže prizadetemu stanovanje! V točki fukcionarskih poročil je blagajnik tov. Horvat imenoma konštatirai članarin-ske dolžnike ter je bilo sklenjeno, da v primerih morebitnih diferenc te ovržejo prizadeti do prihodnjega zborovanja z dokazili. Letošnji dolžniki naj članarino poravnajo se pred počitnicami, najbolje prve dni junija, prejšnjeletni dolžniki pa naj vsaj v obrokih odplačujejo stari dolg, sicer se bo dolg izterjal potom odvetnika! Poravnati je tudi naročnino za Šolsko matico! Tov. Andrejčič je opozoril na zapostavitev staroupokojencev pri izenačenju prejemkov. Tov. predsednik ponovno poziva, da naj nadzorni odbor često pregleda poslovanje društvene uprave, članarino naj po zadevnem sklepu šolska upravi-teljstva redno odpošljejo, da tov, blagajnik lahko redno nakazuje prispevke sekciji, ostali funkcionarji (za UT, UP, MM, US itd) nžij redno podajajo poročila, četudi kratka! Tov. Lešnik razloži sedanjo organizacijsko obliko UT. V razgovoru o aktualnih stanovskih, pedagoških in službenih zadevah je poročal tov. predsednik ter je učiteljstvo zavzelo sledeče stališče k nastopnim zadevam: 1. Reasumacijo o anketi glede kmetijskega pouka izvršimo pri prih. zborovanju. 2. Glede akcije podpiranja učencev na-darjencev, ki jo v načelu kot silno aktualno pozdravljamo, imamo pomisleke v administrativnem načinu, akcija sama pa naj poseže globlje tudi v preustroj ustrezajočega načina vzgojno učnega dela! O tem vprašanju je nujno potrebno razpravljati v naših pedagoških glasilih! 3. Smo načelno proti vsem zbiralnim akcijam v šolah ter je v tem smislu že pred leti odločila tudi šolska oblast. Osobito pa ni vzgoji v korist, če mladina sodeluje pri takih akcijah dveh različnih ustanov istočasno, kar nikakor ne dovaja mladine k toliko naglaše-vani in zares nam prepotrebni vzajemnosti in bratski složnosti! Naš narod nas želi videti složne ter bodo vse slične akcije uspešne le, če vsaj narodno obrambne ustanove z njimi nastopajo strnjene! Tu ob meji pa smo sami potrebni pomoči, zato tu take akcije opušča j mo! 4. Pogozdovanje je poleg gospodarskih, vremenskih, zdravstvenih i. dr. dobrin izredno važno vprav v obmejnih pokrajinah, saj je tu še tudi obrambno-varnostnega pomena! Zato naj odločilni faktorji ob vsestranskem sodelovanju občin, šol, vojaštva itd. zlasti tu podpro pogozdovanje! 5. Stanarina učiteljic, poročenih z neuči-telji in gospodinjsko ločenih, je največja krivica v toliko, da se tako dolgo sploh ni pri- Telefon št. 28-57 Gostilna „Ražem" Ljubljana — Žabjek Prvovrstna primorska kuhinja, izborna vina in vedno sveže pivo. — Cenjenemu učiteljstvu se priporoča Zoran Ražem FABIANI & JURJOVEC LJUBLJANA, STRITARJEVA ULICA 5 priporočata veliko izbiro damskega In moškega blaga, preproge, zastore, odeje, perje, puh itd. Postrežba solidna I znala, sedaj pa od samega priznanja prizadete ne morejo živeti! Zato sekcijo prosimo, naj vloži na pristojno mesto že tudi tožbo za nakazilo prejštijeletne staranine tem tovariši-cam! 6. Zopet so odpravljene čitanke, in to III. in IV. Menjava učnih knjig v teh težkih časih vzbuja že dolgo nezadovoljstvo na vseh, osobito še ljudskih šolah, ki so pač obvezne za premožne in — siromake. Začasno naj se s tem počaka, pač pa pripravlja nove učne knjige ter je k njih sestavi povabiti priznane, v šolah (ne le na drugih mestih) delujoče učitelje - praktike! Cene niti blizu ne smejo biti sedanje! Sklepi in predlogi — v kolikor že niso zapopadeni v prejšnji točki: 1. Društvo se v vsem obsegu pridružuje resoluciji udeležencev tečaja za kmetijske nadaljevalne šole v Mariboru (glej »Večernik«, št. 98., z dne 30. aprila t. 1.). 2. Sprejet je bil tudi predlog glede priznanja dnevnice drž. uradnikom, ki so na orožnih vajah. 3. Pavšalnim blatilcem našega stanu in s tem tudi naše šole in našega naroda, katerih niti sedanja resna doba ni zresnila, velja naš prezir v oni meri, kot našim narodnim nasprotnikom in izdajicam! Smo za stvarno in dostojno kritiko, smo za strogost in zakonito postopanje napram morebitnim prestopnikom — posameznikom, toda v vseh stanovih, ne le v učiteljskem! V ostalem pa ravno obmejno učiteljstvo danes apelira na: odpravo krivic, medsebojno odpuščanje in naše pravo bratstvo! (Sprejeto z burnim pritrjevanjem.) _ 4. Enako navdušeno je bila sprejeta obmejna resolucija, nanašajoča se na potrebo izrednih ugodnosti obmejnemu ljudstvu in učiteljstvu v teh izrednih časih. Resolucija se glasi: 1. Obmejno učiteljstvo, skupno z obmejnim ljudstvom, živi že dolgo, osobito pa še od lanske jeseni, zaradi izrednih prilik v najtežjih razmerah, od katerih so naravnost neznosne zlasti materialne. V takih razmerah je vsako delo kvalificirano kot delo »na terenu« ter naj se upošteva in nagradi s posebnimi »terenskimi dokladami« in raznimi ugodnostmi. 2. Učiteljstvu v obmejnih srezih je vsaj za dobo teh izrednih razmer takoj priznati in izplačevati izredne obmejne dokla- de! (Slične doklade ima učiteljstvo tudi v obmejnih pokrajinah drugih držav.) 3. Vsemu, zlasti še obmejnemu učiteljstvu, ki mora bolj kot vse ostalo prenašati vse in biti pripravljeno na vse, je priznati (kot je to že predlagalo učiteljstvo gornjegrajskega sreza) za dobo teh izrednih razmer moratorij, kot se priznava voj- nim vpoklicancem! Enako ugodnost zahtevamo tudi za naše narodno-zavedno obmejno ljudstvo, kojega sestavni in sotrpeči del smo obmejni učitelji! 4. Obmejnemu učiteljstvu je za dobo teh izrednih razmer izjemoma črtati vse odtegljaje od službenih prejemkov, izjemoma prvenstveno priznavati vsa dotekla napredovanja in nakazati vse terjatve iz prejšnjih let! Stavimo te izjemne zahteve, ker leta in leta že kličemo k posebnemu upoštevanju obmejnega šolstva, obmejnega učiteljstva in obmejnega ljudstva, terjamo zaman priznanje prvega ali vsaj drugega plačilnega razreda, katerega so deležni (in jim ga po vsej pravici iz srca le privoščimo) drž. nameščenci v notranjih večjih, danes niti blizu tako eksponiranih, pa tudi zaradi draginje manj trpečih krajih, kot so obmejni. V izrednih razmerah hočemo vztrajati in vzdržati, zato pa imamo tudi polno pravico do izrednih eksistenčnih ugodnosti! Prihodnje zborovanje (kratko) bo dne 15. junija t. 1. ob 11. uri po skupni uradni konferenci. Obravnavali bomo le napovedano reasumacijo, zanimivo situacijsko poročilo in predloge za banovinsko skupščino! — Pripravite! Predsednik: Tajnica: Vauda Mirko s. r. Rečnik Ivanka s. r. Novosti na Knjižnem trgu —k Aleš Ušeničnik: Izbrani spisi III. zvezek. Založba Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. 1940. Cena vezani knjigi 90 din. Knjiga obsega 319 strani in je razdeljena v sledeča tri poglavja: 1. Filozofi in njih misli. 2. Filozofski problemi. 3. Svetozori. Učiteljska tiskarna —t V Knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani in njeni podružnici v Mariboru dobite pisarniške potrebščine za šolo, pisarne in dom, knjige za šolanje otrok, znanstvene in leposlovne vsebine za odrasle, za otroke, za odraslo mladino, prijatelje in znance, učila za vse, merila in razne merilne instrumente za šolo in praktično uporabo, svetlopisni papir »Jasnit« za kopiranje načrtov in skic. V tiskarni se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča dela. Pivo LEŽAK in BOK iz V KNJIGARNI UČITELJSKE TISKARNE v Ljubljani in njeni podružnici v Mariboru dobite vse pisarniške potrebščine za šolo in dom. knjige za šolanje svojih otrok; učila za vse šole; Pivovarne Union v Ljubljani I se najbolje priporoča g 000202005353020202010023020202010102000201024848480100020102020201000201000202530201015301010200010201010001020100010100000102000202020000020202010001020002010002534848530201 13296674