PRIMORSKI DNEVNIK
**■ pret2e6ia^UpS)t0Vini ■ Cena 90 lir
Leto XXVm. Št. 279 (8372)
TRST, sobota, 25. novembra 1972
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
POGOVORI SE BODO NADALJEVALI TUDI DANES
NOBENIH OTIPLJIVIH REZULTATOV PO PETEM PARIŠKEM SREČANJU
Thi Binhova obtožila Američane, da zavlačujejo s pogajanji
-i
MEDTEM KO SE NABAUVJEJO ŠOVINISTIČNE PROVOKACIJE
Oklevanje avstrijskih oblasti o vprašanju slovenske manjšine
Ni še znano, kaj misli dunajska vlada storiti po nasilni odstranitvi dvojezičnih napisov na Koroškem
H
m
Med četrtkovimi pogovori sta si Kissinger in Le Duc Tho privoščila krajši premor. Podala sta se na vrt vile v Gif sur Yvette, kjer sta se sprehodila. Med njima je prevajalec
VOLILNIH UPRAVIČENCEV JE SKORAJ 4 MILIJONE
24. — Današnji sestaja Le Duc Tho jem in po-
1». Nixnnrivim nrnndflnrpm H.
Nixonovim odposlancem ^mgerjem je trajal samo eno vj|j' p°gajalca se nista srečala v gi Gif-sur-Yvette temveč v dru-tavbi v predmestju Pariza, last til ern'h Vietnamcev. Sestanek ni sin„Pre5Jviden. zahteval ga je Kis-V0]jl in ^ Duc Tho je takoj pri-w , v ponovno srečanje. Zelo če ^”n°. bi zanj nikoli ne zvedeli, po n? bi ameriški novinar, ki sledi Kotenjem med Severnim Vietna-in ZDA opazil Kissingerja, ko
kij^ščal novi sedež pogovorov.
M^nger je •hraniti tazgo
se bosta z Le Duc Thojem
T.nger je priznal, da je čedalje vJ*, ohraniti tajnost o teh izredno dj razgovorih, dejal pa je tu-
sPet srečala.
, ^hnanja ministrica ZRV Thi Binh tal)119 spreiernu> hi so ga organizi-Orn °b °hisku delegacije svetovne o^izacije za mir, podala kratek ,TS sedanjega položaja. Izrazila je Je ogorčenje spričo neprenehne-v- atneriškega bombardiranja Sejnega in Južnega Vietnama, ob-je dobavo orožja Thieujeve-jL skorumpiranemu režimu ter uganjanja, katerega so žrtve oni, Ji *° se v Južnem Vietnamu iz-1 za čimprejšnje prenehanje
Važnosti.
.Gospa Thi Binhova je poudarila, w ..^uša saigonski režim likvidirati ^hene jetnike pred podpisom spo-h!2Uma, o katerem trenutno raz •:aJ%ta Le Duc Tho in Kissinger i hi predvideva izmenjavo ujetni-^ ■ Thi Binhova je izrazila tudi ^•dbo politike vietnamizacije, ki Američani in zaradi ka-J* se odlaša s podpišem mirov-j ,“a sporazuma. V zaključku svoje je zunanja ministrica ZRV D,-aarila, da si njena vlada želi te a Ver|dar je pripravljena boriti ho zmage, če bo to potrebno.
st«Pr>dobno se je izrazil tudi pred->^Vn,h hanojske delegacije v Pa-
hi je izrazil dvom o ameriški "	- -j rešitvi vietr"m
Predstavnik
^ i' Po čimprejšnji rešitvi vietnam ty,>a vprašanja. Predstavnik ha ipen-6 delegacije je izjavil, da A-Je	še naprej dobavljajo oroz-
kj aiSonskemu lutkovnemu režimu, j. jjasprotuje, ob ameriški podpori, ^ azunvu, ki ga je Severni Viet-& ” dosegel z ZDA ter obenem hsfnu 6 ^P1,65'!0 v Južnem Viet-
v pCei: Pa so skoraj vsi opazovalci dokaj pesimistično razpotij^111' francoski časops «L'Himna-P'še danes, da ni nobenega Pozn rtfa. da bi po štirih dneh bii- k?r,!v Severni Vietnam in ZDA to L..hžje podpisu sporazuma, kot 0acii 1 v ponedeljek. Po mnenju
4-""iia fi
^ skuš _________
točke sporazuma, ki bi ga
hje ' t ^rancoske komunistične par-bktv^a Nixon prediskutirati vse
Jra,i Podpisati že 31. oktobra.
dopisu iz Pariza piše «Los d(iell °s Times., da so se v zadnjih P°8ai ^kazale nepredvidene težave.
0a c* naj bi imeli različno mne-o, sklicanju mednarodne konferen-1 ie Po prvotnem dogovoru bilo osnj/em, v roi(U 30 dni po prekinitvi čaojc ^ ^ern jo tesno povezano vpraša /n<'dnarodne komisije, ki bo mo-^ adzorovati izvajanje premirja.
Vil, Kole hiše je medtem izja-28 sedaj ne predvidevajo sko-ShinBd Ra Povratka Kissingerja v Wa-*hin„t0n V ameriških krogih v VVa-!v.0nu ne izključujejo možnosti, da Vtin .Predsednik Nixon v bližnji bo hi tj/11 srečal z Van Thieujem, da tov* “ Premostili težave, ki jih slednji
Jutri upravne volitve v več kot tisoč občinah
Največja mesta, v katerih bodo obnovili občinski svet, so Trst, La Spezia, Novara in Pavia - V Viterbu itn Pavii pokrajinske volitve, v Dolini Aoste pa parlamentarne
RIM, 24. — Jutri ob 16. uri bodlo namestili volilne sedeže v 1086 italijanskih občinah, v katerih bodo v nedeljo občinske ali pokrajinske volitve, ter v 74 občinah Doline Aosta, kjer bodo politične volitve Ob uradnem odprtju volilnih sekcij bodo predsedniki imenovali tajnika in skrutinatorje, ob navzočnosti predstavnikov list in kandidatov. Volišča bodo nato odprli -sa volivce v nedeljo zjutraj ter ji: zaprli ob 22. uri. Nasledi njega dne v ponedeljek, pa bodo sekciodprte od 7. do 14. ure.
Skupno bo šlo na volišča 3.834 383 volivcev, od katerih 1.841:340 moških ir. 1.933.045 žensk. Volilnih sekcij bo 6.840.
Občinske svete bodo obnovili v 778 občinah: od teh so štiri tudi glavna mesta pokrajin (poleg Trsta še La Spezia, Novara in Pavia), 247 01x1 n pa ima več kot 5.000 prebivalcev. Skupno bo za obnovitev občinskih svetov glasovalo 3.226.455 volilnih upravičencev, medtem ko šteje prebivalstvo zainteresiranih občin <po podatkih lanskega štetja) 4.891.646 oseb.
Pokrajinske volitve bodo v Pavii (190 občin) in Viterbu (60 občin). Volilnih upravičencev je tu 575.659, medt m ko šteje prebivalstvo obeh pokrajin skupaj 782 004 osebe.
In končno še Dolina Aoste, kjer bodo na vrsti politične volitve Prebivalstvo doline šteje' 109 252 o-seb, volilno pravico pa ima 79.365 oseb. porazdeljenih v 74 občinah. Volitve bodo na osnovi posebnega zakona z dne 8. avg 1972. Politične volitve so bile tu že 7. maja. kot pa vsej Italiji, v poslansko zbornico m senat pa sta bila izvoljena kandidata r.oalicije KD-UV-RV in PSDI Germano Ollietti in Oreste Marc«., ki pa sta le nekaj dni pred volitvami umrla v prometni nesreči. Olliettija in Marcoza niso mogli nadomestiti, glede na dejstvo, da sta bila edina kandidata, kot predvideva volilni zakon za Dolino Aoste. Zato je bilo treba volitve ponoviti.
Nedeljske volitve pa ne zanimajo samo volilnih upravičencev, ampak tudi okrog 800 tisoč dijakov zainteresiranih občin, ki bode tako uživali sedem dni dodatnih počitnic. Le to so se začele že včeraj ter se bodo zaključile v četrtek, 30. novembra ,ko Dodo bnovili pouk na šjiah. Počitnice bodo za vse dijake in učence, in ne samo za tiste, v šolah katerih bodo namestili volilne sekcije.
Andreotti pojde v ZDA?
RIM, 24. — V zainteresiranih krogih so označili kot »golo hipotezo* vesti o domnevnem obisku ministrskega predsednika Andreottija na Kitajskem, češ da niso v teku diplomatski stiki za pripravo takega potovanja. Pač pa so v istih krogih potrdili domneve, da utegne Andreotti v kratkem obiskati Združene države
Sam Nixon je namreč po obi-
vlade na uradni obisk v Washing-ton. vendar pa Andreotti še vedno m izbral datuma, ki bi bil za obisk najbolj primeren.
^arzel v Rimu
Mte 24. _ Voditelj demokrščrin ------ -
t‘drl» 0D°ricije v zahodnoremškent, čajni! diplomatskih kanalih še pred .......	,	.	,	•
larnonti, Rajnpr Barzel je dospel ameriškimi predsedniškimi volitva- prijateljski odnosi med Jugos avijo ***ebni obisk v Rim	1 mi povabil predsednika italijanske i m Turčijo pi lspevajo k razvoju do-
Demonstracije v Rimu ob Juhartovem obisku
RTM, 24. - V Rimu so bile tudi danes demonstracije proti obisku indonezijskega predsednika Suharta v Italiji. Suharto se je danes Ponovno sestal s predsednikom republike Leonejem, nato pa s predsednikom vlad- Andreottijem, medtem ko se je zunanji minister Indonezije Malik pogovarjal s svojim italijanskim kolegom Medicijem. Jutri bo Suharta sprejel papež Pavel VI.
NEW YORK, 24. - Vzhodni Nemčiji so danes priznali status opazovalca v Organizaciji združenih narodov. Generalni tajnik svetovne organizacije jg namreč pozitivno odgovoril na prošnjo zunanjega ministra NDR Winzerja.
(Poseben dopis)
CELOVEC, 24. — Trenutno vlada na Koroškem popolna nejasnost, kako bo vnaprej z vprašanjem dvojezičnih krajevnih napisov. Predvsem ni jasno, katera od številnih izjav avstrijskega zveznega kanclerja dr. Krei-skega bo obveljala, namreč ali tista, da bodo začeli postavljati odstranjene napise takoj, ali pa ona, da bodo počakali na morebitne spremembe zakona. Bolj verjetna je domneva, da je avstrijska vlada dejansko kapitulirala pred terorjem ulice in da bo počakala na morebitne spremembe zakona. Vsaj za zdaj na Koroškem niso poskušali obnoviti niti enega samega napisa.
Na drugi strani pa tudi ni nič novega v zvezi s komisijo, ki bi naj pripravila predloge za morebitne spremembe zakona o dvojezičnih napisih. Kot je znano, so koroški Slovenci odklonili sodelovanje v tej komisiji, če bi bili vanjo vključeni tudi predstavniki Heimatdiensta ali katere vanj vključenih organizacij. Dr. Kreisky je pred dnevi sicer odklonil udeležbo Heimatdiensta, je pa že prej soglašal z udeležbo zveze vindišarjev, ki je pa članica Haimatdiensta in koroški Slovenci seveda tudi skupaj z njo ne bodo sedli za isto mizo. Sedaj se slišijo glasovi, da bi koroška Ljudska stranka v primeru, če bi obveljal sklep, da tudi zveza vindišarjev ne bo mogla sodelovati v komisiji, imenovala predsednika vindišarjev dr. Hansija Enspielerja kot svojega predstavnika in tako kljub vsemu pripeljala zvezo vindišarjev v komisijo skozi stranska vrata.
Vse to so seveda domneve, res pa je, da je vprašanje dvojezičnih napisov na mrtvi točki in da gre, kot kaže, za izrazito zavlačevalno taktiko.
Ob vsem tem pa so še vedno na dnevnem redu številne provokacije in izpadi proti manjšini, predvsem v avstrijskem zveznem in koroškem deželnem parlamentu, pri njih pa prednjačijo poslanci ljudske in svobodnja ške stranke. Je pa svobodnjaški poslanec dr. Scrinzi, ki je znan po svojih strupenih nastopih proti manjšim, doživel med dunajskimi študenti sprejem, ki ga ni pričakoval. Nekatere nacionalistične študentske organizacije na Dunaju so angažirale dr. Scrinzi-ja, da bi govoril o manjšinski problematiki na Koroškem. Njegov nastop pa je preprečilo okrog 500 v glavnem levo usmerjenih študentov. Z vzkliki »Solidarnost s slovenskimi študenti*, »Popolno pravico Slovencem*, »Ne razpravljamo z dr. Scrinzijem* in z drugimi so ga prisilili, da je po eni uri zapustil dvorano, ne da bi sploh prišel do besede.
Z. ZORKO
Tito sprejel ameriške senatorje
BEOGRAD, 24. — Predsednik republike Tito s soprogo je danes dopoldne sprejel na Brionih skupino ameriških senatorjev in njihovih soprog. Ameriški sent.torji so na
študijskem potovanju po nekaterih državah Evrope. Predsednik Tito se je z ameriškimi senatorji zadržal v daljšem razgovoru, katerega sta se udeležila tudi podpredsednik zvezne skupščine Slavko Komar ir ameriški veleposlanik v Beogradu Malcolm Toon. Ameriški senatorji so se popoldne vrnili v Beograd, kjer so obiskali zvezno skupščine.
Zanimanje bližnjevzhodnih držav za pripravljalno zasedanje v Helsinkih
HELSINKI, 24. — Na helsinškem posvetovanju za pripravo evropske konference o varnosti in sodelovanju so še vedno v ospredju vprašanja procedure. Predsednik zasedanja Totterman je pripravil v tej zvezi dokument v osmih točkah, na osnovi katerega naj bi našli sporazum o spornih vprašanjih. Danes so se delegati 34 držav dvakrat sestali, novo srečanje pa bo v ponedeljek.
V Helsinke je medtem dospela
alžirska vladna delegacija s poslanico predsednika Bumediena finski vladi. Alžird prosijo, da bi smeli na pripravljalnem sestanku povedati svoje mnenje o vprašanjih bliž-njevzhodne krize, ki je tesno povezana s položajem v Evropi. Tudi druge bližnjevzhodne države so pokazale zanimanje za helsinško zasedanje. Tako sta na primer Marok in Tunizija v zadnjih dneh okrepila svoje diplomatsko zastopstvo v finski prestolnici.
Izraelski komando vdrl v Libanon
BEJRUT, 24. — Izraelski komando je danes ponoči vdrl v Libanon in napadel palestinsko vojaško taborišče. Izraelci so prileteli na treh helikopterjih in so se po akcij«, ki je trajala 2 uri umaknili. Po prvih vesteh naj bi imeli Palestinci dva mrtva in nekaj ranjenih. Govorijo tudi o več žrtvah med Izraelci, ki pa so mrtve in ranjene odpeljali s seboj. Tel Aviv je potrdil spopad, ki naj bi bil blizu libanonsko - izraelske meje.
PISMO IZ RIMA
TAJNA DRUŽBA
Ali so ljudje v Rimu tako brezbrižni, ker se v mestu dogajajo najbolj neverjetne stvari, ali pa se v Rimu dogajajo nemogoče stvari prav zaradi tega, ker so njegovi prebivalci tako brezbrižni? To je vprašanje, ki si ga je med drugimi zastavljal, v svojem «Marsov-cu v Rimu», tudi ubogi Flaia-no, ki je umrl pred nekaj dnevi. Staro, toda aktualno vprašanje, na katero pa, iskreno povedano, je skoraj nemogoče odgovoriti.
Naj povem zadnjo novost? Pred dnevi smo brali v rimskih dnevnikih naslov: «Občina tajno upravlja delniško družbo». Iz dnevnikov zvemo, da je občina lastnik te družbe že dvajset let, da pa nihče ni o tem ničesar vedel. Omenjena družba je kupovala palače in jih nato dajala v najem — komu neki? — prav občini. In kdo je upravitelj te skrivnostne družbe? Ni ga treba iskati daleč, to je šef kabineta rimskega župana, ki pa je po statutu predsednik družbe.
Kako je prišlo do presenetljivega odkritja? Odgovor nam daje neki demokristjanski svetovalec, bivši županov pomoč-
rrniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii
ŽELEZNIŠKA NESREČA BLIZU NARREŽINE RRZEC SILOVITO TRČIL V TOVORNI VLAK
Včeraj zjutraj je pri Nabrežini iztiril brzovlak «R 464», ki je odpotoval s tržaške postaje ob 6.10. Brzec se je zaletel v tovorni vlak, ki je zavozil na progo kljub znaku »stop*. V nesreči je izgubil življenje strojevodja Verardo Nanni, njegov pomočnik Martelli in apuntat Ciotti pa sta bila hudo ranjena. Na sliki:
iztirjeni brzovlak. Obširno poročilo na 6. strani
			
Predsednik US DžemaI Bijedic dopotoval na uradni obisk v Iran
Objavljeno skupno poročilo o jugoslovansko-turških razgovorih
TEHERAN, 24. — Jugoslovanska vladna delegacija pod vodstvom predsednika Zveznega izvršnega sveta Džema!a Bijediča je prispela danes dopoldne na uradni obisk v Iran. Na letališču v Teheranu so jugoslovansko delegacijo pozdravili premier dr. Hoveida, zunanja minister Khalat, župan mesta in druge osebnosti. Neposredno po prihodu sta Bijedic in dr. Hoveida imela kratek razgovor. Uradni razgovori med obema delegacijama se bodo pričeli jutri. Džema! Bijedič se bo s soprogo in ostalimi člani jugoslovanske delegacije zadržal v Teheranu do konca meseca.
V skupnem sporočilu o razgovorih v Ankari se med drugim poudarja, da sta predsednika vlad Jugoslavije in Turčije v razgovoru o mednarodnem položaju, potrdila svojo privrženost načelom in ciljem listine svetovne organizacije in izrazila pripravljenost, da podpreta krepitev te oganizacije, da bi se povečala njena vloga v ohranitvi miru in mednarodne varnosti. Predsednika sta nadalje poudarila potrebo po hitrejši likvidaciji ostankov kolonializma in rasne diskriminacije. Glede konference o evropski varnosti in sodelovanju sta izrazila željo, da bi odstranila žarišča napetosti in vzpostavila varnost ter pravični in trajni mir. V razgovorih sta obe strani posvetili posebno pozornost odnosom med balkanskimi državami in ugotovili, da
brososedskih odnosov med državami tega področja. Predsednika vlad Jugoslavije in Turčije sta poudarila potrebo po hitrem reševanju krize na Bližnjem vzhodu v skladu z resolucijo varnostnega sveta in izrazila upanje, da bo v kratkem na miren način rešen tudi problem Cipra. V zvezi s položajem na Indij ski podcelini sta obe strani izrazili željo, naj bi konferenca na vrhu v Simli bila prvi korak na poti k vzpostavitvi varnosti ter pravičnega in trajnega miru na tem področju.
Pri proučevanju odnosov med obema državama sta predsednika ugo-
tovila, da se medsebojni odnosi pozitivno odvijajo na več področjih ter poudarila željo po njihovem nadaljnjem napredku posebno na gospodarskem področju, kjer so še mnoge neizkoriščene možnosti. Ministrska predsednika sta se spora-pjmela, da se čimprej sestane mešani medvladni odbor, da se obnovi delo mešane komisije za gospodarsko sodelovanje, ki je bila ustanovljena novembra 1963. Premier Turčije Ferid Melene, je z zadovoljstvom sprejel vabilo Džemala Bijediča, ela s soprogo obišče Jugoslavijo. Datum obiska bo naknadno določen.
NA SEJI KOMISIJE ZA MEDNARODNE ODNOSE ZKJ
Razprava o položaju Slovencev v Avstriji
Šovinistični izpadi ogrožajo norme mednarodnega prava
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 24. — Na seji komisije za mednarodne odnose predsedstva ZKJ, katere so se udeležili predsedniki komisij za mednarodne odnose centralnih komitejev republik in pokrajin, so med drugim razpravljali tudi o položaju slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. V razpravi je poudarjeno, da Sovini stični izpadi, ki jih organizirajo neofašistične in nacionalistične or
ganizaciije na Koroškem ogrožajo
Rllilll„lllllll„l„l,llll(„„„„„„„(l,l„„l„„„„„„„,„ll,l,llll||lll,lllllll„,|t|||||„||||||||||||||||||||||||||||||||||||)|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||f||||||||t|||||)||||||||)
Pogajanja mod hanoi.kim in jr— -~t-—j— —
amariškim pogajalcem trajajo že pet dni. Kissinger in Le Duc Tho se bosta danes spet srečala, do sedaj pa ie ni nobenih otipljivih rezultatov nove serije pogovorov, ki vsekakor trajajo več kot je bilo predvideno. V svoji izjavi je zunanja ministrica ZRV Thi Binh obtožila Američane, da zavlačujejo s podpisom sporazuma, Thieuja pa, da izvaja v Južnem Vietnamu kruto represijo nad svojimi političnimi nasprotniki.
Za KPI je generalni tajnik Ber-linguer na zaključnem volilnem zborovanju v Trstu odločno podčrtal, da je vprašanje zagotovitve pravic slovenske narodnostne skupnosti osnovno vprašanje demokracije in pravičnosti. Zagotovil je, da se bo KPI zavzela za sprejem zakonov, ki naj zagoto-
DANES
1
__
flpi
ti
.*■
ve svoboden in avtonomen razvoj slovenskih prebivalcev. Ber-linguer — katerega so toplo pozdravili številni poslušalci — je obravnaval nevarnost premika politične osi na desno, ki opogumlja nakane fašistične prevratniške desnice ter obravnaval vprašanja avtonomije KPI in nujnosti sodelovanja širokih ljudskih množic. Na zborovanju je v slovenščini spregovorila Jelka Gerber.
Za socialiste so na Proseku govorili vršilec dolžnosti tajnika PSI Branko Pahor, kandidat za ponovno izvolitev v občinski svet
Dušan Hreščak in deželni tajnik Gioacchino Tringale. Hreščak je podčrtal bistveno vlogo socialistov v sedanjem razdobju in u-gotovil, da brez socialistov ni splošnega napredka in da brez prispevka PSI ni mogoče govoriti o uveljavljanju pravic Slovencev v Italiji.
Zaradi sporov o metodah zdravljenja v goriški umobolnici in predvsem zaradi sklepa goričke pokrajinske uprave, da sprejme ostavko' dr. Casagrandeja in njegove ekipe ter najame novo ekipo iz Padove, je podpredsednik pokrajine Marko Waltritsch po sklepu vodstva PSI včeraj podal ostavko na svoje mesto. Tajnik goriške KD je Izrazil obžalovanje in najavil sestanek z vodstvom PSI, s katerim bo skušal premostiti krizo v pokrajinskem odboru.
norme mednarodnega prava in člen 7 avstrijske državne pogodbe, ka tere podpisnica je tudi Jugoslavija. Člani komisije so podprli ukrepe in napore, ki jih je sprejela jugoslovanska vlada pri avstrijski za zaščito slovenske manjšine na Ko roškem.
Položaj slovenske im hrvaške nacionalne manjšine v Avstriji je bil včeraj predmet razprave tudi v republiški skupščini Bosne in Hercegovine. Po razpravi so poslanci sprejeli posebno resolucijo, v kateri v imenu narodov in narodnosti Bosne in Hercegovine dajejo polno pod poro slovenski in hrvaški nacionalni manjšini, izražajo zaskrbljenost zaradi šovinističnih izpadov in pritiska na slovensko manišino na Koroškem, podpirajo stališče in ukrepe sprejete s strani Zveznega izvrš nega sveta, zveznih organov, republiške skupščine Slovenije in republiške skupščine Hrvaške za zaščito zakonitih pravic in interesov slovenske in hrvaške manjšine. Poslanci Bosne in Hercegovine opozarjajo, da se v interesu ~ed-ka, borbe za mir, svobode in enakopravnega sodelovanja ter demokratičnih odnosov na svetu ne sme dovoliti nikakršno popuščanje napa dalnemu šovinizmu. Poslanci izražajo prepričanje, da bo v interesu dobrososedskih in prijateljskih odnosov avstrijska vlada dosledno izpolnila svoje mednarodne obveznosti.
B. B.
nik: «Občina želi najeti palačo, za namestitev nove šole. Tedaj se pojavi STA (uradni naziv družbe, ki pomeni «Societ& trasporti automobilistici») in ponudi stavbo na Monte Mariu, ki jo še gradijo in ki jo družba namerava kupiti za 750 milijonov. Občinski tehnični u-rad meni, da je cena pravična, in se začnejo pogajanja. Tedaj pa, odkritje: STA, bodoči kupec palače, ki naj bi jo dala v najem občini, je last občine, ki razpolaga s celotnim paketom delnic».
To je razlaga demokristjan-skega svetovalca, medtem ko nam upravitelj pove, da je občina kupila družbo STA še leta 1950. Tedaj je družba imela garažo na Tuscolani ter kapital pet milijonov lir. Nato je družba kupila neko zemljišče, prav tako na Tuscolani, na njem zgradila dve stavbi in jih dala v najem občini, ki je vanje namestila dva občinska urada. V vseh teh letih — nam pojasni še upravitelj — ni družba ničesar dajala občini, pač pa je dobiček vložila v vrednostne papirje, dokler je zbrala lepo vsoto okrog pol milijarde. In tako je v zadnjem času prišlo do nakupa stavbe, o kateri sem vam prej govoril, ter do pogajanj z občino, ki naj bi stavbo najela. Kaže pa. da to ni bila edina tovrstna družba. Sam upravitelj STA nam pove, da so bile še najmanj tri, mnogo manjšega obsega, ter da se je ena že razpustila.
To je torej zgodba, ki bi bila v kateremkoli drugem mestu na svetu nepojmljiva, saj je preveč absurdna. V Rimu pa se o takih stvareh le nekaj dni govori, z neprikritim občudovanjem do premetenih organizatorjev, nato pa gre vse v pozabo.
In kako se bo tokrat končalo? Za sedaj je župan — demokristjan Darida — polemično izjavil, da nekateri skušajo napraviti iz afere kriminalko, da pa bo vsekakor vse pojasnjeno čez dva tedna, ko se bo sestala komisija za splošne zadeve.
V pričakovanju te seje pa lahko beležimo še drugo nekoliko nejasno (ali pa še preveč jasno) zgodbo: gre za davčne olajšave, ki jih je pokrajinska davčna komisija naklonila 492 med največjimi rimskimi davkoplačevalci. Občinska komisija je vložila priziv proti sklepu pokrajinskega organa, za sedaj pa bodo občinske blagajne — in to v občini, ki ima dva tisoč milijard dolga — prejele okrog 4 milijarde in 200 milijonov manj. Kdo pa se je okoristil z olajšavami?
Poglejmo samo nekaj imen: Alberto Sordi, znani kirurg Pa-ride Stefanini, filmski producent Franco Cristaldi, princ Alessandro TOrlonia in večje število gradbenikov. Vsi ti bodo plačali kakih 60 odstotkov manj, kot bi morali. Toda najbolj presenetljiv primer zadeva nekega cerkvenega dostojanstvenika, msgr. Simecneja Duca. ki so mu najprej zaračunali 150 milijonov letnega dohodka (kje pa jih je pobral?), nato pa mu znižali obdavčljivo vsoto na en sam milijon, torej komaj 85 tisoč lir na mesec, manj kot občinski pometač. Monsignor bi moral prvotno plačati 7 milijonov in 200 tisoč lir davka, ki so mu ga pa sedaj znižali na 41 tisoč lir. Pota božje previdnosti so torej zares neskončna... in peljejo v Rim.
MARIO DEZMANN
Podeljene Rloudkove nagrade slovenskim športnim delavcem
LJUBLJANA, 24. — V Ljubljani so sinoči podelili Bloudkove nagrade in priznanja 36 prizadevnim telesno - kulturnim delavcem, športnikom in telesno - kulturnim organizacijam. Nagrade so dobili Niko Belopavlovič, Karel Jug, Viktor Senica, Jože šater in gorska reševalna služba Slovenije. Plakete pa je dobilo 31 športnikov, športnih delavcev in telesno - kulturnih organizacij. Nagrajencem so se za njihovo požrtvovalno delo zahvalili predsednik komiteja za telesno kulturo Janez Kocjančič, predsednik zveze za telesno kulturo Tone Florjančič in predsednik žirije za Bloudkova priznanja Adolf Arigler.
ZAKLJUČNO ZBOROVANJE KPI V KINU NAZIONALE
Berlinguer: Zaščita pravic Slovencev vprašanje demokracije in pravičnosti
Ostra kritika Andreottijeve centristicne vlade, ki spodbuja nevarnost «črne iarote» - Perspektiva je v demokratičnem razvoju in sodelovanju ljudskih množic - Uvodna govora tajnika Rossettija in Jelke Gerbec v slovenščini
Generalni tajnik KPI Berlinguer je svoj govor na zaključnem volilnem zborovanju KPI pričel z obravnavo vprašanj Slovencev. Najprej je pozdravil Jureta Kocjančiča, kateremu so fašisti postavili zasedo in dejal, da so še enkrat napadli Slovenca in da so Slovenci predmet stalnih groženj. Berlinguer je nadaljeval, da je tudi to odraz preokreta na desno KD in nove desmčarsko-centristične vlade.
Vprašanje zaščite pravic slovenske narodnostne skupnosti je osnovno vprašanje demokracije in pravičnosti. Komunistična partija Italije se je borila in se bo še nadalje odločno borila, da se takoj in v celoti odobri zakone, ki naj zagotove svoboden in avtonomen razvoj slovenskega prebivalstva.
Treba je narediti vse, da se ne bodo vrmli stari časi šovinizma in nacionalizma, ki so povzročili toliko Škode. Slovenci in Italijani v Trstu M dobro zavedajo, kaj pomeni fašizem in tudi, kaj je pomenil povojni centrizem. Zaradi tega tudi zaskrbljenost zaradi sedanje politične usmeritve vodstva KD, ki je s svojim pre-okretom na desno opogumilo skrajno reakcionarne sile, ko »črna zarota* ogroža Trst in vso Italijo.
Berlinguer je govoril zelo umirjeno, počasi, brez vsakega patosa ali demagogije. Očitno zaupa v moč prepričevanja z dokazi, s trdno logiko argumentov in to mu je tudi na sinočnjem zborovanju v kinu »Nazionale* povsem uspelo, saj ga je velika množica v natlačeno polni dvorani in številni, ki so morali ostati pred dvorano, večkrat prekinila z burnim ploskanjem.
Svoja izvajanja je tajnik KPI nadaljeval z ugotovitvijo, da je črna zarota še zlasti nevarna na našem mejnem področju, kjer je obratno treoa zagotoviti mir in varnost ter prijateljstvo z Jugoslavijo. V tej zvezi je nato Berlinguer — očitno seznanjen zelo dobro — obravnaval tržaška gospodarska in socialna vprašanja in preštevilne neizpolnjene obljube vlade.
Osrednji del svojih izvajanj pa je posvetil kritiki Andreottijeve vlade in ugotovil, da so vlade levega centra stvari reševale na pol, ta vlada pa celo javno izjavlja, da je samo vlada upravnih poslov in da ne bo delala reform. Na tak način se zaostrujejo socialni spori, ker delavci nikakor niso pripravljeni pristati, da se jim odvzame ono, kar so dosegli v trdih bojih.
Vlada je bila prisiljena nekaj narediti v zvezi z Valpredo, na njej tipični »prebrisani* način pa je izkoristila položaj za uvedbo preventivnega zapora, ko lahko policijski funkcionar zapre vsakega državljana, samo če se mu zdi, da bo morda hotel narediti zločin. Dvorana je bila kot naelektrena in aplavz se dolgo ni polegel, ko je Berlinguer z mirnim, skoro tihim glasom, toda jasno in odločno dejal, da se je vlada zmotila in da zakon ne bo sprejet, ker so proti temu pripravljeni mobilizirati vso državo.
Vendar ne za komuniste, niti za vso Italijo ni perspektiva v frontalnem spopadu, temveč prav obratno v demokratičnem razvoju na osnovi določil ustave in ob enotnosti ljudskih množic. Zato je treba zrušiti desničarsko vlado in ustvariti aktivno sodelovanje katoliških, socialističnih in komunističnih množic.
Berlinguer je bil zelo odločen, ko je govoril o avtonomiji KPI in ko je ugotovil, da se je Andreotti zmotil, ko misli, da bo z obiskom v Moskvi spremenil stališče KPI glede njegove vlade. KPI ocenjuje italijansko vlado izključno na osnovi njene politike in njenih ukrepov, če so za, ali če so proti interesom delavskih mno-
žic. Svoj govor je Berlinguer zaključil z ugotovitvijo, da ni naključje, da je prav v Italiji najmočnejša komunistična partija kapitalističnega sveta, ki se bo prav gotovo utrdila tudi na teh volitvah.
Tajnika je predstavil tajnik tržaške federacije KPI Rossetti, ki je orisal program partije in kritiko tržaške federacije na sedanjo občinsko upravo levega centra, ki jo vodi Spaccini.
V slovenščini je govorila Jelka Gerbec, ki je pozdravila Berlinguerja v imenu Slovencev kot tajnika partije, ki se odločno zavzema za naše pravice. Med drugim je omenila in obsodila fašistični napad tržaškega lista dl Piccolo* na slovenski tisk in navedla zakonski osnutek KPI za globalno reševanje vprašanj slovenske manjšine. Svoja izvajanja je zaključila s Togliattijevim geslom: »Prihajamo od daleč in šli bomo še dlje*.
Fašisti napadli prof. Monfalcona
Malo pred zaključkom zborovanja tajnika KPI Berlinguerja so trije fašisti napadli prof. Monfal-oona, kandidata KPI za izvolitev v občinski svet. Strgali so mu očala, na kar je eden izmed napadalcev potegnil dolg izvijač s katerim ga je resneje ranil, tako da se bo zdravil 7 dni. Prof. Monfalconu so takoj prihiteli na pomoč številni komunisti, ki so pred kinom poslušali govor Berlinguerja in ki so s fašisti ravnali na primeren način ter jih nato izročili policiji. Zvečer so fašistične napadalce zaslišali na političnem oddelku kvesture in jih kasneje izpustili.
KRSTNA PREDSTAVA DOMAČEGA DELA V KULTURNEM DOMU
Benedetičeva «Pravila igre» doživela nedeljena priznanja
Odlična režija Andreja Hienga in ubrana ter izjemno čista uprizoritev SSG - Učinkovita scena Svete Jovanoviča - Mnogo aplavzov in priznanj za vse, zlasti pa za avtorja drame
Vsaka premiera našega Stalnega slovenskega gledališča je pomemben dogodek, krstna predstava domačega dramskega dela pa je praznik za vso našo narodno skupnost. Tak praznik smo doživljali sinoči v Kul urnem domu ob prvi uprizoritvi Benedetičeve drame «Pravila igre».
Bil je to praznični večer iz razlogov o katerih smo govorili že včera:' zato, ker je vsako novo literarno, glasbeno. likovno, dramsko ali kakršnokoli drugo umetniško delo, ki so ga ustvarili pripadniki naše narodnostne skupnosti v zamejstvu, dokaz naše življenjske moči in kulturne plodnosti; zato, ker vso ta dela na svojstven način zajemajo iz naše resničnosti, pišejo, pojejo in govorijo o njej in iz nje iščejo plemenitih vzgibov osveščanja, ki nam je vsem tako potrebno, zato, ker z njimi kot izven meja matične domovine živeča na-
miitiniiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiitmiiifiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiniiufiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
DUŠAN HREŠČAK NA ZAKLJUČNEM ZBOROVANJU PSI NA PROSEKU
Socialisti so jamstvo za napredek in za zaščito Slovencev v Italiji
Kandidat S S dr. Dolhar je obsodil pisanje italijanskega dnevnika «11 PiccoIo» Zborovanje liberalnega prvaka Malagodija . Zaključni poziv župana Spaccinija
HMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Proti fašizmu za naše pravice
Fašistični napadi preko stolpcev italijanskega desničarskega dnevnika «11 Pkxx>lo» na naš dnevnik in na ves slovenski tisk v katerih se ponavljajo zahteve, da je treba naš tisk zadušiti, ponovno opozarja na nevarnost črnih fašističnih čar sov, na resno nevarnost, da se sedanji centrizem, ki vlada v državi, premakne še bolj na desno.
Na to osnovno vprašanje splošne politične usmeritve in še zlasti na vprašanje, ali bodo pri nas na našem področju dežele Furlanije - Julijske krajine prevladala načela odprte meje in sožitja, ali pa se bomo vrnili v stare čase župana Bartoli j a, bomo odgovorili na nedeljskih volitvah v tržaški občinski svet.
Poleg tega pa moramo prispevati k temu, da se bodo v oočinskem svetu uveljavili kandidati, ki s svojo preteklostjo in svojimi sposobnostmi jamčijo, da se bodo odločno borih za pravice slovenske narodnostne skupnosti.
Znano je, da so slovenski kandidati na kandidatnih listah treh strank. Ker nekateri kandidati niso mogli, ali jim je prefektura zavrnila obnovitev slovenskega priimka, navajamo poleg njih slovenskih imen tudi poitalijančena imena ter zraven zaporedno številko.
Največ možnosti za izvolitev na posameznih listah imajo:
V Soščevi hiši na Proseku je | sko skupino pa sta govorila Tuta i-	—x: —x—j- - —n—: — • Breceij Na zaključnih zborova
njih na Katinari in Proseku je nosilec liste Slovenske skupnosti dr. Dolha'- poudaril pomen samostojnega polit enega nastopa na volitvah. Dolhar je opozoril, da je Slovenska skupnost v tržaški občini sprožila in bistveno podpria vsako možne pobudo v korist Slovencev. Tako akcijo bo nadaljevala tudi v bodoč nosti.
Zlasti uspešno je bilo delo pri uveljavljanju dvojezičnosti v rajonskih konzultah in pri nastavljanju osebja z znanjem slovenščine. Slovenska skupnost meni, da je potrebno obstoječe stanje še izboljšati in z ustreznimi ukrepi dokončno uzakoniti. V pretekli dobi je bila izpeljana publicizacija Slovenskega gledališča in Slovenska skupnost meni, da morajo v bodočnosti podoben juridični status doseči tudi druge, prvei^tvene kulturne ustanove slovenske manjšine. Na zborovanju na Proseku je Dolhar poudaril, da je pozitivno ukrepanje krajevnih uprav v prid narodni manjšini preizkusni kamen za demokratično delovanje krajevnih uprav.
Pri tem je ostro ožigosal pisanje lokalnega italijanskega dnevnika «11 Piccolo®, ki je s predvčerajšnjim nesramnim in anahronističnim pisanjem ne le dokazal, da je prespal 20 let zgodovine, temveč globoko žalil slovensko manjšino kot celoto. To nas spodbuja, je zaključil Dolhar, da nadaljujemo svojo borbo za uveljavitev pravic slovenske manjšine, ki je istočasno borba za demokracijo in svobodne odnose med ljudmi.
Volilno kampanjo za liberalno stranko je sinoči z dveumo zamudo v kinu Grattacielo zaključil zakladni minister Giovanni Malagodd. V svojem govoru je zakladni minister razvil predvsem tri misli. Dejal je, da nastopa PLI danes v vladi kot kohezijski dejavnik sredine, ki se na političnem torišču zavzema predvsem za to, da bi se vladne koalicija ne odprla niti na levo, niti na desno: na gospodarskem področju se liberalci trudijo, da bi popravili napake, ki jih je naredila koalicija leve sredine in da bi ponovno pognali ekonomsko kolo; v zunanji politiki pa skuša PLI uveljaviti miselnost združene Evrope za katero naj bi se pojutrišnjem odločili tudi tržaški volivci. Malagodi je ponovil znana stališča, da ne bodo liberalci nikoli sodelovali s skrajno desnico, kakor tudi ne z levico, vključeno socialistično stranko.
Za KD je zaključil volilno kampanjo župan Spaccini, ki je dejal, da je občinska uprava lahko nekaj naredila zaradi stabilnosti in da se bo tudi v prihodnji poslovni dobi KD zavzemala za gospodarski in socialni razvoj Trsta. Nedeljske volitve morajo zato biti potrditev politike demokracije, miru, sožitja, za vsesplošni razvoj Trsta.
bilo sinoči srečanje z volivci, na katerem sta govorila občinski odbornik Hreščak in deželm tajnik PSI Tringale, kandidata za občinske volitve na listi PSI. Uvodno besedo je imel vršilec dolžnosti pokrajinskega tajnika Branko Pahor, ki je med drugim zagotovil, da bo stranka v bodoče prirejala bolj pogosta srečanja in pogovore z volivci.
Dušan Hreščak je s konkretnimi in zgovornimi primeri zavrnil očit-—* na račun socialističnih predstavnikov v občinski upravi in navedel, kaj je bilo doseženo tudi za uveljavljanje naših narodnostnih pravic in mirnega sožitja prav po zaslugi socialistov. Brez socialistom ne more biti nadaljnjega napredka, še manj pa konkretnega uveljavljanja pravic Slovencev. To dobro vedo nacionalisti in konservativne sile. Če bi na sedanjih volitvah pridobili glasove liberalci in bi bili na demokristjanski listi izvoljeni predstavniki struj, ki vodijo sedanjo centristično vlado, je še dejal Hreščak, bodo tudi v tržaški občini poskušali spet vzpostaviti centristično upravo, ki se ne bo zmenila za pravice Slovencev. Tudi zaradi tega je potrebno, da PSI dobi več glasov in laže prepreči take načrte, je poudaril Dušan Hreščak.
Tringale je orisal sedanji politični položaj v Italiji in opozoril na pot navzdol, ki se je začela z odstranitvijo socialistov in s škodljivo ter nevarno politiko sedanje vlade. Poudaril je tudi, da se socialistična stranka, tako v krajevnih upravah kot v parlamentu zavzema za zaščito narodnih manjšin,, ker je to del boja za demokracijo in za pravice vseh državljanov.
Tudi zadnji dan volilne kampanje je Slovenska skupnost priredila številne shode v mestu in na tržaškem podeželju. Na njih so politično delovanje Slovenske skupnosti in njen volilni program za tržaško občino obrazložili politični tajnik Štoka, predsednik sveta Hanej, za mladin-
r
Na listi KPI: Stojan Spetič št. 50, časnikar, strokovnjak za vprašanja slovenske narodnostne skupnosti; Wilhelm — Gu-glielmd št. 19, dosedanji občanski svetovalec, ki se ukvarja z vprašanji Krasa, urbanizma in kmetijstva; Junij Kocjančič — Cancdani št. 8, delavec, zanima se za vprašanja tovarn; Lucijan RanceJj — Roncelii št. 43, partizan, zanima se za u-pravna vprašanja tržaške občine Na listi PSI: dosedanji občinska odbornik Dušan Hreščak št. 26, znani antdfašdst, ki Je dolga leta preživel v fašističnih zaporih in ki je prvi Slovenec, ki je bil izvoljen v tržaški občinski odbor kljub ogorčenim protestom vseh tržaških klerikalnih, nacionalističnih in fašističnih krogov.
Na listi Slovenske skupnosti: dosedanji odbornik dr. Rafko Dolhar št. 1, zdravnik in asistent na tržaški univerzi.
Slovenski volivci in volivke so že na prejšnjih volitvah dokazali svojo politično zrelost in zavest in jo bodo prav gotovo tudi tokrat. Zaradi tega samo še zadnji nasvet: vsak volivec lahko odda štiri preferenčne glasove in to tako, da najprej prečrta znak stranke, za katero se je odločil, in pripiše priimek (opozarjamo u-radni priimek), ali bolj enostavno številko kandidata ali kan dddatov, za katere se je odločal.
Osp je včeraj prestopil bregove
Včeraj popoldne je Osp prestopil bregove. Voda je preplavila polja od meje do ceste, ki pelje od predora do škofij. Proti večeru je kazalo, da se bo položaj poslabšal, saj se je voda bližala nekaterim hišam, ki so ob cesti, ki pelje do opekarne. Zato so gasilci, ki so posegli kmalu po 18. uri, izpraznili tri hiše. ki jih je voda ogrožala. Posebno so se bali plime, ki je nastopila ob 24. uri. Zaradi burje, ki je pihala s kopnega proti odprtemu morju, pa se ni voda vzdignila, nasprotno, policijska izvidnica na mostu med Orehom in mejo pri Škofijah je zabeležila, da se voda niža s hitrostjo 5 cm na uro.
Vsekakor so na mestu ostale do pozne noči izvidnice tržaških in milj-skih gasilcev pod vodstvom poveljnika inž. Casablance in policisti pod poveljstvom miljskega komisarja
rodna skupnost prinašamo v celovito narodno kulturno zakladnico in s tem potrjujemo enotnost našega kulturnega prostora; zato končno, ker z našo kulturno ustvarjalnostjo v človeškem občestvu, v katerem živimi, dokazujemo, da nismo nikomur drugi.
Bil pa je sinoči praznični večer tudi preprosto zato, ker smo prisostvovali res lepi predstavi, lepi po idejni zasnovi in njeni dramsko-poetični izpovedi, lepi po režijski iztanjšanosti danega besedila, lepi po sceni, ki govori sama od sebe s svojim domačnostnim središčem in strukturo tehnično - civilizacijskega okolja, in prav gotovo ne ne-zadnje lepi po celi vrsti igralskih kreacij. Vse te sestavine Benedeti-čeve drame so se zlile v harmonično celoto, ki je navzlic svoji realistični simboliki delovala razumljivo in zato prepričljivo in ki je kljub lahni govorni privzdignjenosti ostala čvrsto in pogosto nazorno na tleh naše realnosti
A tosilec glavne vloge je zemlja, tista zemlja, za katero gre pravda tista zemlja, na kateri smo vedno manj gospodarji in na kateri bomo, če ne bo v nas dovolj moči, zavesti in ponosa, tud' vedno manj Slovenci. Te grožnje se avtor Be-nede*ic zaveda in njegova drama hoče biti opozorilo, krik bolečine in verr obenem da ni še vse izgubljeno.
Ta avtorjev Krik bolečine in ta vera sta odmevala v dvorano in iskala pristana v nas, ki smo spremljali dogajanje na odru.
Glavni igralski delež je slonel na Jožku Lukešu - očetu Leli Nakr-stovi materi, Liviju Bogatcu -Stojanu. Bogdani Bratuževi Mojci, Anionu Petpetu - gospodu X, Miri Sardorevi - igralki, Stanetu Starešiniču - advokatu. z manjšim’ a zato ni,' manj pomembnimi vlogami pa so nastopili še Silvij Kobal -vzgojitelj, Zlata Rodoškova - vzgojiteljeve žena, Lidija Kozlovičeva -Ester. Adrijan Rustja - finančnik, Alojz Milič - upokojenec in Stane Raztnsen - aktivni upokojenec.
Delo je režiral Andrej Hieng z jasno dramaturško preglednostjo, kar spričo realističnih in simboličnih elementov, ni bilo lahko Sceno, za katero bi si upal trditi, da je ena najlepših, kar jih je bilo na našem odru, je zasnoval Sveta Jovanovič, ustrezno in moderno, v fukciji drame koncipirano glasbo, je pripravil Marijan Vodopivec, kostume pa Anja Dolenčeva.
Občinstvo, ki je delo in igro sprejemalo s pozorno zbranostjo in podoživljanjem, je vse nastopajoče

Zaradi volitev v volilnih sedežih tržaške splošne bolnišnice v nedeljo ne bo dovoljen obisk bolnikov.
Zaradi tega bo obisk dovoljen danes, 25. t m. od 14. do 15. ure.
Almirante hvali «11 Piccolo» in zahteva ukinitev slovenskega tiska
Tajnik MSI Almirante je na sinočnjem zborovanju na Trgu Goldoni ponovno pohvalil pisanje «D Piccolo*, zaradi česar ne sme v «cono B», mecitem ko izhaja v Trstu slovenski tisk in to ob podpori italijanske države. Almirante je zagrozil, da bodo poskrbeli, da se ta sramota preneha. V tej zvezi je Almirante tudi pohvalil «D Pic colo*, ker je opozoril italijansko javnost, da sosednja Jugoslavija
VČERAJ ZAČETEK SEMINARJA V DIJAŠKEM DOMU
Koroški dogodki in problematika SFRJ predmet prvih predavanj in razprave
Koroški študent Peter Wieser o podlih nacionalističnih iz-gredih proti slovenski narodnostni skupnosti na Koroškem Član predsedstva ZMS Žitnik o ustavnih spremembah v SFRJ
V	Slovenskem dijaškem domu v Trstu se je včeraj začel informativni seminar, ki ga je priredil Mladinski krožek v Trstu. Seminar je s kratkim nagovorom odprl Pavel Štrajn, ki je med drugim tudi pozdravil vse goste iz matične domovine. Poleg člana predsedstva republiške konference Zveze mladine Slovenije Borisa Kralja so bili na jutranjem delu prisotni še predstavniki občinskih konferenc ZM iz Sežane in Ajdovščine ter predstavniki Obalne konference ZM.
Besedo je nato imel koroški študent Peter VVieser, ki je spregovoril o položaju Slovencev na Koroškem. Po podrobni analizi gospodarskih, socialnih in političnih faktorjev, ki pogojujejo življenje na Koroškem in v Avstriji, je prešel na prikaz vzrokov, dejstev in posledic nedavnih dogodkov, ki so tako vznemirili slovensko narodnostno skupnost na Koroškem. Od ugotavljanja vzrokov, dejstev in posledic do dejanske akcije za popravljanje tega perečega stanja, pa korak ni lahek in Wieser je ob tem priznal, da koroška mladina še ni zajela dovolj sape, da bi lahko uspešno kljubovala težki preizkušnji.
V	popoldanskih urah je bilo na vrsti predavanje o aktualnih družbeno - političnih razmerah v Jugoslaviji in posebej v Sloveniji, ki ga je imel član predsedstva republiške konference ZMS Igor Žitnik. Svoje izvajanje je razčlenil v tri dele. V prvem je obravnaval stanje, ki so ga v Jugoslaviji, ustvarile nedavne spremembe po pismu predsednika Tita. Pri tem je poudaril važnost novih amandmajev, ki bodo bistveno spremenili družbene odnose ter pospešili razvoj samoupravljanja. V drugem delu je Žitnik o-menil priprave za HI. konferenco ZKJ, ki se bo tokrat orientirala na probleme mladih ljudi. «Dobro smo se na konferenco pripravili, je dejal Žitnik, ker verjamemo, da bo ustvarila pogoje za večje vključevanje mladih ljudi v samoupravne procese naše socialistične družbe*.
Na koncu je predavatelj spregovoril o bodoči orientaciji nalog ZMS v luči sedanjega družbenopolitičnega stanja v Jugoslaviji. Pri tem je dal poudarek vlogi šole pri izravnavanju družbenih razlik.
Po tem poročilu se je razvila
Spremembe v vodstvu tržaškega velesejma
Z ministrskim odlokom t une 26. septembra 1972, ki je bil objavljen v Uradnega vestniku štev 268 z dne 33. oktobra letos je bil prof. F. Favaguna imenovan za predstavnika tržaške občine v glavnem svetu tržaške sejemske ustanove. Z odlokom z dne 9. septembra, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku štev. 244 z dne 18. septembra letos na je bil za predstavnika pokra; inske uprave imenovan v isti organ ing. A. Ragone. Oba nova člana sta tudi v izvršnem od boru sejemske ustanove, in sicer prof Earaguna kot prvi podpredsednik ing. Ragona Da kot podpredsednik.
Prvo zimovanje v Kranjski gori
Potovalni urad Aurora vabi na prvo zimovanje v Kranjsko goro in sicer od 8. do 10. decembra 1972 z bivanjem v prvorazrednen-notelu «Larix».
Cena na osebo je 8.500 lir, v Kar je vključeno stanovanje in hrana (od kosila 8. do vključno kosila 10. decembra), kopanje v hotelskem bazenu in turistična taksa.
Informacije m vpisovanje pri potovalnem uradu Aurora, Ul. Ci-cerone 4, telefon 29243.
nagradilo z dolgim aplavzom, še posebej pa je bil na odru in po predstavi deležen iskrenih in laskavih priznanj avtor Filibert Bene-detič.
j. k.
V	Warmbadu pri Beljaku se je včeraj zaključil sestanke italijanskih in avstrijskih strokovnjakov glede določitve kraja, kjer bodo u-redili nove mejne naprave pri Rokovem.
V	Warmbadu so člani obeh komisij podpisali skupen dokument o načelnem sporazumu glede omenjenih lokacij. Dokument bodo sedaj poslali v odobritev obema vladama.
Gledališča
KULTURNI DOM
Danes, 25. t. m. ob 20.30 za abonma red B — prva sobota po premieri, Filibert Benedetič »Pravila igre*. Scena: Sveta Jovanovič. Slikarska izvedba: Demetrij Cej. Kostumi: Anja Dolenc. Glasba: Marjan Vodopivec. Režija Andrej Hieng. V ponedeljek, 27. t. m. ob 16. uri za abonma red G; v sredo, 29. t. m. ob 20.30 za abonma red D — mladinski v sredo: v soboto, 2. decembra ob 20.30 izven abonmaja: v nedeljo, 3. decembra ob 16 uri za abonma red C — prva nedelja po premieri.
V	torek, 28. t. m. ob 15.30 T. Braun in II. Fichna »Indijanci v Mali vasi*, gostovanje mladinskega gledališča iz Ljubljane.
Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav, ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. tel. 734-265.
V	nedeljo, 26. t. m. ob 17. uri revija cerkvenih pevskih zborov.
POLITEAMA ROSSETTI
Danes. 25. t. m. bo v gledališču Rossetti krstna izvedba komedije Wal-terja Chiarija »Io con te. tu con me*, v kateri znani italijanski igralec tudi igra glavno vlogo skupaj z Omello Vanoni. vrh tega pa je delo sam režiral. Predprodaja vstopnic pri glavni blagajni v Pasaži Protti (tel. št. 36372 - 38547).
VERDI
Danes ob 20.30 bo v gledališču Verdi premiera opere Igorja Strawin-skega »La carriera di un libertino*. To znamenito in edino opero Stravinskega bo vodil Gianfranco Rivoli,
V	glavni vlogi Toma Rakewella — libertinca - bo nastopil Lajos Kosma. Poleg njega pa bodo peli še Roma na Righetti, Mario Basiola, Anna Ma ria Rota, Ferrando Ferrari, Leonardo Monreale, Rosemarie De Riva in Lu cio Rolli.
Slovenski klub vas vabi nocoj na
SREČANJE
V TUPELČAH
Začetek družabnega večera v gostilni Jazbec ob 20. uri. Prevoz z lastnimi sredstvi
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 25. novembra KATARINA
Sonce vzide ob 7.18 in zatone ob 16.26 — Dolžina dneva 9.08 — Luna vzide ob 21.29 in zatone ob 11.29
Jutri, NEDELJA, 26. novembra KONRAD
Vreme včeraj: na j višja temperatura 8,4 stopinje, najnižja 5,2, ob 19. uri 7,6 stopinje, zračni pritisk 1012,5 mb, rahlo narašča, veter 29 km na uro. s sunki 60 km na uro, severovzhodni, vlaga 59-odstotna, nebo oblačno, padavine 32,6 mm dežja, morje mimo, temperatura morja 12,2 stopinje
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 24. novembra 1972 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 11 oseb.
UMRLI SO: 59-letna Eleonora Silvestri por. Zuccolin, 47-letni Mario Savi, 87-letna Nicoletta Konuk vd. Schito, 90-letna Lucia Orusovin vd. Cumar, 3-letna Sabrina Schnautz, 72-letna Anna Pozeco por. Coslovich, 68-letni Anton Pičulin, 94-letna Maria Zubin vd. Rota, 76-letna Maria Dodič por. Fuk, 73-letni Edoardo Schaffer, 47-letna Angela Zitoli por. Cusanno.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Al Uoyd, Ul. Orologio 6 — UL Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Picciola, Ul Oriani 2; Vemari, Trg Valmau-ra št. 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giu-stizia. Trg LibertA 6, Testa d'oro. Ul. Mazzini 43.
pripravlja vojaški napad in ugo živahna razprava, v katero je po-tovil, da so (italijanske meje svete*, i seglo več mladincev.
OTVORITEV NOVE TRGOVINE NA OPČINAH
tecnoutensili
SERGIO TENSI Opčine, Proeeška ulica 3
Vse vrste orodja za:
— mehanične - strugarske avtoličarske delavnice. Merilni in kontrolni inštrumenti za vse stroke. Kroglični ležaji za avto in industrijo. Električni stroji, za malo in veliko industrijo. (Vrtalni stroji — žage — varilni aparati — stružnice).
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
FILIBERT BENEDETIČ
PRAVILA IGRE
Drama upanja ali kakor se to vzame (Slovenska novost)
Razpored predstav glej pod rubriko »Gledališča*.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst VOJMIL RABADAN
KADAR SE ŽENSKI JEZIK NE SUČE
farsa v dveh dejanjih (Ljudski oder)
Jutri, 26. t. m. ob 17. uri v Ljudskem domu v Sv. Križu.
MLADINSKI KROŽEK — TRST
Vabimo ob zaključku mladinskega seminarja na srečanje z znanim slovenskim pesnikom
Ervinom Fritzom
ki bo v prostorih krožka, UL Ginnastica 72 (Dijaški dom) danes, 25. t. m. ob 17. uri.
Sledi družabnost z ansamblom Kraški cvet
GLASBENA MATICA — Trst
Sezona 1972-1973 Tretji abonmajski koncert
V petek, 1. decembra 1972 ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
NORA JANKOVIČ
—	mezzosopran IVAN SANCIN
—	bas
ŽARKO HRVATIČ
—	violina
NEVA MERLAK - CORRADO
—	klavir
SKLADBE PRIMORSKIH AVTORJEV: J. Jakončič, M. Kogoj, P. Merku. I. Mignozzi, V. Mirk, K. Pahor, R. Simoniti, M. Srebotnjak, F. Venturini, U. Vrabec.
Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (UL R. Manna 29, tel.. 418-605) ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
CIRCOLO DELLA CULTURA E DELLE ARTI (KROŽEK ZA KULTURO IN UMETNOST) v Trstu v sodelovanju z založbami Mladinska knjiga iz Ljubljane, Lipa iz Kopra in Založništva tržaškega tiska v Trstu prireja predstavitev knjige
KRST PRI SAVICI
prvega prevoda Prešernove pesnitve in sploh prve knjižne izdaje velikega pesnika v italijanščini.
Predstavitev bo v ponedeljek, 27. novembra 1972 ob 18.45 v mali dvorani tržaškega Verdija, Ul. S. Carlo 2.
Vabljeni
M 3 K I
JH' I ...
IIHR
V ČETRTEK,
30. t. m. ob 20.30 v KULTURNEM DOMU
ITALIANI, BRAVA GENTE
(sovjetsko - italijanski film; režija: G. De Santis; igrajo: A. Sordi, R. Pišu in T. Samojlova)
Vstop prost!
«Cappeila Undergrouud« 19.00 21.0® »Non torno a časa stasera*. Barvni film. Režira Ford Coppola. Igrajo Shirley Knight, James Caan, K®-bert Duval.
Nazionale 15.00—18.30—22.00 «11 Pa^ no*. Barvni film. Marlon Bran®1, Film je za vse.
Fenice 14.50-18.15-21.40 «B Padimo*' Barvni film. Marlon Brando. Al “a cino. Richard Castellano. Di®" Keaton.
Eden 16.00 «L'ultimo buseadero*. Barvni film. Steve McQueen in Ida pino. Film je za vse.	,	.
Grattacielo 16.00 «L'assassino 6 telefono*. Anne Heywood in leu) Savaias. Barvni film.	.
Excelsior 16.00 zadnja predstavai 22.15 »B generale dorme in 1»«®* Ugo Tognazzi in Mariangela ® lato. Barvni film za vse.
Ritz 15.00 - 22.15 »Dottor Zivag»' Barvni film. Omar Sharif in »v*1 Christie.	,
Aurora 16.30 «Chato». Barvni v»lc‘ film Charles Bronson. Prepovedan« mladini pod 18. letom.	..
Impero 16.30 »Fratello Sole, to Luna*. Režira Franco Zetu1®* Barvni film.	-u.
Cristallo 16.30 «Da parte degii an» • firmato mafia*. Barvni film za
Cristallo 16.30 «Improwisamente uomo nella notte*. Barvni film-i"""! Ion Brando. Prepovedano nol®®“ pod 18. letom.
Filodrammatico 16.30 »La belto®® nia, prima monica e poi dirnon®': Barvni film. Prepovedano nua pod 18. letom.	.
Moderno 16.30 »Ispettore Callag , II caso Scorpio e tuo*. Clintj^ wood. Prepovedano mladini P°d letom.	, jo
Vittorio Veneto 16.00 — zadnja • »Nicola e Alessandra*. Harrys drews. Barvni film.
Abbazia 16.00 «La fuga di Tara®* John Weissmuller in Maureen O livan.	. uj
Ideale 16.00 »La vendetta č un P?,, che si serve freddo*. Elis Evertie* in Klaus Kinsky. Barvni fd*' f
Astra 16.30 «Agli ordini del fiihrer^ al servizio di sua maesta*. Brynner, Romy Schneider.
KINO NA OPČINAH
predvaja danes ob 18. uri
»LA NOTTE BRAVA
DEL SOLDATO JONATHAN’
Prepovedano mladini pod M- *? tom. Igrata Clint Eastwood Geraldine Page.
Razstave
Od danes do 4. decembra prostorih krožka trgovinske UJJrLjjo ce "v Dl. Roma 15 razstavljala U® Bianchi in Dario Paganella. :BaZ^ef bosta odprla danes ob 19. un. pa je galerija odprta občinstvu hemi dan od 18. do 21. ure.
SOŽALJE
Sekcija KPI iz Trebč in PD rec izrekata tovarišem Bertu, ^ čeli, Marcelu in svojcem iskrena žalje ob izgubi matere in tasce fanije Kralj.	^
Globoko sožalje izreka tudi ŠP0^. društvo Primorec svojemu članu tu in odborniku Marčeto.
Ig
Užaloščeni sporočamo, da naS.^c vedno zapustil naš brat in s
Mario Savi
Razna obvestila
Danes ob 21. uri bodo v prosvetni dvorani (Soščeva hiša) na Proseku predvajali filme, ki jih je domačin Mirko Stoka posnel ob gostovanju Škotov na Proseku Kontovelu. Vab ljeni.
Pogreb bo danes ob 14.15 šnice glavne bolnišnice na pokopališče.
Žalujoči bratje in s' z družinami
novembra 1972
iz n< do®1*
esU»
23. t. m. nas je za vedno naš dragi
Anton (Nino) Pičuli
Pogreb bo danes, 25. t. m- . iz mrtvašnice glavne bolni®1
Žalostno vesi sporočajo: Angelo (Mario) in Claudi®. Nadja In Viviana, draga Maurizio in Lorena, sVft*.
nečaki in drugo sorodstv
Trst, 25. novembra 1972 Pogrebno podjetje Zimolo
SOŽALJE
Odbor pokrajinskega združenja rejcev v Trstu izreka ob iz8u^ člana upravnega odbora
NINA PIČULINA
globoko sožalje sinovom in sorodnikom.
ODBOR
Po kratki bolezni nas je za vedno zapustila naša draga m**0*' sestra, nona in teta
ŠTEFANIJA KRALJ (CARLI)
Pogreb pokojnice bo danes ob 15.30 iz mrtvašnice glavne b°* reišnice v cerkev v Trebče
Žalujoči: hči Marčeto, sto Alb***1 sestre Rafaela, Zora in Jusdn®
s družinami to drugo sorodstvo
Trebč«, Trst, Koper, Ljubljana, Buenos Aires, 25. novembra
GORIŠKI DNEVNIK
priporočilo mešane komisije za videmski sporazum
Kdaj bo mejni blok pri Lipid odprt ia mednarodni turistični promet?
Velika razbremenitev za blok pri Fernetičih in na Pesku - Pospešiti je treba birokratski postopek
Na zadnjem zasedanju v Benetkah clani mešane italijansko - jugoslo-s?ns*e komisije za izvajanje videm-Jfga sporazuma med drugim skle-, da bodo priporočili italijanski Jugoslovanski vladi, naj spreme-[	blok pri Lipid iz n. v
Not je znano, spada blok pri Li-J:1, na cesti Trst-Lokev, v II. ka-jwnjo. Preko njega je možen prejel samo z obmejnimi prednicami ter ima omejen umik.
klasifikacijo v I. kategorijo za ^narodni turistični promet, bi bil odprt poč in dan in bi bil do-•J®11 prehod s prepustnicami ter listi, tako za italijanske in Slovanske kot tudi za inozemske Jj®, ne bi bil pa dovoljen tovor-l*5*het. Tako so pred leti spre-
l80® mejni blok pri Lazaretu, kar
f>jah.
j. " ]
...knatno razbremenilo blok pri Ško
lish ve®flrat smo pisali v našem 3 0 nujnosti prekvalifikacije mej-3 Moka pri Lipid, in to pred-3® teto, da se razbremenita med-pT^na bloka pri Fernetičih in na ija’U' Inozemski turisti, ki preživ-Jo svoje počitnice na juzoslovan-j3 Področju, ali na Tržaškem, bi uj 1 večje možnosti za izlete v Li-K),v odnosno k naši obali. Zlasti jj^cani, ki zelo radi zahajajo V i^.0’ pričakujejo, da bodo pristoj-l_ ^ital ijanske jn jugoslovanske obda Luret®e vse, kar je potrebno, bi mednarodni turistični mejni s« ta?"' Lipici čimorej odprt, če ju P^o čimprej lotili dela, se bo ?hko uresničilo tam ob koncu
Jj^adi ali poleti. Naidlje bo šlo Ij^^ijanski strani, ker je biro
kLt^fmski
^akoK' pos;toPek bolj zapleten, vse-
glavnega kolodvora, ob 5.35 z Elizejskih poljan.
Proga 34: prvi odhod ob 5.20 s Kolonkovca, ob 5.40 s Trga stare mitnice.
Proga 35: prvi odhod ob 5.30 iz Lonjerja, ob 5.30 s Trga Oberdank.
Proga 36: prvi odhod ob 5.30 iz Miramara, ob 5.20 iz Barkovelj.
Proga 37: prvi odhod ob 5.40 z Rovt, ob 5.20 s Trga stare mitnice.
Proga 38: prvi odhod ob 5.40 iz Zdravilišča, ob 5.20 iz Ul. Beccaria.
Proga 39: prvi odhod ob 5.00 iz Trebč, ob 5-30 iz Ul. Cicerone.
V ponedeljek bo zopet veljal redni urnik z izjemo proge 36, ko bo prva vožnja iz Miramara ob 6.30, iz Barkovelj pa ob 6.20.
dan, oo 8. do 9. ure, v naslednjih zdravniških ambulantah: v Ul. Ma donna del Mare 13; Ul. G. Foschiat-ti 1/A, Ul. Giulia 2, Ul. dei Loe 3, Ul. del Vento 13, Ul. G. Marenzi 6, Ul. Puccini 76, na Lonjerski cesti 1, Ul. Giusti 2/A, v Prosešld ulici št. 28 na Opčinah ter na Proseku in v Križu.
Vsi, ki bi zaradi bolezni ali invalidnosti ne mogli z doma, lahko zaprosijo na ambulanti za zdravniški preg‘ec na domu. Potrdila bo do izdajali tudi tistim, ki sicer lahko roli jo sami, a jih mora nekdo 'kljun temu pospremiti na vo lišče. Taki volivci bodo imeli seveda prednost. V izjemnih primerih bodo potrdila izdajah rodi v soboto popoldne od 16. do 19. ure, toda izključno na sedežu občinskega urada za zdravstvo in higieno v Ul. To- i o 8. Ta urad oo za izjemne primere posloval tudi v naslednjih dveh dneh, 2fi. novembra, od 7. do 14. ure ter 27 novembra, od 7. do 14. ure Prebivalci zgornje okolice se bodo v teh dveh dneh lahko poslužili občinskih zdravniških ambulant na Opčinah ter na Proseku in v Križu. Na Proseku je ambulanta odprta ob torkih, četrtkih in sobotah, v Križu pa ob ponedeljkih, srena št. 41 z dne 16. 5. 1960 vsak dah in petkih.
miiiiiinnani...iiiiiiiiiiiiiiiHimiiiuiiiiininiuiiiiniiiniimniiiiiiiiiimliiiiiiii.•■■■■■•■"..
PO STANJU KONEC JUNIJA 1972
Zdravniška potrdila za onesposobljene volivce
V vseh občinskih zdravniških am bulantah bodo te dni, do vključno 25. novembra, dan pred občinskimi upravnimi volitvami, brezplačno podeljevali zdravniška potrdila vsem, ki ne morejo sami voliti, bodisi da so slepi ali drugače fizično onesposobljeni. Potrdila bodo izdajali na podlagi zakonskega čle-1960 vsak
ZARADI NESPORAZUMOV 0 ZDRAVLJENJU V UMOBOLNICI
Kriza v goriški pokrajinski upravi: odstop zastopnika PSI iz ožjega odbora
Podpredsednik pokrajine VValtritsch je včeraj dal ostavko Ostra resolucija socialističnega vodstva o stališču KD, PSD/ in SDl - Dr. Sergio Se mo la novi pokrajinski tajnik PSI
\ PROSVETNI DVORANI V GORICI
3°r Pa bo rešitev zadeve pospe-3'če bodo posredovale na pri-p^jnih ny\ct-'V| trž«ska 'finska lito Va’ n°kro:'nska in deželna uora-t’ Pokrajinska turistična ustanova lrgovinska zbornica.
Osebni avtobusi skrutinatorje
J^teška občina bo uredila poseb-f^tobiisne proge za člane pode jgjj .h volišč. Avtobusi bodo odha
KAKO JE Z NAROČILI V NAŠIH LADJEDELNICAH
Obrat v Tržiču bo gradil ladje po lastnem naročilu V Miljah gradijo vlačilce in manjše tankerje
V začetku letošnjega leta je italijansko trgovsko ladjevje štelo SKupno 7,856.129 ton. Domače ladjedelnice so v lanskem letu splavile 45 ladij s skupno 846.441 brt, od tega 29 ladij (560.936 brt) za italijanske in 16 ladij (2851105 brt) za tuje ladjarje. Zmogljivost ladje-, delske industrije je bila jzkorišče-
_____________________ ____ j na v razmerju 80-85 %, saj se skup-
iz Ul. Giustiniano pred licejem na zmogljivost vseh obratov ceni
približno 1,000.000 ton novega
^te» z naslednjim umikom: soboto, 25. novembra ob 15.30; nedeljo, 26. novembra ob 5. uri; , Ponedeljek, 27. novem, ob 6. uri. 3? .Povratek v mesto ob koncu. sir=.- h formalnosti bodo zaintere-jjJ®1 lahko vprašali za občinsko vili,- n° sredstvo na telefonski šte-62671.
ZARADI VOLITEV
frve nedeljske vožnje Acegatovih avtobusov
V
tova ne^e*j° bodo zaradi volitev
i ® V()7r> Irt no4/d«iM«» C v« d/vKn«nu
hčer-
i
/CeI yožnje avtobusov in filobusov ^Cer- 9 pred reciri'm urnikom in
■ilL°Sa Prv> odhod ob 5.20 iz 5.30 Caisia- 015 5,25 z Opčin, ob
pS Trga Oberdank. tw°8a 5; prvi odhod ob 5.30 s
jjr Perugino, ob 5.30 iz Rojana. n*r-
tk °Sa 7: prvi odhod ob 5.30 iz c^°e hiše, ob 5.30 iz Ul. Bec-
Sv^0?3 Prvi odhod ob 5.30 od pozvana, ob 5.30 z Elizejskih
!Vp3>a 15; prvi odhod ob 5.30 s Pa Giovvnni, ob 5.30 iz Cam-
Varzia.
„*Tr
na
ladjevja na leto.
V prvi polovici letošnjega leta je ladjedelnica »Italcantieri* v Tržiču izročila naročnikom dve večji enoti, in sicer 254.000 - tonsko turbinsko petrolejsko ladjo »Esso Italia*. ki jo je svoj čas naročila družba Esso Transport Co. iz Paname, ter
139.000	- tonsko turbinsko petrolejsko ladjo «Luigi Esse», ki so jo zgradili po naročilu družbe Sidloil iz Palerma. V razdobju januar - junij 1972 so v ladjedelnici splavili dve enoti, in sicer 253.000 - tonsko petrolejsko ladjo »SanFAmbrogio* za družbo «Italnavi» iz Palerma ter
136.000	- tonsko ladjo za prevažanje tekočin ali sipkega blaga «Igara» za družbo »Pluto* iz Palerma. Na dan 30. junija sta bili v tržiškem obratu v gradnji dve ladji, in sicer 136.000 - tonska enota za prevažanje tekočin in sipkih tovorov »gradnja štev. 4.279» za družbo Tanker Internazionale iz Genove ter
253.000	- tonska petrolejska ladja »Agip Sicilia* za družbo SNAM iz Milana. Italcantieri je imela poleg tega za zunanje naročnike še dve naročili, in sicer naročilo iste druž-bt (SNAM) za 253.000 - tonsko petrolejsko ladjo »Agip Sardegna* in naročilo družbe Alioth iz Cagliarija za 254.000 - tonsko petrolejsko ladjo »gradnja štev. 4.276». Poleg tega je
lastna naročila, in sicer za 254.000 -tonsko petrolejsko ladjo («gradnja štev. 4.290-4.291»), za 136.300-tonsko ladjo za prevažanje tekočin in sipkih tovorov («gradnja štev. 4.281») in za 314.000 - tonsko petrolejsko ladjo (»gradnja štev. 4.298-4.299»),
V ladjedelnici »Alto Adriatioo* v Miljah so v prvi polovici letošnjega leta izročili naročnikom dva enaka vlačilca, in sicer «Oriente» in «Capo S. Vito*. Gre za dve enoti po 193,33 brt, ki ju je naročila družba «Rimorchiatori Napoletani Societa Marittima* iz Neaplja. Na dan 30. junija sta bili v obratu v gradnji še dve enoti, in sicer 12.000. tonska petrolejska ladja («gradnja štev. 201») za družbo «Compagnia di Navigazione Costiera* iz Palerma in druga enaka ladja za družbo »Compagnia di Navigazione Si-dliana*, prav tako iz Palerma.
V goriški pokrajinski upravi je prišlo včeraj do krize. Socialistični predstavnik v ožjem pokrajinskem odboru Marko Waltritsch je včeraj zjutraj dal ostavko na svoj položaj predsedniku dr. Chientaroliju. Do ostavke je prišlo na podlagi sklepa pokrajinskega vodstva PSI ki se je sestalo v četrtek zvečer in obravnavalo položaj, ki je nastal v pokrajinski upravi potem ko je demokrščanska večina v odboru in v svetu izvedla določeno rešitev spora med zdravniki v psihiatrični bolnišnici ir odbornikom za zdravstvo.
Stvar je znana. Zdravniki, ki so se prištevali Basaglievi skupini, so obtožil pokrajinsko upravo in še posebej odbornika za zdravstvo Pe-rissina. da noče podpirati nadaljevanje politike «odprte bolnišnice* in da hoče vsiliti z javnim natečajem takega direktorja ki bi dejansko zavrl ta -dravstveni poizkus, ki je dobil tudi mednarodna priznanja. Prišlo je do objave Perissi-novegz članka v reviji «Iniziativa isontina*, kjer je ta ostro napadel vodstvo bolnišnice. Nekaj dni pozneje so ravnatelj dr Casagrande in drugi zdravniki v znak nrote-sta dali ostavko, istočasno pa so 130 ''olnikov proglasili za ozdravele. Prišlo je do debate v pokrajinskem svetu, socialisti so podprli esolucijo večine, ki podpira nadaljevanje sistema »odprte bol-nišnice», vendarle so zahtevali nadaljevanje dialoga z zdravniki ki so d-iii ostavko Tu je prišlo do spora med socialisti in krščanskimi demokrati (s slednjimi so tudi socialdemokrati in slovenska demokratska zveza), spor se je zaostril nekaj dni pozneje v ožjem odboru. ko je socialistični zastopnik zapustil sejo.
Socialistično vodstvo je o nastalem položaju razpravljalo na podlagi poročil podpredsednika Waltritscha in svetovalca Semole. Debata se je zaključila včeraj ponoči. Ob zaključku razprave je socialistično vodstvo sprejelo resolucijo, v kateri se ugotavlja, da je precejšen del krščanske demokracije in manjših strank gluh za izvajanje nove zdravstvene politike v umobolnici. Najbolj reakcionarne sile v KD, je rečeno v resoluciji, na eni strani izjavljajo svojo pripravljenost‘ na odprtje, na drugi pa zavračajo vsak tehnični
^arzi.
Norl°^a 281 prvi odhod ob 5.40 s
p:a Italija, ob 5.30 s Kolonje. -- _	_
30: prvi odhod ob 5.30 z ladjedelnica imela v kametu se tn
DVA IZMED NAPADALCEV NA KOCJANČIČA
Obsojena zaradi izsiljevanja denarja in opolzkih dejanj
Prizivno porotno sodišče je Chmetu in Murru za nekaj mesecev znižalo kazen
t&u Sredo sta se morala pred tr- i ga ima pri sebi. Resmu je ta vjS prizivnim sodiščem žago-1 izročil 15 tisoč lir in 100 dinarjev. ItOf,. . dva izmed napadalcev na Nocis ?t'čnega kandidata Jureta Sodt, '6a .a ne zaradi tega do-
sni ir—t.™a; vi,n.
Za večji tranzit z Madžarsko
Prihodnji mesec v Budimpešti razstava reških zmogljivosti
Gospodarski krogi z Reke pripravljajo v Budimpešti razstavo pristaniških zmogljivosti in tranzitnih dejavnosti na Kvarneru. Na razstavi z naslovom «Reka — tradicionalna, sedanja in bodoča pot Madžarske v svet», sodelujejo Podjetje za reško pristanišče, Jugoli-nija, Transjug in Železniško transportno podjetje iz Zagreba. Prikaz pripravljajo v sodelovanju z madžarskimi poslovnimi partnerji in ministrstvom za promet in pošto. Na razstavi bo Reka poudarila svojo vlogo največjega jugoslovanskega pristanišča in važnega prometnega središča v tem delu Evrope. Slovesno odprtje razstave bo 8. decembra v hotelu «Duna», in sicer v prisotnosti najvišjih pred-
razgovor tako z zdravniki kot z naprednimi silami. Istočasno so te sile avtoritativno odobrile obnovo preteklosti, ki jo je fašistična desnica vedino zahtevala in so na ze lo hiter način našli majhno skupino zdravnikov, ki ima nalogo likvidirati napredni poskus, do katerega je prišlo v zadnjih desetih letih v Gorici
Socialistična stranka se zahvaljuje zdravnikom, bolničarjem in socialnim asistentkam, ki so z nesebičnim delom dosegli lepe uspehe na zdravstvenem področju in obsoja poskuse vračanja na staro na \seh področjih, tako v državi kot nri nas. Ker ni krščanska demokracija pripravljena izvesti v pokrajinski upravi resne politike načrtovanja na področju oskrbe u-mobolnih ter se povezati s sedanjim tržaškim poskusom profesorja Basagbe. ki je dobil priznanje tudi s strani svetovne organizacije za zdravstvo, prehaja socialistična skupim, v pokrajinski upravi v opozicijo.. Istočasno vodstvo PSI vabi napredne politične in sindikalne sile. da onemogočijo staro politiko in se obnovijo napredni in ooprti zdravstveni sistemi, ki jih skušajo danes zatreti
Na isti seji je pokrajinsko vodstvo socialistične stranke izvolilo tudi novega političnega tajnika in ožji eubor. Na zadnjem kongresu PSI, k; je bil konec oktobra v Ron-kah je bilo izvoljenih dvanajst avtonomistov, osem lombardiievcev, šest oemartinovcev in pet manci nijevccv. Na četrtkov, seji je prišlo do povezave med avtonomisti in mancinijevci. Za tajnika je bil z re.aiivno večino glasov izvoljen pristas Mancinijeve struje dr. Sergio Semola iz Tržiča. V ožjem odboru so še en pristaš te struje Ge-rardo Amirante in pet avtonomistov: Sergio Dosso, Fietro Disset-te, Gianfranco Troinbetta, Rino Salviui in Gianluigi Devetag. Upravnik je Paolo Massi. V ožjem odboru m torej niti demartinovcev niti le>'čarjev. V odboru ni nobenega Slovenca.
Sinoči smo izvedeli, da je pokrajinski tajnik Krščanske demokracije De Simone izrazil obžalovanje, da ie prišlo do razkola v pokrajinski upravi s strani socialistične stranke. Dejal je, da ga to preseneča in da bo skušal v prihodnjih dneh najti stik s socialisti da bi našli skupni jezik.
Pokrajinski odbor, ki se je sestal v četrtek zvečer je med drugim obravnaval tudi ostavke prof. Basaglie iz izpitne komisije za natečaj ravnatelja v umobolnici. Odbor ie ugotovil, da so neosnovane nekatere obtožbe, ki trdijo da se je odbor povezal z neofašistično stranke, kajti iz glasovanja v po-krajiiiskem svetu je jasno razvidno, da je glas fašist:čnega svetovalca bil nasproten resoluciji, za katero je glasovala večina.
V	torek v Doberdobu občinska seja
V	Doberdobu bo seja občinskega sveta v torek, 28. novembra ob 16. uri. Na seji bodo razpravljali o sledečih točkah: poročila župana, potrditev odborovega sklepa o spremembi del za športno igrišče, odobritev načrta za drugi odsek kanalizacije v Doberdobu, odobritev draginjske doklade za leto 1973 občinskim uslužbencem, dovoljenje, da občinsko osebje dela nadure v letu 1973.
Jutri nastop štandreške mladinske dramske skupine
Predstavili bodo pravljično igro v štirih dejanjih
S premiero muiainsne igre »Ziam i Nanut, Edvard Marušič, Elisabeta zvezda» se bo štandreški dramski Prinčič, Ivan Plesničar, Vesna Car-oder predstavil občinstvu v nedeljo' gnel, Violetta Gulin. Poleg teh pa
v Prosvetni dvorani v Gorici. Zanimivost te igre je, da nastopajo v njej samo mladi domačini. To je Stiridejanka, v kateri nastopa veliko število ljudi v pravljičnih odtenkih, kajti igra je namenjena predvsem mladini.
Težko nalogo režiserja si je prevzel domačin Miloš Tabaj, ki je tudi sam član dramske skupine. Tabaja smo večkrat videli igrati in moramo reči, da je do sedaj odlično podajal svoje vloge in zato nimamo dvoma, da je tudi mlade nastopajoče pravilno pripravil. Scenografijo si je zamislil in sam tudi narisal domačin Karel Nanut, ki je igri dal tudi pravljično ozadje. Kostume, ki jih bodo nastopajoči nosili sta dali na posodo tržaško in novogoriško gledališče.
V igri, ki obravnava potovanje iz kraja v kraj mladega princa, igrajo naslednji Štandrežci: Erika Zavadlav, Katjuša Ožbot, Renzo Faganel, Dorela Cingerli, Loris Nanut, Edvard Marušič, Elizabeta Turri, Lilijana Paskulin, Dunja
Prosvetno društvo «Danican in sekcija ANPI na Vrhu čestitata ob 50. letnici poroke, Mariji Devetak in Leopoldu Grilu
bodo še nastopili otroci, ki bodo predstavljali zajčke, sovo in druge živalice.
V Krminu občni zbor vinogradnikov
Jutri, 26. novembra, ob 9.30, bo v občinskem gledališču v Krrrnnu vsakoletni zbor vinogradnikov, ki so včlanjeni v Konzorcij proizvajalcev briških in posoških vin. Razpravljalo se bo o letošnji finančni bilanci in o gradnji nove zadružne kleti. Včlanjeni vinogradniki so
toplo povabljeni.
Volitve v Ronkah
Volilna kampanja v Ronkah se je zaključila. Za komunistično listo je sinoči v kinodvorani Rio govoril podtajnik poslanske zbornice Arrigo Boldrini. za socialistično stranko v kinodvorani Excelsior poslanec Lo-ris Fortuna, za liberalce pa v restavraciji Furlan minister Malagodi.
Za skupno listo KPI - PSI sta sinoči v Romansu govorila poslanca Lizzero in Castiglione, za komunistično listo v Vilešu pa poslanec Menichino.
nuiiiiiiiiiuraiiiiiiiiiiiuiiHiiiiiiiiiiuiiiiiinniiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiHnHiniiiiiiiiin
CESTA SKOZI VAS JE BILA DOLGO RAZRITA
V Doberdobu urejujejo cesto in pločnike
Z deli so začeli pozno zaradi novih telefonskih kablov
V Doberdobu so te dni začeli de la za dokončno ureditev pločnikov in ceste skozi vas. Podjetje sedaj asfaltira vse pločnike vzdolž vasi. Ko bodo ti dokončani, bodo končno asfaltirali tudi cesto. Pokrajinska cesta je bila dolgo časa v zelo slabem stanju. Najprej so jo razrili zaradi namestitve odtočnih kanalov, nato pa še zaradi namestitve podzemskega telefonskega kabla Cesta je bila tako popolnoma razrita na obeh straneh in promet se je po vasi odvijal zelo počasi. Občinska uprava je sicer večkrat posredovala pri telefonski družbi SIP, naj bi podzemski kabel postavila čimprej, tako da bi lahko cesto asfaltirali pred zimo.
Pokrajinska uprava je namreč že dalj časa od tega nakazala denar doberdobski občini za asfaltiranje
dom v voziček, last Luda Bressana. V bolnišnici so 19-letnd uradnici ugotovili zlom piščali desne noge in možganski pretres. Okrevala bo v 35 dneh.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 2567.
........................i..............................
NA SHODU PRED TBŽIŠKO LADJEDELNICO
Berlinguer: «Čimprej je treba streti sedanjo desničarsko Andreottijevo vlado!»
Tajnik KPI je poudaril tudi važnost Brandtove zmage na nemških volitvah ■ Umazana vojna v Vietnamu naj se konča!
Nemčiji. Z Brandtom je zmagala ideja mednarodne sprave, zmagala je ideja o evropski konferenci o varnosti, zmagala je politika sodelovanja med obema Nemčijama in med Zahodno Nemčijo z vsemi vzhodhoevropskimi socialističnimi državami.
Delavstvo je Berlinguerja večkrat prekinilo z navdušenim ploskanjem.
Goriška prefektura javlja, da so za en dan zakasnili veljavnost
SEJA OBČINSKEGA SVETA BO V PONEDELJEK
Pred nati par.im trgom pred trži- men uspeha Brandtove zmage ško ladjedelnico je včeraj opoldne M—^	7 RranH+nm “
delavcem te velike tovarne in tudi drugim, ki so prihiteli iz raznih krajev, govoril osrednji tajnik komunistične partije Italije Enrico Berlinguer. Na odru so bili poleg ladjedelniškega delavca Danteja Sabbadinija, ki je član centralnega komiteja KPI in ki je Berlinguerja predstavil, tudi deželni tajnik KPI inž. Cuffaro, tajnik gdriške federacije Paizza, senator Bacicehi, poslanca Menichino in Lizzero ter vrsta drugih komunističnih voditeljev.
Berlinguer je v svojem govoru tržiškim delavcem govoril predvsem o hudem gospodarskem položaju v državi, ki se v času vladanja sredinsko-desničarske vlade iz dneva v dan slabša. Težo slabšanja čuti na svojih plečih delavski razred, prav v teh dneh prihajajo na dan glasovi o razvrednotenju lire, s katero bi se okoristili kapitalisti.
Sedanja -Andreottijeva - Malagodije-va viada je posegla tudi na policijsko področje in pred dnevi predlagala zakon o tridnevni zapori, ki je izrazito protidemokratičen in fašistično obarvan. Hočemo protifašistično vlado, ki naj upošteva zahteve delavskih množic, sindikatov, naprednih ljudi. Zaradi tega mora sedanja vlada čimprej s po-zomice, da ne napravi še kaj slabšega.
Tajnik KPI se je dotaknil tudi zunanje politike. O Vietnamu je obrazložil nujnost, da se mirovna
U-
menic in čekov, v zvezi s stavko bančnih uradnikov 16. novembra letos.
V Novi Gorici razstava plastik
V Novi Gorici so sinoči, v okviru delovanja Zveze kulturno - prosvetnih organizacij, odprli razstavo plastik Janeza Boljke. Razstava jo odprta v salonu Meblo. Ob sinočnji otvoritvi je bil tudi krajši koncert.
Občina bo najela posojilo za ureditev obmejnih naprav
Svetovalci bodo razpravljali tudi o interpelacijah ter o razširitvi goriške bolnišnice
Na seji občinskega sveta v Gorici, ki bo v ponedeljek ob 18.30, bodo razpravljali, med drugim, tu di o najemu posojila 166 milijonov lir pri tukajšnji goriški posojilnici. Ta denar nameravajo porabiti pri nadaljnjem urejanju nove obmejne postaje pri Štandrežu.
Svetovalci bodo morali tudi potr-
_________ diti sklep ožjega odbora o nakupu
mazane vojne mora biti konec, 1140.000 plastičnih vreč za odnaša-vietnamsko ljudstvo naj samo od- nje smeti. Osrednja komisija za loča o svoji usodi. Berlmeuer je krajevne finance je odobri a letos tudi poudaril pozitivni poetični po-1 nji proračun, vendar z nekaterimi
saj je Kocjančič komaj vlo-^Sjal n° Pijavo in bo preiskava 8ovp„a verjetno več mesecev. Za-
sta se morala zaradi e-b-med tolikih tepističnih ua-v BnL.se skoraj redno odvijajo Ml* tistega dela tržaške des-NitLki meji med kriminalom in aU€r»m nasiljem.
takoj povem, da sta bila ob-4i Francesco Murro (20 let) te j!?0 Chmet (20 let), katerima ^ rF	P°d predsedstvom sodni-
Franza prisodilo nekoliko kazen. Murro bo moral od-oi f00 teto, 4 mesece in 20 dni ItaJpvati 110 tisoč lir denarne ’ ^met pa eno leto in 7 me-lais. *apora in 150 tisoč lir de-K kazni.
Ve6an -ta zaf?rešila? Preprosto po-to šeT.*®- marca zvečer je Mur-?Han	neke kinodvorane z ne-
hi, jPl in zavil, v njegovi druž-i dski vrt. Tu se je z njim v
Deset dni pozneje sta se pajdaša sprehajala po Drevoredu in ustavila nekega Marina Furlana. Zagrabila sta ga in zahtevala, naj jima izroči petdeset lir- Iskala sta prepir. Res je Furlan odklonil, ko ga je Murro pritisnil s pestjo, Chmet pa mu iztrgal denarnico iz katere je vzel 2000 lir in odšel.
Na koncu preiskave sta bila r»ba prijavljena sodišču zaradi izsiljevanja z obremenilnimi okoliščinami, Murro pa tudi opolzkin dejanj.
Sodišče prve stopnje jima je pripisalo eno leto in 10 mesecev, oziroma 2 leti in 3 mesece zaporne kazni.
V sredo, ko so obravnavali njun priziv je državni pravdnik dr. De Franco poskusil analizirati pojav nasilja v Drevoredu XX. septembra. Ugotovil je, da se tu nebrzdano sledijo drug drugemu primeri nasilja proti dijakom, dijakinjam, rrkmoidočim. Po mnenju državnega pravdnika bi oilo treba zaostriti varnostne ukrepe v drevoredu.
policijske oblasti
stavnikov madžarskega in reškega I ceste po vasi1, vendar na bi,o mo življenja. Jugoslovansko odposlan- i goče del izpeljati prav po kmeti stvo bo vodila predsednica občin- družbe SIP, ki je postavda pod-ske skupščine Reke prof. Neda zemski kabel s precejšnjo zamudo Andričeva	Družba je obljubila, da bo kabel |
; postavljen že v septembru, sedaj;
Med svojim bivanjem v Budimpe- smo pa ie prj koncu novembra.
pogajanja čimprej zaključijo.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ^
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Centrale, Trg Republike, tel. št. 72341.
.................................................i.............mu
Dela pri podvozu napredujejo prepočasi
mm
JI
šti, bodo člani reškega odposlanstva navezali nove stike z Madžari ter utrdili sedanje poslovne vezi. Lani je madžarski tranzit čez Reko dosegel 500.000 ton, na blagovnih spiskih pa so prevladovale pošiljke raznega blaga, lesa, mesa, umetnih gnojil, krme in osebnih vozil. Madžari vzdržujejo redno pomorsko zvezo med Reko in deželami Bližnjega vzhoda; na njej pluje 6 ladij, ki prevažajo poleg tradicionalnih pošiljk tudi naraščajoče količine blaga v kontejnerjih.
V ladjedelnici v Riva Trlgosu
Simbolična splavitev jugoslovanske ladje
V ladjedelnici »Cantieri Navali del Tirreno® v kraju Riva Trigoso so v četrtek simbolično splavili 25.300 - tonsko tovorno ladjo «Kidrič B.», ki jo gradijo za pomorsko podjetje »Splošna plovba* iz Pirana. Ladja je morala zaradi slabega vremena ostati na sanišču, ter jo bodo spustili v morje kakor hitro se bo vreme izboljšalo. »Kidrič B.» meri 179 m v dolžino, 22,9 m v širino in 13,8 m v višino. Poganjal jo bo stroj vrste CNDR-Fiat 785/S z osno močjo 10.000 KM, ki ji bo omogočal plovbo s hitrostjo 17 voz-
S tem v zvezi je potrebno, da opozorimo tiste, ki se peljejo skozi Doberdob proti Tržiču, naj vozijo zelo previdno, kajti cesta je zaradi del zelo slaba in na njej je nako pičeno veliko materiala. Podjetje je sicer namestilo vidne znake, la opozarjajo na nevarnost, vendar je cesta ponekod tako ozka, da se lahko komaj srečata dva avtomobila. Po drugi strani je na tej cesti zelo veliko prometa, še posebno v ju tranjih in popoldanskih urah, ko gredo delavci iz okoliških vasi na delo v ladjedelnico in druge tovar ne na Tržiškem.
Iz gorlžke bolnišnice
Na mostu v Zagraju so prejšnji dan našli 62-letno Edvige Di Zal nezavestno na tleh. Prepeljali, so jo z re Šilcem v gori ško bolnišnico, kjer so ji zdravniki ugotovili pretres možganov in razne odrgnine, zaradi katerih se bo zdravila 10. dni. Di Zol ni znala povedati kaj se ji je zgodilo.
19-letna Marinella Timonin iz Gradišča je trčila s svojim mopo-
Razna obvestila
Pokrajinska uprava v Gorici prodaja stavbo v Medeji, Ul. Roma 11, v kateri je bila karabinjerska vo-
Za promet so zaprli tudi zgornji del Ulice Aaullela
Počasi, prepočasi napredujejo dela pri ureditvi cestnega podvoza ulic Aquileia in Fatebenefratelli pod železnico Gorica - Videm. Avtomobilski promet se odvija enosmerno na spodnji strani ulic, po prvem delu Ulice Aquileia lahko vozi samo mestni avtobus. Dela so nujno potrebna, prav zaradi tega bi bila
. tem, kar lahko evfemi-
'iS-rss'	|.	: šss srs&rz s
^41mda( ga bo pnjavil^karaht (	preteke v, kakor tu<k na kjerJ)	I deoetriyn W2,	'	1 kaj mesecev zaradi nesoglasja z že-
lezniško upravo, sedaj pa dela potekajo počasi kot pri vsakem običajnem gradbenem delu. Ljudje se zaradi tega upravičeno pritožujejo. Trdijo da bi morala občina izdati več denarja za tako važno delo, da bi tako lahko gradbeno podjetje plačalo razne nadure.
Pri urejanju prometa je zaposlenih več mestnih redarjev, promet se iz čisto razumljivih razlogov odvija
zelo počasi, precej so obremenjene ceste skozi Podgoro in nato še Ulica Lungo Isonzo, ves promet v mestu se je zrevoluciooiral s precejšnjimi nevšečnostim za avtomobiliste. Vse bi bilo lepo in prav, ker je bilo delo potrebno, vendarle pa je treba vedeti, da bodo te nevšečnosti trajale leto in pol, do aprila 1974, seveda če bodo stvari potekale po prvotno pripravljenem načrtu.
popravki. Izvolili bodo tudi preglednike računov za prejšnje 'etn nato bodo še odobrili podrobni načrt za gradnjo polivalentnega socialnega centra v Gorici. Prav tako bodo svetovalci razpravljali' o spremembah v regulacijskem načrtu zaradi razširitvenih del splošne goriške bolnišnice.
Na dnevnem redu ponedeljkove seje imajo, poleg tokč, ki so ostale še od zadnjič, še vrsto točk, ki zanimajo osebje ter druge zadeve u-pravnega značaja. Na dnevnem redu so še tri interpelacije: prva svetovalca Candussija, ki govori o nujnih popravljalnih delih v predoru pod gradom, druga svetovalca Lu-pierija o nujnosti gradnje nove ve jašnice za karabinjerje, tretja svetovalca Battella pa o položaju v psihiatrični bolnišnici.
Kino
Gorica
VERDI 17.00-22.00 »Joe Kid». Barvni film. Clint Eastwood.
CORSO 17.15-22.00 »Alfredo, Alfredo*. D. Hoffmann in S. Sandrelli. Barvni film.
CENTRALE 17.00-21.30 »n rally dei campioni». Igra Steve McQueen. Barvni film.
MODERNISS1MO 17.00-22.00 «Dio in cielo, Arizona in terra». Barvni film. P. Lavvrence in M. P. Conte.
VITTORIA 17.15-22.00 »La bella Antonia prima monica e poi dimonia*. M. Longo in P. Focaccia. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano.
Tržič
AZZURRO 17.30 »La corsa della lepre attraverso i campi». Barvni film.
E\CELSIOR 16.00 »Larancia mecca-nica». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
PRINCIPE »Pippo olimpionico*. Barvna risanka.
\ovu Goric.
SOČA «Ne dotikaj se kavboja dokler je zaljubljen*, ameriški barvni film — ob 18. in 20.
SVOBODA »Demoni*, angleški barvni film — ob 18. in 20.
RENČE »Sanje zločina», italijanski barvni film — ob 16. in 20.
ŠEMPAS »Vrt Finzija Continija», italijanski barvni film — ob 20.
DESKLE »Reka v ognju*, ameriški barvni film — ob 19.30.
PRVAČINA Prosto.
KANAL »Zadnji naboj*, ameriški barvni film — ob 20.
OBČINA METLIKA SLAVI SVOJ OBČINSKI PRAZNIK
ivan ŽELE: Nadaljnji delovni rezultati in poglobi jan je bratskih vezi z Ronkami
Počasi, toda na trdnih temeljih med razvite občine v Sloveniji - Konkreten program za nadaljnje sodelovanje s pobrateno občino - Popolna ureditev otroškega varstva
V nosem listu smo letos obširneje poročali o praznovanjih v nekaterih občinah v SR Sloveniji. In ne samo v sosednih, obmejnih občino h, pač pa smo pisali tudi o občinskih praznovanjih v nekaterih občinah v notranjosti Slovenije. Ne le slučajno smo se tokrat odločili pisati tudi o praznovanju v belokranjski občini Metlika. Za to so globlji vzroki. Namreč mnogi partizanski borci iz naših krajev še dandai.es vzdržujejo tesne vezi z Belokranjci. Bela krajina kot zibelka NOB jih je sprejemala v vama zatočišča. Te vezi pa se še krepi j" in kažejo se težnje, da bi prijateljstvo omogočilo stvarnejše, obojestransko koristno sodelovanje na vseh področjih družbenega življenja.
Za sobesednika smo si seveda izbrali prvega moža v občini Metlika — njenega predsednika Ivana Želeti. Ko smo se mu po telefonu najavili na osemletno šolo, kjer je redno zaposlen kot ravnatelj, je bil koj brez vsakršnih pomislekov pripravljen na razgovor. Ugotavljali smo, da je prezaposlen. Telefoni so namreč neprestano brneli in še marsikaj nujnejšega je o-pravil med pogovorom z nami.
Nas je najprej zanimalo, kateri dogodek iz NOB so Metličani izbrali kot spomin iz preteklosti za vsakoletno praznovanje v občini dne 26. novembra.
»Dogodkov je veliko,* je začel z gloookim glasom in preudarno razpredati svoje misli predsednik Žele. »Bela krajina je splošno znana kot zibelka partizanstva in ljudske revolucije. V naši občini z nekaj nad 7 tisoč prebivalci, ki je med najmanjšimi v Sloveniji, je bilo 1225 borcev. Od teh so padli v bojih in kot žrtve fašizma. 504 osebe, medtem ko je malone vsaka hiša prispevala svoj delež k zmagi in osvoboditvi. Dan 26. november pa smo izbrali za svoj praznik zato, ker so leta 1942 naši borci Belokranjskega odreda s pomočjo borcev Cankarjeve brigade in XIII. proletarske brigade, sestavljene pretežno iz hrvaških borcev uničili na ta dan v vasi Suhor pri Metliki zelo močno in pomembno belogardistično postojanko. Ta postojanka je namreč močno ovirala gibanje naših enot v Gorjancih. Z njenim uničenjem je zadobil belogardizem hud udarec, tako da smo bili ves čas pozneje v Beli krajini pred temi izmečki našega naroda popolnoma varni.* — Se je ta borbeni, domovinski duh Belokranjcev odražal tudi v povojni graditvi? Glede na povomi razvoj Bele krajine v primerjavi z ostalo Slovenijo? Kako bi opredelil vašo občino z dosežki na vsestranskem področju napredka v tem obdobju? — Moram povedati, da je bila Bela krajina v preteklosti med najmanj razvitimi predeli Slovenije. Razen kakih 5 odst. prebivalstva, ki je odpadlo na obrtnike, trgovce, učiteljstvo in uradnike, je vse živelo od kmetijstva. Dandanes živi od kmetovanja le še kakih 35 odst. ljudi, kar je sicer še iznad slovenrkega poprečja. Toda počasi, a s trdnimi temelji, zlasti v tekstilni industriji, se dvigamo in se že lahko prištevamo med srednje razvite občine. Vseh zaposle-
I nih izven kmetijstva imamo že 2.000 samo v industriji, potem o-krog 400 v preostalih dejavnostih. To se pravi da pride že na vsakega tretjega občana po eno delovno mesto. Narodni dohodek na prebivalca je bil lani 870.000 starih dinarjev, letos pa se približujemo milijonu. Industrija ni zrasla kar čez noč in nesmotrno, ampak na zdravih tleh in ima še lepe razvojne možnosti. Predvsem zato, ker se naslanja na trdne poslovne odnose z inozemstvom. To dokazuje tudi njena akumulativnost s približno dvema milijardama starih dinarjev čistega dohodka letno. Vse to so naši občani ustvarili z golimi rokami, torej z zavzetostjo in marljivim delom. S tem pa menim, ca sem odgovoril tudi na prvi de! vašega vprašanja.
— Teža gospodarskega razvoja vaše občine temelji torej na tekstilni industriji. Se vam ne zdi, da ste s tem ustregli le pretežno ženski delovni sili? Kako re-
Predsednik občinske skupščine Metlika Ivan Žele
šujete problem zaposlovanja moških?
— Pričakoval sem to vprašanje. Za zdai je pač res problem zaposliti odvečno moško delovno silo v naši občini. Starejši se še držijo svojih kmetij, jih obnavljajo, počas: prodira na vas tudi mehanizacija in podobno. Nekateri mlajši se vozijo v službo v sosedne občine. Seveda, to še ne pomeni rešitev za daljše obdobje. Pač pa se glede tega pogovarjamo z nekaterimi večjimi slovanskimi podjetji, ki so pripravljena postaviti svoje obrate v naši občini. Ti o-brati naj bi zaposlovali pretežno moško delovne moči.
— Spričo nprednosti» za zaposlitev, ki jo imajo v vaši občini ženske, se verjetno porajajo probiemi otroškega varstva. Kako je s tem. tovariš predsednik? — V otroške varstvene ustanove za več kot 150 otrok smo vložili v zadinj’ letih okrog 300 milijonov. Za zdai je vprašanje varstva 0-trok .ešeno, saj imamo v vrtcu in jaslih prostora še za najmanj 20 otrok. So tudi možnosti za še večji sprejem. Toda problem je v tem, da deluje vrtec dopoldan, delavke - matere pa imajo tudi popoldanske izmene. Glede tega bi bilo potrebno sporazumeti se s tovarnami. da bi delavke matere imele prednost za delo v dopoldanski izmeni. Iz vzgojnih vzrokov namreč ne kaže, da bi organizirali
Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo za občinski praznik in za praznik 29. november SKUPŠČINA OBČINE in družbeno politične organizacije METLIKA
otroško varstvo tudi popoldne, do poznega večera.
— To so zadeve, ki jih je moč rešiti z dobrim posluhom v družbenem dogovoru. S kakšnimi delovnimi uspehi pa se lahko pohvalijo vaši občani ob letošnjem prazniku?
— Najpomembnejši delovni uspeh so vsekakor ustvarili letos v kolektivu podjetja «Komet*. Iz raztresenih majhnih delavnic, malone po vse; Metliki so se te dni vse lili v velike, najsodobnejše prostore, ki omogočajo podjetju organizirano industrijsko delo na tekočem traku. To je zdai že prava modle', na tovarna. Uradna otvoritev bo na sam praznik občine, pc večjem spominskem zborovanju na Suhorju Razen tega vam lahko naštejem še vrsto delovnih uspehov naših c. bčanov, kot je postavitev nove avtomatične telefonske centrale za 500 priključkov, potem začetek delovanja elektronskega računskega centra v tovarni «Beti» v katerem bodo izvajali operacije za potrebe gospodarstva širšega področja. Objekt je veljal okrog pol milijarde starih dinariev in se bo glede na potrebe kmalu izplačal. Nadaie bomo med enotedenskimi športnimi igrami in kulturnimi prireditvami v okviru praznovanja dali v promet dve po 4 km dolgi modernizirani cesti, proti Rosal-nicam in Drašičem ter okrog 5 km vodovoda za potrebe vasi Ro-salnice in Čurile. Tako za vodovoda, kot za cesti so sredstva prostovoljno prispevali vaščani omenjenih vasi in sicer po 2,5 odst. svojega dohodka v obdobju treh let. To je namreč skupen dogovor vseh vaščanov in kadar se kjerkoli v občini pokaže potreba po graditvi družbenih objektov, je tak dogovor osnova za zbiranje sredstev.
— Se pravi, kadar občani nekaj hočejo, je vloga občinske skupščine le v tem, da nastopi kot njihov izvršilni organ. Znano je. tovariš predsednik, da je vaša občina že nekaj let pobratena z zamejsko občitio Ronke v Italiji. Kako je prišlo do te pobude in v čem se najbolj odraža to pobratenje?
— Pobudo za pobratenje z občani Ror.k so dali borci »Fontanoto-vega* bataljona iz njihovega kraja, ki so se v tej enoti bojevali leta 1944 v Beli krajini. Leta 1960 smo to patudo sprejeli. Od takrat sodelujemo prvenstveno ob raznih srečanjih in proslavah, zlasti na kulturno - prosvetnem in športnem področju. No, te dni smo od občine v Ronkah prejeli predlog bolj konkretnega programa za nadaljnje sodelovanje. Tu so predlogi za poimenovanje ulic v obeh mestih
Pogled na stari center Metlike, v ozadju novi stanovanjski bloki
po pomembnejših možeh ali herojih iz revolucionarne preteklosti. Predlagali so izmenjavo dvajsetih učencev za šolske počitnice kakor tudi izmenjavo pedagoških izkušenj med profesorji in učiteljstvom. Nadalje naj bi v obeh mestih priredili slikarske razstave naših in njihovih avtorjev. Povabili so nas, da bi z izdelki naše industrije in kmetijstva, predvsem z našimi tipičnimi vini sodelovali na njihovi vsakoletni gospodarski razstavi. Pogovarjali smo se že o urbanističnih problemih v Ronkah in Metlisi. V Ronkah so pokazali pripravljenost, da bi pc njihovem sistemu uredili, oziroma asfaltirali naše podeželske ceste. Za demonstracijo bi kak kilometer ceste naredili celo zastonj Na športnem področju že nekaj let uspešno sodelujemo zlasti v kolesarski dirki po Beli krajini, medtem ko so pri njih bolj vneti za nogomet, pri nas
pa za košarko. Oni imajo zelo u-spešen pevski zbor, mi pa jih na skupnih nastopih dopolnjujemo z godbo ali folldomo skupino*.
«Končno — je zaključil svoja izvajanja predsednik Žele — so predlagali naj bi na obcestnih tablah mest ali izpod njih napisali, da smo pobrateni. Ker je naše pobratenje tako rekoč trikotno in je tako naša občina kot ronška že navezala bratske stike z občino Wagna na avstrijskem Štajerskem, naj bi v teh napisih navedli tudi Wagno. Ti predlog! so kajpak uresničljivi. Mi si prizadevamo da s podporo vsel občanov še nadalje utrjujemo te vezi ter da ustvarjamo zares bratsko sožitje med tremi narodi v tem trikotu. Ob prazniku naše občine se zahvaljujem vsem za te koristne pobude in akcije ter želim, da bi tudi v prihodnje u-spešno nadaljevali po tej poti!*
Dj. P.
Prostori novega obrata «Kometa». Ko bo stekel tekoči trak, bo proizvodnja še večja
NEKOČ JE TO BILA LE MAJHNA OBRTNIŠKA DELA VNICA
«Kometova» konfekcija na tekočem traku in v najsodobnejšem tovarniškem obratu
Tudi tuji strokovnjaki so se čudili nad popolnostjo novega obrata - Rast obrata je na zdravih temeljih in zato se računa z nadaljnjim napredkom
Notranjost obrata »Komet* v Starem trgu
Česar človek ne vidi, nerad verjame. Niti sam nisem verjel. Tako kot tisti zapadnonemški industrialec, ko mu je direktor Manek Fux razkazoval impozantne hale po najsodobnejši izvedbi, v kater re se je te dni preselil kolektiv metliške konfekcije «Komet». Podjetni Nemec iz znane tovrstne industrije «Susa» je kar občudoval: »To je vendar ogromen laboratorij. ki spominja na kako zdravilišče! Ne, takih delovnih prostorov naše delavke v Nemčiji še nimajo.*
Korenine mlade metliške konfekcije so pognale na zdravih tleh. Doba enajstih let niti ni tako dolga. Tiste prve metliške gospodinje, ki so pognale prve šivalne stroje v stari zgradbi osnovne šole, se spominjajo začetka, kot bi to bilo šele včeraj. Kolektiv se je širil z lastnimi močmi. Nova proizvodna dvorana, ki meri 3.780 kvadratnih metrov, bo lahko nudila zaposlitev 560 delavkam. Gradbena izvedba tovarne je terjala veliko truda, neprespanih ur in denarja. Več kot milijardo starih dinarjev. Sodobna načela o delovnih pogojih so zahtevala tudi potrebne higienske prostore, samopostrežno restavracijo, naprave za enakomerno ogrevanje in sto in sto drugih malenkosti, brez katerih se ne gre več v korak s časom.
Če naj zapišem, da nova tovarniška hala »Kometa* nima niti oken, potem ni težko pogruntatd, da je bilo potrebno rešiti problem zračenja in svetlobe.
«Kako to, tovariš Manek, da ste se odločili za to varianto, oziroma za ta sistem, brez zraku, brez svetlobe, s tekočim trakom in tako naprej?*
«Naše delavke imajo pri stroju odmerjen čas za vsako delovno operacijo. Menimo, da tudi zrak in svetloba, ki nam ju daje mati narava, ne vplivata vedno enako na razpoloženje, koncentriranje misli, skratka na delovno vnemo človeka. Mi smo hoteli doseči skladnost delovnega okolja z raz-položenostjo. Enakomerni ritem v
se mudi, kajti čas je zlato, vsaka minuta je dragocena in velja po delovnih normativih »Kometa* vsaj 11 čistih starih dinarjev delavki na roke. Lahko pa v tej minuti spretne in marljive roke delavke zaslužijo tudi 22 starih dinarjev. V tem primeru je namesto ene delovne operacije, opravila kar dve in za sto odstotkov prekoračila normo.
Ob traku sredi dvorane sem se ustavil pri stroju številka 42. Za strojem sedi Stanka Vrviščar.
«To je 'Fapfova’ mašina*, pra-
KMETIJSKA
ZADRUGA
METLIKA
z obrati:
—	vinska klet
—	mesarija
—	trgovina
—	lesna proizvodnja in
—	enota za kooperacijo čestita vsem občanom ob občinskem prazniku in pozdravlja bralce Primorskega dnevnika
HOTEL
BELA KRAJINA»
METLIKA
lja
ste
ostalimi gostinskimi obrati, pozdrav-ob občinskem prazniku vse svoje go-še posebej pa prebivalce pobratene občine RONCHI DEI LEGIONARI
Priporočamo se za obisk
in Vam zagotavljamo solidno postrežbo
KONFEKCIJA
KOMET
METLIKA
Cenjenim potrošnikom priporočamo svoje kakovostne izdelke, nedrčke in steznike.
Cenjenim strankam, poslovnim prijateljem, delavnim kolektivom in občanom čestitamo za občinski praznik občane METLIKA in za praznik 29. november.
proizvodnji je v današnjih časih še kako potreben! Važno je točno vedeti, koliko zmoremo brez vsakršnih vplivov ali motenj, v vsakršnem času ali vremenu.*
»Toda, če zmanjka toka, v tovarni ne bo zraka, ne bo svetlobe in ne le, da bodo stali stroji...*
«V tem primeru bomo pognali lastno centralo, lastne agregate.*
V veliki proizvodni dvorani sta montirana dolga tekoča traka. Ob njima so v enakomerni razdalji razmeščeni stroji. Pri vsakem stroju je stojalo z zabojem, v katerem ima delavka pripravljene skrojene izreze za svojo delovno operacijo. Stroji so oštevilčeni. Kadar delavki zmanjkajo izrezi, pošlje po traku prazen zaboj, ki ji ga v pripravi dela vrnejo polnega z izrezi, ki jih je treba sešiti. Na tak način ni treba delavki vstati z delovnega mesta ali se ozirati okoli, katera sodelavka Iz priprave dela ji bo prinesla skrojene izreze.
Dvorana je ozvočena. Ropot šivalnih strojev se izgublja v prijetnih zvokih melodij. Delo teče brez besed. Sleherni delavki za strojem
vi Stanka, ne da bi odvrnila pogleda od strojne igle, pravzaprav dvojne igle, ki sta kar naprej »šti-hali*.
«Je težko izpolniti normo?*
«Niti ne. Normo pa pol naredim vsak dan, včasih tudi normo pa tri četrt.*
«In koliko to znese mesečno?* »Včasih 180, včasih tudi nad 200 starih tisočakov.*
Ni kaj pripominjati. Pač vsaka po svoji sposobnosti, spretnosti.
Šefinja priprave dela Albina Do-seška je mimogrede povedala, da že zdaj, ko se v novi tovarni tako
rekoč še uvajajo v ta učinkovitejši sistem dela, presegajo delavke v povprečju dnevno delovno normo za 25 do 30 odst. K temu jim seveda pripomore boljša preglednost, organizacija dela in obsežnejši delovni prostor. V starih raztresenih delavnicah po Metliki je imel kolektiv »Kometa* komaj meter pa pol delovnega prostora na zaposlenega, zdaj pa pride na vsakega po 6,75 površinskega metra, upoštevajoč predvidevanja, ko bodo z nabavo novih strojev uvedli še 2 tekoča trakova in na novo zaposlili še 220 delavk.
Zdaj šteje kolektiv skupaj z obratom, ki so ga v tem poletju odprli v Starem trgu ob Kolpi, 340 zaposlenih, ko pa bodo novi prostori povsem izkoriščeni, bo novi «Komet» zaposloval kar 560 ljudi. To, kot menijo, bodo uresničili v doglednem času, saj so za nove prostore krili skoraj tri četrtine stroškov iz lastnih sredstev, ki so jih privarčevali v zadnjih treh letih. Prav spričo učinkovitega dela vsega kolektiva in razumnega gospodarjenja, ni nobene nevarnosti, da bi jih sedanji dosežki uspavali.
Z direktorjem Manekom in tehničnim vodjem Jožetom Žabčičem sem naposled navezal pogovor komercialni plati «Kometove* medalje. Zanimalo me je predvsem, kako gredo v promet na inozemskih tržiščih najrazličnejši nedrčki, stezniki, ženske kopalke in podobno blago. Spomnil sem se, ko si je žena kupovala tu v Trstu nedrček, pa je dejala, da je morala odšteti nekaj nad tri tisoč lir.
»Tu pri nas lahko kupiš boljši nedrček za toliko starih dinarjev!* je brž segel z besedo direktor Manek. »Prav zaradi tega, ker smo konkurenčni tako s ceno, kot s kakovostjo, se uveljav ljamo na zahodnih tržiščih, zlasti v Zahodni Nemčiji*.
»Razumljivo je», se je v razgovoru oglasil tehnični vodja Žab-čič, «da je konkurenčna cena posameznega modela odvisna od količine, ali »naklade* izdelave, če izvzamemo različne cene kakovostnih materialov. Mi smo za tvrdko «Triumpf* izdelali že samo enega artikla tudi po 300 tisoč kosov. Tedaj nas ni mogel potolči v ceni nihče*.
»Kako pa bi, denimo, shajali na italijanskem trgu?*, sem ju malce »podražil*.
»Ugotovili sm0| (ja je za prodor naših izdelkov na italijansko tržišče največja ovira carinska ba-riera. Italijanski oblikovalci mode za žensko perilo so nekdaj sloveli, zares. Toda danes že ne več. To nam povedo Nemci, Madžari, ki so naši največji odjemalci, in kamor pošiljamo skoraj
transportno podjetje
priHJU^Ldlcarvs'
METLIKA
Čestitamo vsem občanom pozdravljamo vse bralce
k občinskemu prazniku, Primorskega dnevnika
in še posebej poslovne partnerje na Primorskem
40 odst. svoje proizvodnje. Kak0-vost našega blaga daleč prekas3 tovrstno italijansko blago. RazeI" tega v Italiji nimajo tako d°v^ šene specializacje v večjem 0 segu, ampak je proizvodnja 0 visna od manjših posameznih, & prav številnejših proizvajalcev. ” jih torej z veliko serijsko P10® vodnjo v tem pogledu prekaša mo*, je poudaril direktor Man® • «Pa še nekaj je potrebno P°u dariti v zvezi s tem*, je spet vzel besedo tehnični vodja *a čič, «namreč v Nemčiji, v tvrdk* «Susa», za katero tudi delan1®' imajo normativ izdelave P°PreC" nega nedrčka z vsemi operacjJ® mi 14 minut na zaposleno * . ljo, ki ima navadno večje izk® nje od naše. Tvrdka je zelo s|®. ra in znana po tradiciji v zvrsti konfekcije že od nekdaj’ Ta normativ pri naših delavka ^ šiviljah, v poprečni starosti okr®» 19 let in pol (so torej še mls in manj spretne), pa je komaj _
nas
minut za enak nedrček. S sem hotel povedati, da je pri . nekaj, kar nas žene k učink®*3 tosti evropske ravni in smo Pre^
pričani, da bodo zdaj na
teka-
čem traku te dosežke še izb0^ šali*.
Dj- p’
iiiHiiiuimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiH>,l,,>>1
Prejeli smo
«L'Artigianato del Friuli - Ven® Giulia», revija deželne ustanove razvoj obrtništva (ESA), leto-;]o štev. 3. številka prinaša V°.m. o stanju in razvoju obrtniških -e javnosti v naši deželi, ki Sa { podal pristojni odbornik St°PP;. na «Dnevu obrtnika* 3. sep*®,, bra letos v Pordenonu. R'. f ;s» nik deželne družbe »Friuha^ 0 Martina je prispeval sestavek poslovanju organizacije in o nih proraocionalnih pobudah področju male in srednje in ^ strije. številka se zaključuje * , bičajnim vestnikom ESE ,n zbirko vesti in informacij za žolne obrtnike.	Ae\.
»ANIMALI E NATURA*, revija ° niške družbe Encia iz Vidma,
II., štev. 11, november 1972- jj vilka prinaša med drugih*. • v daljši sestavek o uvozu p-Italijo, v katerem se pisec M-gliabue zavzema za primerne, reditev železniških postaj v Candidu in na Proseku, ^
»AUSTRIA ECONOMICA*. inf°r^. tivni bilten avstrijskih predsta ^ štev v Italiji, leto IV., štev- . oktober 1972. Številka se ukv»" tudi z vprašanji avstrijskega ^ morskega ladjevja in v tej ^
d>f
omenja, da je Avstrija tega odkupila od pomorske »Condor* tri ladje za prevazgjj. kontejnerjev (»Heinburg*. . neuburg* in »Salzburg*), k' » oslej plule na redni «kontej|ier progi Hamburg - Montreal- ^ AUTONOME PROVINZ BOZB> rfe5
SUdtirol Informationsschrift ojj, Landtages und der Landesreg1®
2. Jahrgang — 1/1972, Heft »• rausgegeben von der Slidtiroler g; desregierung Božen, Schriftle' /-rj. Presseamt der Landesregierung ^ spistrasse, Gesamtgestaltung jj. deutchen Ausgabe und verantv . cher, Schriftleiter: Dr. EranZc(raSs® mUller, Meran, Otto • Huber - S* gc. 19. Druck: Athesia. Graphisch® [j triebe, Božen, Weinbergweg ?• .In-im Handel erhaltlich — Anf°r'jer gen beim Presseamt der SUdh .. Landesregierung, Božen, Crisp>s se. Tel. 26222.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
domači ŠPORT
DANES
*°fiOTA, 25. NOVEMBRA 1972
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
21.15 v Trstu, stadion «1. maj*
“or — Alzano
* * *
MOŠKA C LIGA
21.15	v Nabrežini
Kras — Dall'Acqua
* * *
MLADINKE
1°45 v Trstu, stadion 1. «maj»
“or — Sloga
KOŠARKA
. NARAŠČAJNIKI
1900 v Trstu, Ul. del la Valle
Ciinocolori — Bor
* * *
MINIBASKET
14.00	v Trstu, stadion «1.maj»
“®r — Kontovel
JUTRI
nedelja, 26. novembra 1972
NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA
14.30 v Trstu, Ul. Flavia
“lor S. Saba — Vesna
* * *
14.30 v Turjaku “onzo — Primorje
* * *
14.30 v Bazovici
2a1a - Breg
* * *
14.30	v Štandrežu
«ventina — Audax
* * *
1-3' AMATERSKA LIGA
oiii°B.ra Pros®ku
ullmPi|a — Breg B * * *
10.30	v Trstu, Sv. Sergij
oniacori — Union * * *
10;3° na Opčinah
roilcolor — Primorec
!4-30 v Gorici* *
*zurra — Sovodnje
* * *
1-	MLADINCI
10.00	v Padričah
Gai« - Vesna^ ^
-9-00 v Križu
0,*alunga — Primorje * * *
8.15	v Trstu, stadion «1. maj*
"'on — S. Giovanni
. NARAŠČAJNIKI „B'15 v Dolini
^ 1— Giarizzole * * *
ZAČETNIKI Z30 v Dolini
— Libertas Rocol
KOŠARKA
moška d liga
•00 v Trstu, Ul. della Valle
r — INA Benetke * * *
W T MLADINCI
Mrstu
** — Italsider * * *
1«	NARAŠČAJNIKI
I>»i na Opčinah, Prosvetni dom ** "— Kontovel
*»di°- V Gorici **dic' Arte B — Dom * * *
Mednarodni turnir
d', v Postojni
a,,°Pa tudi Polet
ODBOJKA
10 , ŽENSKA B LIGA
* '30 v Noventi Vicentini
Marzotto •
* * *
9n. MLADINKE
K ' 0 v Trstu, stadion «1. maj»
•»Oh1-
'•vera Marzotto — Bor
* * *
Hovel — Juiu * * *
DEČKI
Aftr^ v Trstu, Elizejske poljane
Unea — Sloga * * *
9q	DEKLICE
Olid* V Trstu> telovad. Bergamas
A — Breg
namizni tenis
PRED DREVJŠNJJMI IN JUTRIŠNJIMI ODBOJKARSKIMI TEKMAMI
Borovke bi rade izrinile Lovable z vrha lestvice
Breg v Noventi Vicentini v borbi za prve točke - Kras tudi drevi pred domačim občinstvom ■ Mladinske lige v polnem razmahu
10 on MOSKA A l,GA
Sf.L_. v Nabrežini
TT Taranto
ŽENSKA B LIGA
V tretjem kolu žen sike B lige prihaja v goste k Boru šesterka Al-zana iz istoimenske vasi pri Ber gamu. Alzano predstavlja za letošnjo B ligo pravo presenečenje, saj je v tej ligi novinec. Pravico do nastopanja si je pridobila šele lani, ko je zmagala v C ligi. Čeprav je Alzano novinec, pa nikakor ne igra podrejene vloge. Po dveh odigranih srečanjih deli prvo mesto z skipo Lovable in Borom, saj je premagal šesterko Vilgnonija in pa lanskoletnega prvoligaša AGI (in to celo v Gorici).
Borova naloga bo torej težka. Alzano ni še nikoli nastopil v Trstu, in je zaito njegov način igre naši šesterki popolnoma neznan. Bor se je med tednom za to tekmo dobro pripravil. Srečanje bo po vsej verjetnosti izredno napeto. Ekipa, ki bo zmagala, bo namreč še vedno ostala na prvem mestu lestvice.
INKA
# * *
Tekma med Primaverp Marzotto in Bregom v Noventi Vicentini bo izredno važna za obe šesterki. Oba tekmeca sta po dveh prvenstvenih nastopih še praznih rok in zmaga tako enega kot drugega bi pomenila premik iz nevarnih voda proti sredini lestvice. V letošnjem prvenstvu igrata obe ekipi v spremenjeni1 postavi in predprvenstvene govorice, da se je Primavera ojačila, ne držijo. Res je, da so prišle ne-katere mlajše odbojkarice, toda še zdaleč niso tako nevarne kot so bile njihove predhodnice. Lani ni Primavera utrpela niti enega poraza v Noventi Vicentini, letos pa je že v prvem domačem nastopu položila orožje. Glede na to čaka torej Brežanke težka, toda ne nerešljiva naloga. Zastopnice iz Doline so pokazale nedvomen napredek preteklo nedeljo doma proti ekipi Lovable iz Bergama, in med tednom v prijateljskem srečanju s šesterko OMA. Čeprav je vsako go stovanje poglavje zase, niso Brežanke brez možnosti za osvojitev letošnjega prvega para točk. To pa še toliko bolj, ker se bodo podale na pot v popolni postavi, in tu mislimo na tiste igralke, s katerimi trener Jurkič letos lahko razpolaga.
MOŠKA C LIGA
Pri našem edinem tretjeligašu, Krasu, je pred drevišnjim drugim zaporednim domačim nastopom vse v najlepšem redu. V goste prihajajo gasilci fe Trevisa, ki n jap nepremagljivi. Oba današnja tekmeca sta v dosedanjih dveh nastopih po enkrat zmagala in po enkrat prepustila izkupiček nasprotniku.
Krašovci so se za ta nastop dobro pripravili in so trdno prepri čani v lastno zmago. V preteklem prvenstvu je Kras prepričljivo premagal gasilce Dall’Acqua v Tre-visu, doma pa je bil povsem nepričakovano poražen s tesnim 3:2. To pot pa se kaj takega ne bi smelo dogoditi, ker bi bilo za številne domače gledalce razočaranje res bridko. Odbojkarji iz Zgonika bodo tudi drevi igrali brez Ladija Budina, ki1 žal ne bo mogel priskočiti tovarišem na pomoč v teh pomemb nih nastopih vse dn nmrratnega de la prvenstva
MLADINKE
Z včerajšnjo tekmo med Bregom A in Sokolom se je pričelo prven stvo tudi pri mladinkah (skupina A). V športno areno bo stopil tudi naš tretji zastopnik v tej skupini, Kontovel ki bo igral jutri zjutraj ob 9. uri na stadionu «1. maj* proti Julii. Srečanje samo bi moralo bi ti precej izenačeno in obe šesterki imata enake možnosti za zmago.
Tekma med Slogo in Borom bi morala biti pri Banih, ker pa je telovadnica zasedena zaradi volitev, sta se ekipi sporazumeli za spremembo, in bo gostitelj Bor. Tekma bo tako na stadionu «1. maj» ob 19.45 in bo predtekma srečanja B lige med Borom in Alzanom. Velike favoritinje za končno zmago so slej ko prej igralke Sloge, ki so letos izredno močne in bi morale med našimi ekipami priti najdlje. Prav gotovo ne bodo niti «plave» prodale
poceni svoje kože. Ker je pač derbi, so možna tudi presenečenja.
DEKLICE
Najmlajše igralke Brega se bodo v drugem kolu pomerile s sovrst-nicami ekipe OMA. Spopad bo precej zanimiv, saj je imela OMA vedno dober podmladek.
DEČKI
Dečki bodo odigrali v nedeljo četrto kolo. Naš edini zastopnik v tej konkurenci, Sloga, je v treh dosedanjih nastopih prav tolikokrat potegnil krajši konec. V prvem in tretjem nastopu pa so bili mladi odbojkarji Sloge precej blizu zmage. V nedeljo dopoldne pa jih čaka Are Linea, doslej najhujši nasprotnik.	G F.
ODBOJKA
Sinočnje ženske mladinske odbojkarske tekme Breg — Sokol niso odigrali ker se je Sokol predstavil na igrišču v Trstu le s štirimi igralkami-. Breg je tako zmagal z 2:0 b.b.
* * *
MODENA, 24. — Italijanski odbojkarski prvak Panini se bo v prvem kolu tekmovanja za pokal odbojkarskih prvakov srečal z izraelskim moštvom Hapoelom.
V tekmovanju za pokal prvakinj pa se bo italijanska ekipa Fini srečala s Montepellierom iz Francije. Tekma bo 3. decembra v Modem.
KOŠARKA
NAŠE EKIPE DANES IN JUTRI
Srečanje Polet-Kontovel prvi naraščajniški derbi
V D ligi bodo «plavi» gostili izredno nevarno peterko INA
Poletovi naraščajniki v zadnji prvenstveni tekmi niso bili kos Italsidru
Bor — INA, derbi naraščajnikov Poleta in Kontovela ter gostovanje poletovcev v Postojni: to bodo jutrišnji najvažnejši dogodki pri naših košarkarskih ekipah.
D LIGA
Jutrišnji Borov gost v tretjem kolu bo peterka INA iz Benetk. Moštvo sodi med najmočnejše v tem prvenstvu, zlasti zato, ker je v vrstah te ekipe tudi Vaecher, bivši igralec prvoligaša Splugen Reyerja iz Benetk. In prav Vaccher je s svojo izkušenostjo in tehnično znanostjo skoraj sam v prvem kolu premagal ekipo Cianocolorija v Nabrežini. Že to zgovorno kaže, da bo naloga naših mladih košarkarjev dokaj zahtevna.
Borovci bodo končno nastopili s

NOGOMET
AMATERSKA PRVENSTVA
V Bazovici tekma sosedov med ekipama Zarje in Brega
Več pomembnih tekem v 3. amaterski ligi
pijo in Bregom B, kjer je možen vsak izid, čeprav ima Olimpija kot gostitelj več možnosti za uspeh.
B. R.
Ekipa Juventine iz štandreža je v letošnjem prvenstvu startala zelo dobro. Na sliki so od leve proti desni: Sirk, Plesničar, Tomažič, Zin, Nanut, EL Tabaj (čepe), G. Montico, M. Tabaj, Pavlin, Ferletič in Marvin
2. AMATERSKA LIGA
V nedeljo bodo 'odigrali 9. kolo prvenstva 2. amaterske lige, ki bo za naše enajsterice- precej naporno. Nekaj naših igralcev in trenerjev smo povprašali za mnenje o nedeljskih tekmah in dobili smo te odgovore:
Boris Milič (Inter SS — Vesna): «V našem taboru vlada trenutna kriza, ki je posledica zadnjih negativnih nastopov. Potrebovali bi vsaj eno zmago in z njo bi gotovo izginilo precej težav. Potrebujemo več samozaupanja. Zaradi izključitve Zoffolija in Zudinija bomo morali tudi jutri, na žalost, stopiti na igrišče z nepopolno postavo. Gotovo pa bo igral Carmeli. V tekmi z ekipo Inter SS bomo seveda merili le na zmago, saj bi samo z njo odpravili naše težave*.
Vojko Bukovec (Isonzo — Primorje) : «P0 zmagi nad Vesno je razpoloženje v naši ekipi odlično in prepričan sem, da nam bo uspelo prinesti iz Turjaka vsaj točko, če bomo igrali tako, kot prejšnjo nedeljo. Glede postave nimamo težav, ker so vsi igralci v dobri formi in ima trener široko izbiro. Mislim pa, da do večjih sprememb ne bo prišlo*.
Trener Severin Kozina (Zarja — Breg): «Najprej upam na lepo vreme, ker na blatnem igrišču ne moremo pokazati dobre igre. Naš cilj je vsaj ena točka, čeprav se zavedamo, da en sam izid ne odloči dolgega prvenstva. Zarja je po treh uspehih odlično razpoložena, toda tudi med našimi igralci vlada optimizem. Glede postave imam dva problema, ker sta se prejšnjo nedeljo poškodovala Visintin in Ro-della. Upam pa, da bosta okrevala. Sicer bomo morali na igrišče z okrnjenim moštvom. Upam tudi, da ne bo prišlo do grobe igre, da
bo prevladal športni duh*.
V	ostoiiifc-srečanjih predvidevamo remi med ekipama Liberta&a„ s Proseka . in , Muggesano ter zmago Fogliana nad Flananiom. V tekmi AurisinaLibettds bo končni izid jasno povedal, katera ekipa je v večji krizi, saj obe potrebujeta točke in seveda računata na zmago. Portuale pa ima vse možnosti, da premaga Campanelle
3. AMATERSKA LIGA
V	nedeljskem sedmem kolu bodo izidi nekaterih tekem odločali o nadaljnjem poteku prvenstva 3. amaterske lige. Od naših enajsteric pričakujemo, da v jutrišnjem kolu potrdijo, da niso bili nedeljski dobri rezultati le slučajni.
V	skupini N bo najvažnejše srečanje med Cartimavom in Duinom, ki sta na lestvici oddaljena le za tri točke. Cartimavo mora absolutno zmagati, če se namerava še potegovati za prvo mesto, medtem ko bi bil Duino zadovoljen že s točko. Z zmago Cartimava pa bi se lahko okoristil ACEGAT, ki ne bi smel imeti težav v srečanju z Roianesejem. Union bo gostoval pri Demacoriju, ki igra precej slabo. Morala Podlonjercev je po nedeljski zmagi na višku in ne bi smeli imeti velikih skrbi v jutrišnji tekmi
V	skupini O bo verjetno tudi to kolo potekalo v znamenju premoči vodečih enajsteric. Primorec bo gostoval pri Edilcolorju. Trebenci gledajo z optimizmom na to srečanje, saj so v nedeljo končno prišli do točke po štirih zaporednih porazih.
V	skupini P bo v središču pozornosti srečanje med Costalungo in S. Anno, ki nista bili letos še poraženi. Kateri ekipi bo uspelo ohra-
GORIŠKI NOGOMET
Trd oreh za Juventino
V nedeljo bo na štandreškem igrišču zelo zanimiva tekma med Juventino in goriškim Audaxom. Goriška ekipa je bila vedno trd oreh za Juventino, čeprav je v letošnjem prvenstvu startajla zelo slabo, saj je klonila v petih zaporednih tekmah. Zadnji dve nedelji pa je Audax zmagal, kar pomeni, da je prebolel začetno krizo in se bo predstavil na štandreškem igrišču enakovreden slovenski ekipi. Kljub temu pa bodo «rdeče - beli* gotovo premagali to težko oviro, če bo nji hova igra borbena in ne bodo pustili pobud# nasprotniku. V nedeljo -Pa slovenski igralci ne bodo nastopili s svojim kapetanom in stebrom obrambe Edijem Tabajem, ker se je ta poškodoval v prejšnji tekmi s Torreanesejem.
Za nedeljsko tekmo je trener Cu-lot izbral naslednje igralce, ki naj se zberejo na štandreškem igrišču ob 13.30: Plesničar, Nanut, Tomažič, Zin, Pavlin, A. Montico, Sirk, Marvin, Ferletič, G. Montico, M. Tabaj, Collini, Černič, Faganel in Fiorelli.	Bip.
Pomembna tekma za Sovodenjce
Sovodenjci bodo jutri igrali proti ekipi Azzurra iz Gorice. Goriška ekipa nima svojega sistema igre, temveč izkorišča vse napake nasprotnika. Sovodenjci bodo morali v nedeljski tekmi zelo paziti, še posebno v obrambi, da ne bi po neumnem znova izgubili točke. V tem primeru bi slovenska ekipa zdrknila na sredino lestvice in bi si težko zopet popravila položaj.
Trenerja Marsona smo vprašali, kako ocenjuje dosedanje dosežke svojega moštva. Odgovoril nam je, da bo morala, kljub nedeljskemu porazu, celotna ekipa pokazati mnogo dobre volje in bo morala v naslednjih tekmah doseči več golov kot doslej. Če se bo ekipa samo branila, je nadaljeval Marson, bo polagoma zapustila vrh lestvice.
Za nedeljo so bili izbrani sledeči igralci, ki naj se zberejo ob 13.15 pred gostilno: Devetak, TriveUato, Corva, Kovic, Ferfolja, Batistič,
NAMIZNI TENIS
TEDENSKI PREGLED
Sokolova ekipa jutri v domači telovadnici
Uspeh Krasovih deklet v ženski ligi - Goriški Dom poražen v odločilnem srečanju z Audaxom
Petejan, Sambo, Florenin, Zava niti nepremagljivost tudi v nedeljo? ! dlav, Marson, Tomšič, Pozzo, Fajt. Zanimiv bo tudi derbi med Olim-1	D.
A LIGA
Jutri bo Sokolova ekipa nastopila tretjič pred domačim občinstvom. V nabrežinski telovadnici se bo namreč srečala z ekipo TT Taranto, ki sodi na konec lestvice. Na gostovanju v Tarantu je namreč Sokol zmagal s 5:2. Predvidevamo, da bo jutrišnje srečanje dalo isti rezultat.
V	Sokolovi ekipi bo poleg Košute in Peterlinija verjetno nastopi naraščajnik Radovič, ki je v zadnjih srečanjih povsem zadovoljil. S tem še ne mislimo trditi, da bo Radovič prišel do prve točke v letošnjem prvenstvu, saj so vsi nasprotniki solidni drugokategomiki, ki pa Peterlinija in Košute ne bodo mogli resneje ogrožati.
Spored prvega povratnega kola:
Vitamirella — CDR Modena
Sokol — TT Taranto
CUS Bari - GBC RariL. ■ i, ■.<
D LIGA
Eldpi goriškega Doma ni uspelo premagati someščanov Audaxa in ‘K tem preiti v vodstvo lestvice. Do-movci so zaigrali precej slabo in so boli poraženi s čistim 9:4. Res je, da je Audax tokrat zaigral zelo dobro, vendar pa si naša goriška ekipa takega poraza ni1 zaslužila.
Dom bo v jutrišnjem kolu počival. Nastopil bo zopet prihodnjo nedeljo, ko se bo srečal s šibkimi predstavniki Stražic, katere je v prvi tekmi letošnjega prvenstva premagal s 7:2. Jutri pa bo na sporedu srečanje Straccis — Audax, ki bo seveda pripadlo 4i’daxu.
ŽENSKA LIGA
V	nedeljo se je tudi zaključil prvi del prvenstva ženske lige. Prva Krasova ekipa v postavi Milič, Ves-naver, Rebula se je z lahkoto uvrstila v meddeželno tekmovanje. Gladko je namreč odpravila drugo Krasovo ekipo in drugo postavo tržaške Julie.
Namiznoteniška zveza ni še sporočila, kje bo priredila polfinalno kolo in katere ekipe bodo tam nastopile. Tekmovanja pa se bodo nadaljevala verjetno že prihodnjo nedeljo ali najkasneje čez 14 dni, po kratkem premoru za igralke; od mora pa ne bo mogla uživati Miličeva, ki je včeraj odpotovala v SanfElpidio, kjer bo danes branila državne barve v tekmi proti Švici. Izidi povratnega kola ženske lige:
3:0 3:0 3:2
4 0 12 1 8 2 2	7 9 4
04	3 12 0
S. J.
Kras A — Kras B Kras A — Julia B Kras B — Julia B Končna lestvica: Kras A	4
Kras B	4
Juli a B	4
	H
RIM, 24. — Včeraj	so odigrali
zadnji dve četrtfinalni	srečanji te-
niškega turnirja za svetovno prven.	
stvo .profesionalcev. V	prvi tekmi
je Nizozemec Tom Okker premagal	
Američana Riessena s	7:6 6:4. v
drugem srečanju večera pa je Ame-	
ričan Arthur Ashe odpravil Jugoslo-	
vana Piliča s 7:6, 6:1.	
	
RIM, 24. — Italijanska televizija	
bo jutri prenašala finalni del te-	
niškega turnirja za svetovno prven-	
stvo profesionalcev po drugem spo-	
redu s pričetkom ob	17. un. Na
prvem sporedu pa bo _		L	1__X_	ob 15. uri
me nred S6 aerom'’in Forštom	
;	1	-' »•'» v	rrt*CJ|	PlJij	
OBVESTILO	
SPDT sporoča, da dinski predsmučarski	bo 4. mla-
	trening ju-
tri, 26. t.m. Zbirališče pri bazo-	
viškem spomeniku ob 10. uri.	
	 		
iMŠmm	
Atalanta - Lazio	X 2
Fiorentina - Bologna	1 X
Inter - Torino	1 X 2
Juventus - Caghan	1
Vicc-nza - Sampdoria	X
Palermo - Napoli	X
Roma - Milan	1 X 2
Ter ana - Verona	1 X
Arezzo - Como	X
Brindisi - Cesena	X
Catar.zaro - Foggia	1 X
Sainbenedet. - Viareggio X	
Salernitana - Lecce	1
	
1 g I 1 j	1 y
L — prvi	2
drugi	1
2. — prvi	1 1
drugi	2 1
3. — prvi	1 1 2
drugi	2 X 1
4. — prvi	1 X
drugi	X 1
5. — prvi	1 X
drugi	X 1
6. — prvi	2
drugi	1
popolno postavo, in sicer: Ambrožič, Fabjan, Rudes, Kralj, Pertot, Šare, Koren, Škerlj, Stojan in Valter Hrvatič.
MLADINCI
Borovi mladinci niso v četrtek odigrali predvidenega tretjega ko la, ker so tekmo odgodili zaradi pomanjkanja sodnikov. Po vsej verjetnosti bodo to srečanje odigrali v četrtek, 30. t.m. ob 19.30, v telovadnici v Ulici Caravaggio.
NARAŠČAJNIKI
Polet — Kontovel, prvi letošnji derbi v tem prvenstvu. Nedvomno. bo ta tekma dokaj zanimiva, saj bo pokazala kakšen napredek sta v zadnjem času dosegli obe ekipi.
Kdo je favorit?
Moštvi sta se že srečali v prijateljski trening tekmi. Takrat so bili uspešnejši poletovci, ki so zaradi večje izkušenosti in zaradi nastopa na domačih tleh tudi jutrišnji favoriti. Tpda tudi Kontovelci bi s svojo požrtvovalnostjo in borb*-nostjo lahko prekrižali račune po-letovcem.
V B skupini pa bo drevi Bor igral proti ekipi Cianocolori. Tekma bo dokaj izenačena, saj sta, moštvi zaradi tehničnega znanja in , priprave enako močni.
POLET V POSTOJNI
Poletovci bodo jutri gostovali v Postojni, kjer se bodo udeležili mednarodnega mladinskega turnirja. Nastopajoče ekipe: Grosist (Nova, Gorica), Stadion (Ljubljana), Polet in Postojna.
Poletova postava: Gantar, Adri-jan Sosič, Daneu, Egon Guštin, Edi Sosič, Tavčar, Kraus, Dolenc in Jugovič.
Spored:
8.00	Grosist — Postojna 9.30 Stadion — Polet
11.00	finale za 3. in 4
12.30 finale za 1. in 2.
M
mesto
mesto
MINIBASKET
Borovi košarkarji minibasketa .so' v četrtek odigrali dve prijateljski' tekmi. Nastopili so letniki 1963 in ' mlajši ter letniki 1961 in 196? Servolana — Bor	42:15
Borovci so igrali s približno 25, otroki, kar predstavlja za naše društvo lep uspeh. Zmagali so spretnejši košarkarji Servolane. Med borovci je bil najboljši strelec Schilla-ni, ki je dosegel 13 točk. Ostali dve pa je dal Merku. Za približno .15.,,, Borovih otrok je bila ta tekma	,
ni nastop.
Servolana — Bor	72:31
BOR: Pegam 2, Gombač 8, Can-ciani 4, Mazzucca 4, Dougan 9, Schillani 2, štavar, Slepčevič in Ražem.
V	tej tekmi so nastopili letniki 1961 in 1962. Škedenjd so bili vidno boliši od naših košarkarjev.
DANES: BOR - KONTOVEL
Danes bo tekma minibasketa med Borom in Kontovelom. Obema peterkama bo srečanje koristilo kot priprava za prvenstvo minibasketa.
b. I.
KOŠARKA NA GORIŠKEM
Jutri bodo mladi domovci odigrali svojo tretjo tekmo košarkarskega prvenstva naraščajnikov proti ekipi Radiči Arte B.
Po dveh zaporednih porazih in po nedeljskem počitku domovci u-pajo, da bodo tokrat prinesli domov prvi dve točki tega prvenstva. Radiči Arte B je klub, ki ima v Gorici dolgo tradicijo, zlasti z mlajšimi ekipami. Domovci bodo morali zato dati vse od sebe, če bodo hoteli zmagati.
V	prejšnjih tekmah smo opazib', da so domovci netočni v metanju na koš in tudi v podajah, kar je pri košarki odločilnega pomena, tipajmo, da bodo tokrat zaigrali bolj pazljivo in tako, kot res znajo.
Tekma Radiči Arte B — Dom (Gorica) bo jutri ob 9. uri' v Gorici v telovadnici «Campagnuzza» na Rojcah.
Za to tekmo so bili poklicani vsi: mladi košarkarji Doma, ki se bodo' morali zbrati pred omenjeno telovadnico ob 8.30.	i'	j
I. K.
ifflffillli)«
ioii
,P0MlNI
PARTIZANSKEGA ZDRA VNIKA
47.
I	takoj razumel, Kaj pomenijo znamenja, ki sem mu jih • Pa je zavihtel cel predpasnik prek glave, tako da bi li odtrgal električno luč, pod stropom, še dobro, da smo _ rezervno operacijsko perilo.
^ so se začele borbe za Gorenjo vas, so v KE ves čas ji ranjence. Takoj smo jih operirali in jih sproti o-r311 s kamionom proti Cerknemu.
ku,turndka Črička je vse zelo pretreslo. V «Framjo» so z ■ Prinašali ranjence že prevezane, umirjene, tu pa se jo 'srečal z vso surovostjo in neposrednostjo vojne.
°nčno je prišlo povelje, da se ekipa lahko odpelje. S Ferjančičem sva se ločila pred hišo na Ceplezu, kjer
II	sanitetni odsek XXXI. divizije Nikdar več ga nisem
je preživel še zadnjega pol leta vojne in se vrnil jr®- Kako so sprejemali takrat v Vipavski dolini partizani šele, če sl prišel po dolgi odsotnosti domov! Vse je J2 sebe. Njegov šestletni nečak se ga ni mogel nagleda-r Partizanskega oficirja! Kdaj bo lahko tudi on postal 5; Največja sreča ga je doletela, ko je dobil v roke od-Pištolo svojega strica in se začel z njo igrati. Ferjan-
čič je skočil k njemu, da bi jo vzel, toda pištola se je sprožila in krogla Je prebila Ferjančiču glavno žilo na vratu. V nekaj trenutkih je izkrvavel.
Naj še nekaj povem o ranjencih pri Gorenji vasi. Tu smo prvič doživeli plinski prisad, najhujše okuženje ran. Nekateri ranjenci so začutili v ranjeni nogi močne bolečine. Ko smo jih prevezali, Je bila rana skoro suha ali pa se je cedil iz nje redek zelenkast gnoj. Koža okoli nje je bila otekla, rjavkasto obarvana, in če smo jo potipali, je pod prsti škripalo, kot. bi pod nogami škripal svež sneg. Kar pred našimi očmi se je bolezen širila od rane proti srcu.
Nismo imeli antibiotikov, pa tudi ne seruma proti tej najhujši infekciji ran. Edina pomoč je bila visoka amputacija okužene noge, in še na kmu, ki je ostal, smo morali napraviti velike reze, da je imel zrak pristop do globoko ležečih vnetih plasti mišic.
Ne prej ne pozneje nismo v IX K doživeli te bolezni. Vsaj tisti čas je morala biti zemlja okrog Gorenje vasi okužena s klicami, ki jo povzročajo. Mogoče so pa sploh v tej zemlji vedno gnezda, kjer se koti ta zalega. Pripovedovali so mi, da Je že poprej nekaj ranjencev s tega predela dobilo to okužbo In da so vsi Imeli rane zelo zamazane z zemljo in blatom. Med boji okrog Gorenje vasi je deževalo in vsi ranjenci so imeli čevlje in obleke popolnoma blatne. Prav take so bile seveda tudi rane. Ne vem, če so že kdaj znanstveno preiskali zemljo v tem okolišu, da bi ugotovili, če so v njej res klice plinskega prisada.
Tja do novega leta 1945 smo v «Franji» trepetali, ali se bo še pri katerem ranjencu Iz borb za Gorenjo vas rana prisadlla.
V tistem času sem šel nekega dne v Cerkno po opravkih. Povedali so mi, da je prišel v partizane iz Vipave dr. Pavlica in da bi rad govoril z menoj. Iskal sem ga vsepovsod in ga končno našel v cerkvi pri maši. Po vsej cerkveni ladji
so v špalirju stali razoglavi partizani s puškami na ramah. Ne vem, kateri praznik so praznovali tako slovesno. Mogoče je bilo prav novo leto. Jaz pa sem bil tako poln skrbi in strahu, da ni bilo v meni prostora za nobeno praznovanje.
Nekaj ranjencev je kljub amputacijam nog umrlo, nekaj pa jih je ostalo pri življenju, med njimi tudi Suhadolnik iz Borovnice, ki smo ga komaj rešili smrti. V pevskem zboru, ki ga je čriček sestavil iz invalidov v «Franji», je bil neutruden pevec. Po vojni je pel v velikem Partizanskem invalidskem pevskem zboru, ki obstaja še danes.
Ko se je 1. 1969 s kolesom vračal domov z vaje za jubilejni nastop pevskega zbora, ga je do smrti povozil neznan avtomobilist in po nesreči brezvestno pobegnil.
Nekaj dni prej sva s Suhadolnikom govorila o novi stavbi «Lesnine» na Titovi cesti, kjer je bil zaposlen. Bil je poln optimizma, čeprav mi je rekel, da bo moral zaradi težav v kmu spet priti za nekaj dni na ortopedsko kliniko, kjer so ga morali po vojni že večkrat zdraviti.
SNEG IN LED 1. 1. 1945 — 20. 1. 1945
Po novem letu je zapadel globok sneg po hribih okrog Cerkna tja do robov Trnovskega gozda proti Vipavski dolini. Za kake tri tedne je onemogočil večje premike naših in so vražndh bojnih enot po tem terenu.
V	«Franjo» smo lahko prišli samo po kamnih, ki so štrleli iz potoka. Vsak dan so jih umivali, da se na njih niso poznali sledovi okovank.
V	bolnišnici smo se počutili varnejši in smo v tem času napravili več operacij, ki bi jih sicer v vojni bolnišnici ne delali. Dr. Franja me je vključila tudi kot predavatelja v tečaj za bolničarje.
Vse skalnate stene v grapi je pokrila poledica, ki se je na nekaterih mestih nabrala v velike ledene sveče. Videti so bile kot kristalni kapniki. Delno je zamrznil tudi slap, kar je utišalo njegovo bobnenje.
Bolnišnico je obiskala kulturna skupina IX K pod vodstvom tovariša Joca.
V	vsaki bolniški baraki so predstavili nekaj točk iz svojega bogatega programa. Peli so pesmi, ki so bile zame nove. Zapomnil sem si melodijo in nekaj vrstic pesmi: {(Hiša požgana...«
Ti pa na straži v gorah, kje jemlješ moč, partizan?
Hrepenenje po svobodi zlati daje meni nezlomljivo moč, skupni boj z ruskimi se brati zmagoslavno bo končal
Sklenili smo poznanstvo s člani kulturniške skupine in smo jih čez nekaj dni obiskali v Cerknem, kjer so jim do deilild prostore na podstrešju večje zgradbe.
Tu nd bilo sijaja, M obdaja umetnike, ko nastopajo pred lepote žejnimi poslušalci. Bilo je mraz in primanjkovalo je hrane. Med posameznika je bilo čutiti trenja zaradi programa in načina nastopanja.
V	Labin j ah je bdi v tem času sanitetni odsek IX K. Dr. Edvard in Frenk sta kraljevala na toplo zakurjeni kmečki peči. Od sanitetnega odseka glavnega štaba sta dobila cel sveženj pošte, na katero ste morala odgovoriti. Zahtevali so razna poročila o delu sanitete v IX K, statistike in podobno. Po tem smo sklepali, da se partizani na Dolenjskem razvijajo v redno vojsko.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo	TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638
Podružnica	GORICA	Ul.	24 Maggio 1/1	Telefon	833 82
Uprava	TRST	Ul.	Montecchi 6/II	Telefon	795 823
Oglasni oddelek	TRST	Ul.	Montecchi 6/III	Telefon	761 470
Naročnina
Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir	V SFRJ posa-
mezna številka 1.— dinar, mesečna 14,— din, letna 140,— din, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
25. novembra 1972
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS. Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglas*’ 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo Py oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S”-«
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska ZTT • W
TRŽAŠKI DNEVNIK
NEDALEČ OD ŽELEZNIŠKEGA KRIŽIŠČA PRI NABREŽINI
BRZOVLAK IZTIRIL PO TRČENJU S TOVORNIM VLAKOM: STROJEVODJA MRTEV, NJEGOV POMOČNIK PA HUDO RANJEN
Kaze, da je nesrečo zakrivil strojevodja tovornega vlaka, ker ni spoštoval signala «stop» Namestnik državnega pravdnika D’Onofrio odredil aretacijo strojevodje tovornega vlaka in njegovega pomočnika - Sožalje deželnega odbora svojcem nesrečnega železničarja
Drog električne napeljave, ki ga je podrl brzovlak
Ena oseba mrtva, dve hudo ranjeni in sedem lažje ranjenih so obračun železniške nesreče, ki se je pripetila včeraj zgodaj zjutraj v bližini postaje ob železniškem križišču pri Nabrežini. Brzovlak «R 464», ki je odpotoval ob 6.10 s tržaške železniške postaje je iztiril po trčenju z vagonom tovornega vlaka. Strojevodja Verardo Nan-ni je bil pri priči mrtev, njegovega pomočnika Marina Martellija pa so hudo ranjenega prepeljali v tržiško bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo.
Zakaj se je nesreča pripetila ni še točno pojasnjeno in očividci postavljajo različne domneve. Po izjavi direktorja tržaške železniške direkcije inž. Giorgia Contaldija je tovorni vlak, ki je prihajal z openske postaje zavozil na slepo progo, ki je med dvema rednima tiroma, čeprav je bila prižgana rdeča luč in bi moral strojevodja ustaviti vlak. Ob koncu slepega tira se je vlak zaletel v poseben stroj za »suvanje kamenja na nasipu. Zaradi močnega sunka je stroj razbil odbijač in «zavozil» na nasip. Prvi vagon tovornega vlaka se je nagnil na levo in «zavozil» na levi tir ravno ko je pridrvel brzovlak. Čeprav sta strojevodja in njegov na mestnik potegnila ročko za hitro zaviranje je bilo trčenje neizbežno. Prvi elektrovagon je iztiril in zavozil po nasipu, ki se spušča skoraj navpično za kakih 30 metrov. Voz — na katerem je bilo poleg strojevodje in pomočnika še 6 ali 7 potnikov — se je zvil skoraj pravokotno in obvisel v škarpi. Drugi vagon in prvi del tretjega sta tudi iztirila, a sta za srečo obstala na nasipu in se nista prevrnila, tako da potniki niso utrpeli hudih poškodb.
Potniki in osebje so prvi priskočili na pomoč ranjencem in so istočasno obvestili osebje nabrežin-ske postaje naj izklopi električni tok. Zaradi silovitega trčenja je brzec podrl dva drogova električne napeljave in kabli so viseli nad skrotovičenimi vagoni.
Nes-f.onemu strojevodji niso mogli več pomagati, Marteldja in apun-tata ."elezniške policije Ciottija, ki je bil tudi precej hudo ranjen, pa so položili na nasip in počakali na prihod rešilnih avtomobilov Rdeče ga križa.
I Na kraj nesreče je takoj prihitelo zdravstveno osebje iz tržaške in iz tržiške bolnišnice in odpeljalo ranjence. Kmalu nato so pri-brzeli tudi agenti javne varnosti iz Sesljal, a pod vodstvom dr. Cozzija, karabinjerji nabrežinske postaje pod vodstvom poročnika Platarotti. ja, gasilci in delavci nabrežinske železniške postaje.
Namestnik tržaškega državnega pravcPika dr. D’Onofrio je začel preiskavo in je po ogledu prizorišča nesreče odredil aretacijo strojevodje tovornega vlaka 33-letriega Aless.-ndra Vecchiesa in njegovega pomočnika 25-letnega Giuseppina Collazuola, oba iz Mester, z obtožbo, da sta nenamerno povzročila železniško nesrečo. Oba železničarja sta zaprta v Koroneju, kje. sta na razpolago preiskovalcem.
Ključno in še nepojasnjeno vprašanje je. zakaj se tovorni vlak ni ustavil. Po nekaterih govoricah stroje, odja ni opazil rdeče luči pač pa je videl v daljavi zeleno luč, ki je «kazala» brzovlaku, da ima prosto pot. Omeniti je treba, da je tovorni vlak vozil z 18-minut-no zamudo in je po navadi «čakal» na brzcvlak v Mestrah. Po vesteh iz drugih virov pa kaže, da so odpovedale zavore tovornega vlaka.
Katera domneva je pravilna bodo morali ugotoviti komisija tržaškega železniškega ravnateljstva, dejstvo pa je, da so se železničarji doslej vedno pritoževali nad pomanjkljivo signalacijo v bližini nabrežinske postaje. Strojevodjem, ki privozijo z Opčin zakrivata pogled na progo in na signale velik ovinek in žerjav bližnjega kamnoloma in kaže, da so železničarji v tej zvezi že večkrat pozvali pristojne organe, naj namestijo repetitorje.
Med potniki brzovlaka je bil tudi časnikar torinskega lista «Stampa» Sergio De Vecchi. «V trenutku trčenja — je pozneje pripovedoval kolegom — je dež lil kot iz škafa in pihala je močna burja. Nenadoma smo se zavedli, da je vlak hitro zavrl, nato pa smo slišali «krik» skrotovičenega jekla. Šipe so se razbile in nevidna sila nas je porinila na tla. V vlaku je zavladala tišina in slišati ^e bilo le zavijanje vetra skozi razbite šipe. Nato smo slišali stokanje ranjencev in klice na pomoč. Pomožno osebje vlaka in številni potniki so takoj organizirali
Iz razbitega vagona tovornega vlaka so se usule vreče ceouie
prvo pomoč ranjencem. Lažje ranjene so razkužili z alkoholnimi pijačami, ki so jih imeli v baru. S pomočjo železničarjev, ki so prihiteli z bližnje postaje smo nato stopili na prosto. Prva naša skrb je bila, da smo rešili potnike prvega elektrovagona, ki je visel upognjen na nasipu. Z belimi prevlekami vzglavnikov smo pripravili vrv, da smo prišli do njih in smo jih izvlekli iz skrotovičenega železja. Nekaj mladeničev je odprlo vrata in pomagalo sedmim potnikom iz vagona. Neka oseba se je stiskala na stolu prav v točki, kjer se je voz upognil kot črka L: na srečo ni bil ranjen ampak le prestrašen. Strojevodja je ležal mrtev ob vznožju nasipa, njegovega pomočnika, ki je bil hudo ranjen, pa smo naslonili ob vagon in čakali na pomoč. Pol ure pozneje so prihiteli prvi reševalni avtomobili in ob prvem dnevnem svitu je bila reševalna akcija že zaključena.
Nesrečni strojevodja Verardo Nan-ni. ki je izgubil življenje v nesreči, je bil doma iz vasi Sasso Marconi pri Bologni, kjer se je rodil pred 47 leti. Zapušča ženo Edmeo Lolli ter hčeri Angelo in Paolo.
Njegov pomočnik 46-lefbi Nino Martelli pa je doma iz vasi Castel San Pietro Terme tudi pri Bologni. Sprejeli so ga v tržiško bolnišnico s pridržano prognozo, zaradi zloma desne noge, domnevnega zloma re-
ber, udarcev po glavi in šoka. V tržiško bolnišnico so sprejeli tudi apuntata železniške policije Pasqua-leja Ciottija, ki stanuje v Trsto v Ulici Tor San Piero 2 in ki se bo moral zdraviti 30 dni zaradi zloma desnega gležnja, če ne bodo nastopile komplikacije.
V tržaški bolnišnici pa so danes zjutraj razkužili rane sedmini lažje ranjenim potnikom, ki se bodo morali zdraviti od 7 do 10 dni.
Popoldne približno ob 15. uri so agenti javne varnosti pripeljali v tržiško bolnišnico 34-letnega Maria Bartolinija iz Benetk, ki pa stanuje v Vidmu. Našli so ga malo prej, ko je nezavesten ležal v Ulici Rossini. Mož se je v bolnišnici osvestil, a njegovo vedenje je bilo zelo čudno. Kričal je in krilil je z rokami ter ponavljal, da hoče domov, iz njegovega neuravnovešenega pripovedovanja naj bi zdravniki razumeli, da je bil danes zjutraj med potniki brzovlaka, ki je iztiril pri Nabrežini. Bartolim naj bi se sam oddaljil ob prihodu karabinjerjev. Ni znano kako je prišel do Tržiča, kjer so ga pozneje našli agenti nezavestnega. Zaradi neuravnovešenega vedenja so ga z reševalnim avtomobilom odpeljali v goriško psihiatrično bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju.
Ko so bili vsi potniki rešeni so železničarji začeli odstranjevati razbitine železniških vozov. Po več
urnem delu so ob 9.55 ponovno vzpostavili železniški pjomet po enem tiru, druga proga pa bo po izjavi inž. Contaldija uporabna šele danes zvečer.
Deželni odbor, ki se je sestal sinoči, je v imenu deželne uprave izrazil svoje sožalje sorodnikom nesrečnega Nannija, vsem ranjencem
pa je želel, da bi hitro okrevali.	Stroj za osuvanje kamenja, v katerega je trčil tovorni vlak
..............................................................................................................................■Hlinil.lllllll•,ll,,l,
PO ARETACIJAH V TRSTU IN IZOLI
... V
_	~v
:	i«iNzr	siSUkV
Razbit in upognjen voz brzovlaka
Mlliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiliiiminiiiiiiiiiiiiniifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiilil
Pomembno srečanje gastroenterologov
Jutri, v nedeljo, 26. t. m. ob 9. uri, bo v konferenčni dvorani glavne tržaške bolnišnice, pod pokroviteljstvom tržaške sekcije italijanskega društva za gastroenterologijo, pomembno zdravniško srečanje na temo «Sedanje možnosti zgodnje diagnoze pri rakovih obolenjih prebavil*. Srečanju bo predsedoval prof. Gino Macchioro, razpravo pa bo vodil prof. Giulio Sotgiu, ravnatelj klinike na bolonjski univerzi in predsednik italijanskega društva za gastroenterologijo.
Glede na to, da umre letno samo za rakasta obolenja na prebavalih 35 tisoč ljudi od skupnih 90 tisoč, ki jih zahteva rak na splošno ter glede na to, da bi se dalo. po mnenju ameriških znanstvenikov, rešiti vsaj polovico od teh s preventivnim zdravljenjem, je nedeljsko srečanje nedvomno pomemben dogodek.
O teh problemih bodo predavali znanstveniki svetovnega slovesa. O pomembnih dosežkih na področju gastroenteroJogije bo spregovoril prof. Charles Debray, član francoske akademije za medicino; poleg njega pa bodo predavali še znani italijanski zdravniki kot Mirelli iz Milana, Celli iz Piacenze, Banche iz Tuma, Gandolfi, Masiello in Fag-gioli iz Bologne ter prof. Elio Bel* sasso, primarij gastroenterološke službe v tržaški glavni bolnišnici.
Potresne sunke zabeležili tudi pri nas
V tržaški geofizični opazovalnici so včeraj zjutraj zabeležili štiri rahle potresne sunke, ki so bili oddaljeni približno 300 km od seizmološke postaje pri Briščikih. Epicenter je bil namreč v smeri jugozahoda, nekje v Srednjem Apeninskem pogorju. Najmočnejši sunek je dosegel 4,4 stopinje Richterjeve lestvice.
Opozorilo KZ vinogradnikom
svoje
treba
Kmečka zveza opozarja člane - vinogradnike, da je prijaviti pridelek vina.
Kdor ne bi izpolnil in oddal prijave, ne more potem dobiti dovoljenja, da vino lahko proda, ali sam toči v osmici.
Po zakonu so predvidene stroge kazni za tiste, ki bi vina ne prijavili (od 100 tisoč do 1 milijona lir globe).
Prijave je treba napisati na po sebnih obrazcih. Rok za njihovo oddajo zapade nepreklicno 29. novembra. Ni torej moč računati na možnost prijave po tem roku.
Zato naj se vinogradniki zglasijo na tajništvu KZ do 27. novembra, da jim izpolni in vloži prijavo.
LETEČI ODDELEK IN UJV ZAJEZILA RAZPEČEVANJE
Hud udarec za razpečevalno mrežo 10.000-lirskih bankovcev - Kaže, da so razpečali že 250 milijonov lir
«Vrtojak» ponarejenih bankovcev, ki se že skoro leto dni suče okrog našega mesta, je dobil hud udarec. V Ite/iji so že priprli večino razpečevalcev, jugoslovanski preiskovalci pa so v teh dneh priprli še dva , ažna člena dolge verige, po kateri je ponarejeni denar prihajal v Jugoslavijo.
Preiskavo vodi v Trstu leteči oddelek pod vodstvom načelnika dr Petroi -na. S to zadevo se zlasti ukvarjata marešala Mariu Čara in Arcide Sciuka in kaže da sta na pravi poti. Pred tremi dnevi so aretirali 37-letnega Vittoria Corre-ja in ravnotako starega Modestina Silvestrija, oba iz Mester. To sta le zaunji aretaciji, katerim je treba dodati razne druge, od francoskega državljana Benedettija, ki so ga ujeli lani poleti, ko so agenti reškegr. kriminalističnega odseka odkrili, da je razpečeval ponarejene desettisočake, do Sgardellija, kateremu so našli finančni stražniki skoro 4 milijone m pol ponarejenih lir v avtu letos poleti, od neke prostitutke v Astiju, pri kateri so našli več ponarejenih bankovcev, ki so imeli iste serijske številke, kot tisti, ki so se «po-javljn.i» na obalah Istre do Lui-gija Volpata, ki so ga aretirali pred približno 20 dnevi.
Pozornost agentov letečega oddelka se je zlasti ustavila ob Volpa-tu. za katerega domnevajo, da je zelo važen član skupine, ki je široko razpredla svoje mreže po vsej severni Italiji, še zlasti pa v bližnjih Krajih Jugoslavije Zakaj so se razpečevalci namerili prav na to področje? Po mnenju preiskovalcev poteka stvar takole: ponarejeni denar nakupijo v severni Italiji, morda pa tudi v Švici ali Franciji, za 40 odstotkov nominalne vrednosti. S ponarejenim denarjem nakupijo cigarete v Jugoslaviji. jih pretihotapijo v Italijo in z zaslužkom pri cigaretah krijejo tudi Vstih 40 odstotkov, tako da imajo v bistvu čist izkupiček. Domnevajo, da so do sedaj «potrošili» skoro 250 milijonov lir.
Poni rejeni bankovci so dveh vrst in jih je mogoče spoznati po diveh različnih karakteristikah:	bankov-
ci po 5.000 lir so natiskani na slabem papirju, tako, da je občutiti razliko pri samem otipavanju, Michelangelo na bankovcih po 10.000 lir pa ima predebele ustnice. Verjetno je nekaj teh bankovcev še v obtoku...
Da se povrnemo k dogodkom teh dni je treba poudariti, da sta italijanske in jugoslovanska policija stalno sodelovali pri preiskavah. Samu tako so lahko prišli do imen in priprli 32-letnega natakarja brez zaposlitve iz Izole Mirana Gunja-ča in Slavka Zlatiča, ki sta dobila od Volpata 10 zavitkov ponarejenih bankovcev po 5.000 lir za skupno vrednost 10 milijonov lir. z namenom da bi jih razpečala v Jugoslaviji. Sled za Zlatičem in Gu-njačem so preiskovalci odkrili letos poleti, ko je neki fant hotel plačati v trgovini s ponarejenim denarjem. Zlatič in Gunjač sta iz strahu zaupala v varstvo 6 zavitkov 20-letni Merini Čeh iz Izole, ostale pa je obdržal Zlatič. Ko sta zasumila, da so jima preiskovalci na sledi, sta naročila Čehovi,
naj dinar zažge. Dekle je ubogalo, preiskovalci pa so vseeno našli v pepelu ostanke bankovcev.
Z zadevo se sedaj bavi koprski preiskovalni sodnik okrožnega sodišča
MIKLAVŽEV SEJEM
Prihodi?je leto povratek v Drevored XX. septembra
Na tržaški občini so se včeraj sestali odbornik Romano, načelnik tržaških mestnih stražnikov Gri-son, predstavnik italijanske zveze upraviteljev javnih lokalov Nanin in predstavnik združenja malih trgovcev Datona. Na onevnem redu je bila razprava o letošnji premestitvi Miklavževega seima na Trg Ponterosso. Nanin je kratko poročal o sklepu, ki je bil v tej zvezi sprejet v Rimu, hkrati pa je opozoril na zahtevo kramarjev, naj se za prihodnje leto ponovno vzame v pretres možnost, da bi bil Miklavžev sejem na tradicionalnem mestu to je na Drevoredu XX. septembra.
MIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKIIIIIIIIIIIIIIliailllllllllllllllllllliailllllllllflllUIIIIIIIIIIIIIIUIIIfllllllltlllllJIUIIIIIIIIIIIlllltllHIIIIlIlIlIlDUIIIIIIIIIIIIIlIlliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Preveč trmasto ste vztrajali pri svojem in si s tem odtujili okolico. Danes imate priložnost, da vse popravite. V družini razgovori o prihodnosti.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Kaj radi vse zapletate, kot bi hoteli, da bi ne šlo prav. Niti se ne zavedate, kdaj ga polomite. Ne me nite se za ljubosumnost neke osebe.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Sprli se boste z delovnim tovarišem. Napaka bo verjetno vaša Nekdo v družini bo vihal nos.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Neki vaš nasprotnik vas bo spravil v
slabo voljo. Iz zagate boste prišli sami. Srečne ure v domači družbi.
LEV (od 23. 7. do 22. 8. J Ne lotite se dela preden si niste na čistem, kaj se od vas zahteva. Ne zanesite se na ljudi, ki preveč obljubljajo.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Opravka boste imeli z neprijetnim delom. Vse se bo prav končalo. Za večerne ure se pripravite.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.1 Verjetno boste morali na pot Pripravite se pošteno, ker boste imeli izredno mnogo dela. Bo dite popustljivi z osebo, ki jo ima te radi.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Nasvete, ki ste jih dobili, pošteno izkoristite. Ne bodite preveč drzni. Nekomu se boste zamerili-
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Če boste znali ubrati pravo pot, bo pol dela že opravljenega. Preveč ste ponosni na svoje uspehe.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Imeli boste težave, katerih se boste znebili le s tujo pomočjo. Tudi v ljubezenskih zadevah zapleti.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Pomanjkanje smotrnosti pri delu. Tudi med vašimi sodelavci ne bo prevelikega soglasja. Napetost v družini.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ne izgubljajte se v malenkostih, ker boste sicer veliko izgubili. Žani tniva diskusija doma.
Koliko je upokojencev na Tržaškem?
Državni zavod za socialno skrbstvo (INPS) je lani izplačal 85.714 upokojencem skupno vsoto 44.716,2 milijona lir. Vsak upokojenec je torej prejel (v celem leto) 521.700 lir (83,6% več kakor v letu 1964). število upokojencev v našem mestu oaglo narašča: leta 1984 jih je biiO 52.330 :eta 1965 56 0,31, leta 1966 60.194' leta 1967 66.208, leta 1968 67.814, ieta 1969 72.275, leta 1970 80.950 in lani nakor rečeno 85.714. Za primerjavo naj navedemo, da je bilo leta 1964 na Tržaškem zaposlenih 103 387, lani pa le še 93.850 ljudi. Trst se torej dejansko «razvija» v mesto upokojencev.
V BALKONSKI DVORANI KULTURNEGA DOMA
Včeraj odprtje razstave istrskih stenskih slik
Razstavljenih nad 20 večjih in manjših reprodukcij
Istri je prav gotovo zelo hvaležno torišče za tistega ki l-jnbi u-metnost. pa naj mu bo ta vsakdanji kruh ali pa le eno izmed plemenitih izživljanj o prostem času. To dokazuje sedanja razstava istrskih stenskih slik v balkonski dvorani KP, katere otvoritvi smo prisostvovali iinoči; to je, vsaj posredno, povedal tudi direktor Arheološkega muzej.-’, v Pulju prof Branko Marušič. ki je v svojem priložnostnem govoru poudaril da so v Istri samo v zadnjih 15 letih odkrili nič manj kot 50 novih najdišč, to je cerkvenih ali drugih objektov, v katerih so velika umetniška bogastva, stoletja stare freske, ki med drugim dokazujejo, da Istra ni živela svojega bogatega kulturnega življenja le v svojih večjih obalnih središčih, pač pa tudi na svojem podeželju, v svojih vaseh
Službo za varstvo spomenikov je želela — kakor je poudaril prof. Branico Marušič — to dejstvo pokazati širši javnosti in zato se je porodila ideja o kopiranju fresk in o organiziranju potujoče razstave, ki je doslej obiskala že vrsto jugoslovanskih glavnih središč, med drugim Zagreb. Beograd in Novi Sad. Sedaj je ta razstava v Trstu in tržaško občinstvo jo bo moglo obiskati do 15. decembra.
Na razstavi je kaka dva ducata večjih in manjšin reprodukcij, začenš' z najstarejšo doslej odkrito fresko iz cerkve sv. Agate v Kanfonaru, ki izhaja iz 11. stoletja. Nato so tu tri freske iz cerkve sv. Jeronima na Humu. Te izhajajo iz 12. stoletja. Navzoča sta Svetlovreč in Svetvičenat, katerih freske izhajajo iz 13. stoletja, h istega stoletja je tudi «Križanje» iz Drcguča, medtem ko je (Mladi kralj» iz cerkve sv. Marije v Go-logorici iz 14. stoletja lz istega stoletja so tudi tri freske iz Ra-kotol, nakar sledi «Smrt s koso» iz cerkve sv Jakoba iz Barbana, nadalje šr freske iz cerkve sv. Martina v Beramu, ki pa jih ne smemo zamenjati z Mrtvaškim plesom» iz cerkve «Na skriljahn pri Beramu. Omenili bomo še freske iz Pa-
za, Pičana, Roča in Žminja. je povedal prof. Branko Marm> so istiske stenske slike nastale tej dobi pod dvojnim vplivom. 9 italijanskim in celinskim vpliv0 ^ Zato se slogi mešajo, vendar 1° dvojni vpliv igral pozitivno vl°9’
Razstava, o kateri je O000?'m prirejena ob sodelovanju lrl0ej. Slovei ke prosvetne zveze m turno prosvjetne zajednice iz a Ija, Arheološkega muzeja iz ,st mesta ter Regionalnega zavoda ^ zaščito kulturnih spomenikov Reke
■ pulfl
Na otvoritvi je goste iz 1 ^ pozdravil v imenu Slovenske P ^ svetne zveze njen predsednik & dij Palčič. O razstavi je spff? q[. ril že omenjeni Branko Marušič-voritve se je udeležil tudi S ralni konzul v Trstu Boris Jr . puž, navzoč pa je bil tudi mol Zanco Gagliano, pirdl:
ki je freske
Še en osumljenec tatvine v «Sartoriu* za rešetkami
Včeraj so agenti letečega delka aretirali 25-letnega Giant, ca Casellija iz Nabrežine — ^ nolom 24.	.
Ostale avtorje tatvine u metodi aretirali karabinjerji pre^e® a, njim, Casellija pa niso dobili d® kjer se pojavlja le bolj P°re j-ka® Agenti in karabinjerji so f?a . $o že več dni, ker ga niso izšle® obvestili vse izvidnice in res s včeraj popoldne agenti letečeg ^ delka prepoznali v pekem ^arrirnili glavni železniški postaji. P°sPr a V so ga na kvesturo, kjer so uradih letečega oddelka ur identificirali in aretirali.	^
Kot ostali trije aretiranci j® je Caselli star znanec policije- u f že obsojen na pet let zapora. jih ni odsedel zaradi poteka z skih rokov in je zato bil na časni svobodi.
■■■■■■■■
7	//
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 2015 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Poslušajmo spet; 13.30 Glasba po željah: 15.35 Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve;
18.30	Duo Lana in Repini; 19.40 Zborovsko petje; 20.00 Šport;
20.35	Teden v Italiji 20.50 Ferdinand Ferluga; «Snubec»; 21.30 Popevke; 22.30 Zabavna glasba.
TRSI
12.10	Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Prijatelji glasbe; 16.00 Narodne pesmi.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.00 Jutranja glasba; 10.00 Melodije; 11.00 Prisluhnimo spet; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Kvintet; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Fumora-ma: 14.10 Plošče; 15.45 Juke box; 17.00 Veselo v sobotno popoldne; 17.45 Primorska in njeni ljudje; 18.00 Progresivna glasba; 19.00 Zapojmo in zaigrajmo;
19.30	Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Glasbeni vveekend;
22.35	Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Plošče;
12.10	Nove pesmi; 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.09 Poje Gia-como Lauri Volpi; 15.10 Oddaja za bolnike; 16.20 Znanstvena oddaja; 16.30 Ansambli; 17.10 Veliki variete; 18.45 Kronike Juga; 19.10
SOBOTA, 25. NOVEMBRA 1972
U. de La Halle: «Le jeu de Robin et Mariom, Anonimni avtor: «La farsa di Patellino»; 21.45 Francoske popevke; 22.10 Plošče.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Stare pesmi; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Pesem za vsakogar; 10.35 Glasbeni variete; 11.50 Zbori z vsega sveta;
12.40	Ital. popevke; 13.50 Kako in zakaj? 15.00 Alto gradimento; 16.35 Messager: Fortunio; 17.40 Ping - pong; 18.00 Čvekač; 18.30 Posebna reportaža; 20.10 Jazzovski koncert; 21.00 «Canzonissima».
III.	PRCCRAM
9.30 Prokofjev: Sonata št. 8; 10.00 Jutranji koncert; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.10 Klavirske skladbe; 14.15 Debussy: «Pel-leas et Melisande*; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Koncert; 21.30 Simf. koncert; 22.50 Enodejanka: «La caccia al lupo».
FILODlFUZ! JA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Lisztove skladbe; 1010 Mozartove variacije; 11.00 Mendelson, Grieg, Sibelius.
SLOVENIJA
7.00. 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Glasovi v ritmu; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Mojstri stare glasbe;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.15 Zabavna glasba;
13.30	Priporočajo vam...; 14.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 15.40 O-perni pevci; 16.00 «Vrtiljak»;
16.40	S knjižnega trga; 17.10
Kvartet II. Weglinskega;	18.00
Aktualnosti; 18.15 Dobimo se ob
gost;
19.0«
isti uri; 18.45 Naš Lahko noč, otroci!; 19.15 An^* bel B. Kovačiča; 20.00 Sp°z ^ vajmo svet in domovino; “
Za prijetno razvedrilo; 22-20 _ naše izseljence; 23.05 S p®s,IW v novi teden.
ITAL. TELEVIZIJA .
9.30 Šola; 12.30 Egipčanska vilizacija; 13.00 Komični “‘.u. 13.30 Dnevnik; 14.00 Franc0" na; 14.30 Odprta šola; 17-00 red za najmlajše 17-30 Ene in izžrebanje loterije; i7-4,.fjna gram za mladino; 18.40 znanost; 19.35 Nabožna 0<v,„pv-19.15 Šport in kronike; 20.30 V ^ nik; 21.00 «Canzonissima»; * ' Dnevnik.
II. KANAL	j.
21.00 Dnevnik; 21.15 V Fra® e ji; 22.05 TV priredba. «Andafe venire»; 23.10 Sedem dni v P lamentu.
JUG. TELEVIZIJA	,
9.25 TV v šoli; 16.28 Nap0'' . sporeda; 17.30 Košarka
Obzoto1*1:
filifl'
Jugoplastika; 18.05 18.10 Gospod Piper — barvni - ^ 18.50 Filmska burleska; 19-15 L,; moristična oddaja: 19.45 Risan •-
20.00 Dnevnik;' 20.35 Šenka jaz — barvna oddaja; 21.20 Na L; ti k zvezdam — barvna L. 21.45 Medicinski center — ,„55 ni film; 22.35 TV kažipot; u" Poročila.
KOPRSKA BARVNA 'v
16.30 Košarka: Beograd "c fD. goplastika; 19.45 Poje P- t/jni son; 20.15 Poročila; 20.30 gospod Delgrahrm iz filma Mason*; 21.20 Plesni koraki, vaja madžarski narodni balet-