Poštnina plačana v gotovim. Leto LXV., št. 24 Ljubljana, sobota 30. januarja I932 Cena Din 1.- Iznaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — >Slovenskl Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica st. 5. Telefon št. 8122, 3123, 3124, 3125 in 3126. POD K l 2 M (J L : MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 12. — Tel. 190. NOVO MESTO. Ljubljanska c, tel. št. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101.--- Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. MEDNARODNA INTERVENCIJA NA DALJNEM VZHODU? Premirje v šanghaju je trajalo samo par ur — Protest Amerike in lije v Tokiju — če Japonci ne bodo odnehali, bo predlagala Amerika mednarodno intervencijo Ženeva, 30. jan. 2. Alarmantne vesti i/ Šanghaja o brutalnem postopanja Japonskih čet so izzvale v Ženevi pravo zmedo in zaprepaščenje. V Ženevi so do zadnjega trenutka upali, d? ne bo prišlo do novega kitajskega protesta in da se bosta stranki začasno po mirili vsaj do tedaj, dokler ne bi preiskovalna komisija preiskala zadeve. Po zadnjih bojnih poročilih pa je kitajski delegat v Svetu Društva narodov pred-ložil novo noto, v kateri obrazlaga ja ponski napad na teritorijalno, administrativno in politično neodvisnost Ki tajske. Zaradi tega zahteva Kitajska posredovanje Društva narodov po čl. 10. in 15. pakta Društva narodov. Svet Društva narodov je trenutno v zelo kritični situaciji in vse zavisi od tega, kakšno stališče bo zavzela ameri ška vlada in sicer, ali se bo odločila za posredovanje ali pa se sploh ne bo vmešala v spor na Daljnem vzhodu. Mednarodna intervencija ? Wishingtun, 30. januarja. Snoci je bil izdan uradni komunike, ki pravi, da sla Anglija in Amerika oficijelno protestirali pri japon>ki vladi zaradi, zasedbe šanghaj* Ameriška vlada je s posebno noto opozo rila japonsko vlado, da bi »matrala zasedbe* mednarodnih koncesij za casus belli, Ja pon>ka vlada je odgovorila, da mednarodni intrresi ne bodo kršeni. Anglija in Amerika Ma o svojem koraku obvestili tudi Franci jo iu Italijo Za primer, da bi Japonci ne ustavili nadaljnega prodiranja na kitajsko ozemlje, bo predlagala Amerika mednarodno intcrveucijo. S tem bi se konflikt izredno poostril V ameriških krogih so prepri rani. da je vsa intervencija Društva narodov brezuspešna. Amerika grozi Japonski z bojkotom W asu in g t on, 30. ian. č. Vče rajšnje vesti o dogodkih v Šanghaju so izzvale v Ameriki veliko razburjenje. Ameriška javnost sedaj pričakuje od govor angleške vlade na poslednjo ameriško noto o skupnem nastopu v Tokiju. Politični krogi so mnenja, da bi morala japonska v vsakem primeru na povedati vojno, ker je že pričela blokirati kitajsko pomorsko obal. V tem pri meru pa bi bila Amerika prisiljena proglasiti bojkot proti Japonski. Posvetovanja med Londonom in Washiiigtonom London, 30. jan. č. Med angleškim zunanjim uradom in državnim de-partementom v VVashingtonu so se vršila vso noč živahna brezžična posvetovanja. Angleška vlada je stavila wa shingtonski vprašanje, kaj namerava Amerika z ozirom na japonsko akcijo v Šanghaju. Ameriška vlada je odgovorila, da bo dala odgovor na to vprašanje, ko prejme odgovor angleške vlade na svojo poslednjo noto o skupnem nrote stu zastopnikov obeh držav v Tokiiu. Spričo tega ameriškega odgovora se posvetovanja še niso zaključila. Anglija se noče vmešavati London, 30. jan. g. Angleški tisk se izčrpno bavi z dogodki na Daljnem vzhodu in enodušno odklanja vsako posredovanje Anglije v tem sporu. Konservativni »Daily Mai!« izjavlja, da Anglija ne misli na to, da bi v primeru japonsko-kitajske vojne posegla vmes. ker je bila Japonska vedno zvest za veznik Angliji in ker Anglija v Šanghaju nima nobenih interesov. »Dail.v Tele-graph« se izreka danes prav tako proti morebitnemu gospodarskemu pritisku zoper Japonsko. Japonski zagovor Tokio, 30. jan. g. Japonska vlada je izdala izjavo, v kateri brani svoje no stopanje v Šanghaju. Med drugim naglasa, da je uvedla vso akcijo samo zaradi tega, da bi zavarovala mednarodno koncesijo v Šanghaju. Japonski ir nanii urad bo jutri kot odgovor na angleške in ameriške note, izdal obširno obrazložitev japonskih namer v Šanghaju. Zunanji urad rriznava istočasno, da bi bilo morda v okoliščinah /endarle mogoče, da bi čete redne vojske na kopnem odšle v šanghaj, kjer bi oiačile tamkaj izkrcane mornariške čete London, 30. januar ia. A A. Rsu-ter poroča iz Šanghaja, da gledajo angleški konzularni in vojaški krogi v Šanghaju na položaj zelo pesimistično. Tujim koncesijam preti vsaki dan večja nevarnost. Vsi inozemski podanik« so mobilizirani ob meji mednarodne koncesije. Poslovno življenje v zastoju Šanghaj, 30. jam. s. Kitajska trgovska zbornica ie odredila splošno ustavitev trgovskih poslov. Ves kitajske banke so zaprte in vse poslovno življenje počiva. Veliko žrtev Šanghaj, 30. jan. s. Število žrtev v Chapeju cenijo za izredno visoko ker so bili prebivalci brez vsake zaščit^ izročeni bombardiranju in se niso mogli zateči v mednarodno koncesijo, kjer so bila vrata zatvorjena. Japonski protest v Moskvi Moskva, 30. jan. Japonski poslanik v Moskvi fiirota je snoči posetil zastopnika zunanjega komisarja Kara-hana in mu v imenu japonske vlade izročil protestno noto zaradi stališča, ki ga je zavzela sovjetska Rusija glede vzhodno kitajske železnice, ker je odklonila transport japonskih čet. Karahan je odgovoril, da je uprava te železnice v rokah Kitajcev in sovjetov ter da sovjetska Rusija ne more sama odločati. Če se Kitajci protivijo transportu japonskih čet, jih tudi Rusija ne more k temu prisiliti. Japonci tudi ne smejo pozabiti, da vodi ta železnica po kitajskem ozemlju. Začasno premirje London, 60. jan. g. Po uradnem obvestilu, ki ga je poslal angleški generalni konzul v Šanghaju Forreigen Officeu, je bilo med japonskimi in kitajskimi četami sklenjeno premirje. Bojne akcije so bile na obeh straneh že ustavljene. V mestu vlada trenutno mir. Zasluga, da ie bilo sklenjeno začasno premirje, gre v prvi vrsti ameriškemu in angleškemu generalnemu konzulu v Šanghaju. Macdonald o sporu London. 30. januarja. Macdonald je imel snoci v Thornleyu govor, v katerem se je bavil tudi z zadnjimi doirodki v Šanghaju in naelasil.da pomenijo ti dogodki razočaranje za okcijo velesil, ki streme za ojače-njem miru. Obžaloval je te dogodke, in ape- 1 Ural na Japonsko rn Kitajsko, naj spravita rablje mi prepustita rešitev človeškemu razumu. Novi boji za šanghaj VVashington, 30. jan. Šanghaj je bil včeraj popolnoma v posesti Japoncev. Predmestje Čapej, kjer so se vršili najhujši boji, je samo še kup gorečih razvalin. Tudi severni kolodvor, ki so ga Kitajci obupno branili, so zasedli Japonci. f Š a n g ha j, 30. jan. Od 4. zjutraj lokalnega časa se vrše v mestu zopet krvave borbe. Kitajci, ki so dobili velika ojačenja ljuto napadajo japonske postojanke in so že prisilili Japonce k umiku. V teku noči pa so Kitajci dobili ojačenja, poslana od nankinške vlade in danes zjutraj so se zopet pričele krvave borbe za posest mesta. Premirje, ki je bilo sklenjeno včeraj popoldne, je bilo samo začasno in vse kaže, da se bodo razvili na Dalnjem vzhoda krvavi dogodki, ki lahko izzovejo katastrofalne posledice. Kitajci so začeli bombardirati vse dele mesta, kjer so se utaborili Japonci. Posebno v nevarnosti je japonska naselbina, ki jo hočejo Kitajo uničiti, da se maščujejo za razdejanje Čapeja. Zaradi obnovljenih bojev je bila sedaj mobilizirana tudi francoska koncesija. Francoski poslanik za Kitajsko VVllden je včeraj prispel v Šanghaj ter je poveril vodstvo obrambe francoskih interesov generalnemu konzulu Kochti-nn, kateremu sta dodeljena en polkovnik in en kapitan. Po potrebi bo francoska vlada poslala v Šanghaj dva bataljona svojih indokitajskih čet. Novi boji v Mandžuriji M u k d e n, 30, jan. g. Istočasno s hudimi boji v Šanghaju se pripravljajo novi boji v Mandžuriji. Včeraj ]e zletel v zrak železniški most na vzhodno-ki-tajski železnici čez reko Sungari. Japonci trdijo, da fe dalo železniško ravnateljstvo samo nalog, naj se ta most razstreli. Celokupni promet na vzhodno-kitajski železnici je od včeraj ustavljen južno-vzhodno in zapadno od Charbina. Železniško vodstvo ni hotelo nrevažati japonskih in kitajskih vojaških oddelkov, češ da je železnica trgovsko podjetje, ki nima z vojaškimi zadevami nič skupnega in mora ostati zaradi tega popolnoma nevtralna. Napredovanje japonskih čet je zaradi podrtega mosta čez reko Sungari in še dveh manjših mostov izredno otežkočena. V kitajskem mestnem delu v Charbinu so izbruhnili novi nemiri, pri katerih ie bilo ubitih 16 Korejcev, veliko število pa ranjenih. Sovjetska Rusija proti japonskemu imperijalizmu Sovjeti so vznemirjeni zaradi japonskega prodiranja v Mandžurijo in očitajo Japonski imperialistične težnje Moskva, 30. januarja AA. >Izvestja<: pišejo v uvodniku o položaju na Daljnem vzhodu in o mirovni poIitiKi sovjetske Rusije: V očigled napetega položaja na Daljnem vzhodu v trenutku, ko se japonski imperializem polašca Mandžurije, ko sega po notranji Mongoliji in ščiti ruske belogardiste v Mandžuriji, ki pripravljajo napad na vzhodno-kitajsko železniško progo, ponuja sovjetska Rusija Japonski pakt o nenapadanju, če japonski imperialistični tisk odklanja sovjetski predlog in če je to izraz japonskega javnega mnenja potem je treba tako ravnanje Japonske obžalovati zaradi miru na Daljnem vzhodu. Imperialistična diplomaciia ni hotela preprečiti da se Japonska ne polasti Mandžurije. Japonska se po drugi strani ni ozirala na javno mnenje sveta, ki je uverjeno, da je japonska politika ena najbolj imperialističnih in resna nevarnost za mir vsega sveta. Ugovori japonskega imperialističnega tiska proti sovjetskemu predlogu so smešni. Dovolj je, če se spomnimo japonske vojaške intervencije na Daljnem sovjetskem vzhodu leta 1918. iD zaščite, ki jo Japonska sedaj nudi ruskim belogardistom. V tej zvezi je pač jasno, da bi pakt o nenapadanju le okrepil mir. Vsemu svetu bo postalo jasno, da bo japonska vlada zašla na pot kršitve mini, če bo poslušala nasvete svojega imperialističnega tiska. Litvinov v Berlinu Berlin, 30. januarja. AA. Včeraj je prispel v Berlin sovjetski zunanji minister Litvinov. Popoldne se je sestal z državnim kancelarjem dr. Briiningom. Brez dvoma sta govorila o nenapadalnem paktu med Poljsko in sovjetsko Rusijo in o razorožitvi. Iz Berlina pojde Litvinov v Ženevo na razo roži tveno konferenco. Nemški reparacijski obračun Nemci zaračunavajo v breme reparacij tudi ozemlje, ki so ga v vojni izgubili, kakor Poljsko, Slezijo in drugo Major Pabst zopet na Dunaju Dunaj, 30. januarja. AA. Po poročilu iz Berlina je tjakaj prispel znani major Pabst. Po svojem prihodu se ie sestal s knezom Starhenbergom v hotelu *Adlon«. Tu sta imela sestanek s člani nacijonalno socijalistične stranke in nemških nacionalistov. Berlin, 20. januarja, g. Nmčija objavlja pregled, iz katerega naj bi bilo raorvidno, koliko je plačala do 30. junija 1931 reparacij. Po tem pregiledu je plačala Nemčija za reparacijski račun skupno 67 milijard ki 673 miljjonov mark. Pregled je razdeljen v 4 dele, izmed katerih obsega prvi one vsote, ki jih je plačala Nemčija do 31. avgusta 1934. Ta del je v bistvu 6amo f>o*omifka proti reparacijski komisiji, številkam po nemškem viru so dodane tudi stovi-nce, ki (Jih je fcngižila reparacijska komisija v dobro. Uvodoma se naglasa, da reparacijska komisija velikih skupin nemških dajaitev sploh nI knjižila ali pa samo deloma v dobro. Tako navaja med drugim Nemčija za premog in koks znesek 2334 nrHijonov, reparacfcjska komisija pa samo Konstituiranje skupščinskih odborov Beograd, 30. januarja. AA. Včeraj popoldne so se konstituirali »talni skupščinski odbori. Za predsednika administrativnega odbora je bil izvoljen Vasi 1 je Trbič, za podpredsednika Ivan Lončarević, za tajnika pa Omar Kajmaković, za predsednika odbora za prošnje in pritožbe Juraj DubokoviČ, za podpredsednika Gavro Mi-lošević, za tajnika pa Miloš Dragović; za predsednika finančnega odbora Niko Peric, za podpredsednika dr. Slavko še-čerov, za tajnika pa dr. Ante Kuntarič. Konstituiranje imunitetnega odbora se bo izvršilo naknadno, ker današnji seji ni prisostvovalo dovoljno število članov. Seja verifikacijskega odbora Beograd, 30. januarja. AA. Včeraj popoldne je imel sejo plenum verifikacijskega odbora. Na seji so razpravljali o inkompatibilnosti položaja narodnega poslanca s članstvom v upravnih odborih poedinfh ustanov, predvidenih v ČL 12 zakona o poslovnem redu Narodne skupščine. Verifikacijski odbor je sprejel sklep, da se pozovejo taki poslanci, naj dajo izjavo v smislu čl. 12 zakona o poslovnem redu Narodne skupščine. Razen tega je odbor sklenil da se bo na prihodnji seji razpravljalo o vprašanju volitev v srezu Otočac. Prihodnja seja verifikacijskega odbora bo v sredo 3. februarja ob 16. uri. Berač - milijonar Brod, 30. jan. p. Veliko senzacijo v Brodu in vsej okolici je napravilo odikritje do-sedaj nepoznanega milijonarja, ki se j« preživljal z beračenjem. V vsej okolaci j« bil znan 724etn,i berač Peter Živanov. Bil je vedno skrajno slabo oblečen ter je povsod vzbujal usmiljenje. Ljudje so mu radi .darovali ne samo jedi in pijače, marveč tudi denar. Stanoval je v napol podrti leseni kolibi zunaj mesta. Snoči pa je iz neznanega vzroka začela ta koliba goreti. Ko so prišli na pomoč sosedje, se je Živanov zaklenil v kolibo in jim ni hotel odpreti, češ da ga hočejo oropati. Naposled so morali s silo vlomiti in so našli starca že vsega opečenega na njegovi slamnjači. kate re se je krčevito oprijemal. Morali so ga s slamnjaoo vred nesti iz goreče kolibe. Zaradi hudih opeklin pa je starec par ur nato preminul. Ko so preiskali slamnjačo. so našli v njej za nad milijon dinarjev gotovine. To odkritje je izzvalo seveda veliko senzacijo, oblastem pa povzročilo obilo dela, ker morajo sedaj iskati nepoznane dediče. Predsedniške volitve v Nemčiji Berlin, 30. jan. s. Termin za volitve državnega predsednika bo določil državni zbor, ki bo sklican takoj, ko bodo končana prizadevanja za postavitev Hindenburgove kandidature. Državnozborski predsednik Loebe bo sklical državni zbor samo zaradi določitve termina za volitve. Dunajska univerza zaprta Dunaj, 30 jan. A A. Senat dunajske univerze je zaprl zavod do nadaljne naredbe. Ta ukrep je posledica spopadov med Hackenkreuzlerji in 2idi. Nobenega upanja več na rešitev posadke »M II« Portland, 30. jan. g. Kakor sporoča angleška .admiraliteta. se je posrečilo neki ladji najti dve signalni zastavici, ki sta plavali na odprtem morju. Sprva so domnevali, da se je končno posrečilo najti prve sledove o potopljeni podmornici »M II«. Izkazalo pa se je. da sta zastavici ostanek kakšne druge potopljene ladje ali pa jih je morda morje vrglo s krova kakšnega parnika. Admiraliteta sedaj oficijelno priznava, da je izgubila vsako nado, da bi resila posadko potopljene podmornice. 95*9 milijonov. Za iroeeuit1 ladue trtgav«s.ke mornarice knjiži Nemčija 3436. reparacij-ska komisija pa samo 756 milijjonov. Za zaplenjene trgovske ladje zaračunava Nean-čitja 1060 milijonov, dočim reparacrj«*ka komisija za to dajatev sploh nima dobropisa. Za zaplenjeno privatno premoženje v ino zeroetrvu kncJiži Nemčija 1080 milijonov, re-paracijska komrsija pa samo 13 milijonov. Za oddano drzarvmo ozemUe zaračunava Neimčija 9670 milijonov, reparaeioeka komisija pa samo 2298 milijonov. Za Porj-sko, Ahzacijo Loreno, Futhen, Malmedj *n kolonije, reparacijska komisija ni beležila dobropisa. Za iaaročeno vojmo mornarico je knjižila Nermčija 1L38 milijonov, reparar^-ska komisija pa srploh nič. Vremensko poročilo Ljubljana, 30. januarja, AA. Vremensko poročilo Direkcije državnih železnic v Ljubljani po stanju ob 8. zjutraj: Bi stri-ca-Bohinjsko jezero —9, jasno, snega 18 cm; Brežice —7, jasno; Celje —5, jasno; Dravograd-Meža —11, jasno, snega 8 cm; Jesenice —4, jasno, snega 10 cm; Kamnik —5, jasno, snega na; Kranjska gora —6, jasno, snega 30 cm; Kočevje —9, jasno; Kotoriba —S, megla; Ljubljana g. k. —4, megla; Ljutomer —5, jasno; Maribor g. k, —1, Jasno, snega ni; Novo mesto —7, jasno, snega 3 cm; St. Janž na Dolenjskem —10, Jasno; Tržič —3, jasno; Rakek —5, jasno. Kranjska gora, 29. januarja: barometer 775 mm, temperatura —5, jasno in misno, sever, snega 30 cm, srež, »muka idealna, skakalnica uporabna, toda jutri rezervirana ze prireditev GZSP. Sankališce je uporabno. Izgledi za nedeljo in praznik odlični. Velika Planina: Sneg na Veliki Planini je deloma skopnel, deloma je odpihur Te ren za smuko neut0 Din škode. — V Topniški ulici je nek-do z dvorišča hiše št. 16. ukradel železniškemu uslužbencu Antonu Dečmanu fofl komadov perila v skupni vrednot!i 200 Din. — Pred dnevi je nekdo v neki poMilni na Poljanski cesti izmaknil Francu Bizjanu iz telovnika rjavo usnjato listnico z 2080 Din. — Polirju Valentinu Battelinu je nek objekti, kot pri eostaJčim, kanalski pristojbini in občinskih dok la da h na državne davke. Mestna aprara pa predlaga za letos splošno in znat ■o znižane davščine, opoštevajoe težavni z«» spodarski položaj in zapostavljajoč mnogo nnjne in le v skrajni sili odložljive lastne potrebe. Pred no govorimo o posameznih davščinah, moramo pod 5 rta ti staro načelno zahtevo, da se vendarle enkrat že pred p še za bon o samoupravnih financah. Nestalnost občinskih dohodkov in davčna konkurenca banovine in države stalno ogrožata trdnost občinskega gospodarstva. Vsaka smotrena občinska finančna politika ie nemocoča, ako občini ni predpisan in zagotovljen stalen vir dohodkov. Nevzdržno je, da se občini jemljejo brez njenega sodelovanja ali kompenzacije davščine, ki imajo izrazito komunalni značaj (n. pr. gosta.5čino), ali da s« pre-ipiše davščine, katere občina c-^bira že pod d merim' naslovi (n. pr. kuluk) ali pa s* odreja pr€cp'S, ki je za sploSno-rt kvaren (n pr. unificirane občinske »ioklntte na državne davke). Vse se godi brei sistema, kar taks elnčajno in seveda v škodo mirnega občinskega gospodarstva. Občin* je večkrat primorana, da forsira davščin«, ki so slučajno še v varnem zavetju pred spremembam' m katerih gotovo ne bi forsirala, če bi ji bile dane druge možnosti za kritje občnskib potreb. Dohodek od občinske trošarine je letos proračun jen z zneskom 18.700.000 Din, to je za 1.200.000 Din mani kakor lansko leto 2e lansko leto je občinska uprava ustregla želji trgovcev, da se je znižalo 42 trošartiskih postavk Letos se ie zopet znatno znižalo 20 trošarinskih postavk in mislmo. da so s tem odstranjene največje trdote troSa rinske tarife Znižanja so deležne vse vrste trgovine, predvsem, treovina z elektrotehničnimi predm^i. s špecerijskim blagom, z gaianter jskim blagom, z usnjenimi izdelki, z deželnimi pridelki in s sodavico. Priznale so se olajšave za drva, uvožena iz ljubljanske okolice m za čevlje uvožene od domaČih obrtnikov. Vse v Lin hI in ni zatrošarinjeno blago je ocenjeno s 1,200.000 Din. Vrednost blaga je obdavčena z 1 V* •/• kar gotovo o* visoko. * Ker je bila ločitev tarife v >trošarino* in >uvoznino< od ministrstva financ črtana, je bilo treba prenesti prejšnjo uvoznino »z logičnih razlogov med davščino na vozila Res je, da ie takozvana >mitnina< z 31. decembrom 1931 ukiniena, vendar v našem odmoru ni šlo za >mitnino« marveč za svojevrstno davščino na vozila in nikakor ne ere izvzeti avtobusov tn avtotaksijev odplačeva- nja davščine, ki se pobira od vseh drugih vozil (kočij, brekov, osebnih in tovornih avtomobilov in motociklov). Izjema bi se ne dala zagovarjati. Namesto sanitarno-obrtno-kontrolne dav šfine se na željo Zveie gostilničarje? svede obČinska davščina na potrošnjo v javnih lokalih, in sicer po 30 para za račun od 10 Din dalje. Veselični davek za kinematograf« se bo pobiral v izmeri 10%, to je za 28/t več kot ioslej. Zato pa odpade posebno pobiranje obč nskih taks. ker bi bili sicer kinematografi dvakral obdavčeni. Gostaščina. vodarina ki kanalska pristojbina so davščine, ki imajo vpliv na odmero najemnin Občina boče olajšati hišnim posestnikom možnost, da znižajo previsoke najemn ne in je zato z letošnjim proračunom znatno znižala gostaščino in vodan no. Od starih hiš se je doslej plačevalo go-stašcine fi°/o. vodan ne 9% in kanalske pN-stoibine 2°/a. skupaj 17%. V leto 1932 se bo pobiralo le gostašFine. 7o/o vodarine to kanalske pristojbine 2%. skupaj 14*/«. V starih hišah je torej gostaščina. vodarina in kanalska pristojbina v leta 1932 za 3V« nižja V novih hišah zgrajenih po mesecu juniju 19*20 je znašala po višini najemnine novprečna eost*«čina in vodarina 4%, v letu 1982 je pa za !•/• znižana 'n to navzlic temu, da imajo nove hiše že tako znatne davčne olajšave. Kanalska pristojbina se bo kot doslei pobirala v novih hišah v izmeri !•*■ od uradno ugotovljenih kosmatih najemnin Lanska 6°/« občinska doklad« na nepn sredne davke ie znižana na to ie za 1(Wr *T"e bi bila ohč»nn uspela s svojo željo po diferencijaciji doklad. bi bito mog o če to vprašanje sorazmernejše rešiti in še bolj zmanjšati davčne dajatve pred vsem ta našo malo obrt in trgovino. Nismo še izgu bili upanja, da bo kontno tudi finančno mi nistrstvo spoznalo, da so unificirane občinske doklade skrajno krivične za gospodar sko š:bke davčne zavezance in da bo dovolilo edino pravično diferencijaoijo. S skraino štednjo in črtanjem vseh le količkaj poszreš'jivih izdatkov proračuna, se je posrečilo znižati obo nske davščine za 2,225.282 Din. Že lansko leto smo ob priliki proračunske razprave ugotov li. da je davčni vijak napet do skrajnosti Np bole samo občinske davščine, ampak tudi banovinske in državne Splošna gospodarska kriza je tekom leta položaj še poslabšala Ne samo. da ne more biti niti govora h zvišanja davščin, ampak znižati jih ie treba Občinska uprava i0 z letošnjim proračunom v tem pogledu storilo svojo dolžnost. Naj to stori tndi banovina in država in gospodarski svet bo lažjo premagal današnje težke čase. Potovalna pisarna VaZne informacije za one, ki hočejo potovati po svetu JUGOSLAVIJA-Polovična vožnja v London. Gen. dir. železnic je dovolila posetnikom velesejma v Londonu in Birminghamu na povratku polovično vožnjo. Popust velja od 25. febru arja do 10. marca in so ga deležni tudi ude leženci ekskurzije v London in Birming-ham. katero prireja >Putnik< v Času od 24. februarja do 8. marca. Potovanje je zvezano z obiskom Pariza, Bruslja in Miinclena ter stane Din 6500 za osebo ČEŠKOSLOVAŠKA. ČsL drž. železnice dovoljuje posetarkom velesejma ▼ Leipzigu (6 do 16. marca). 25*/s v Pragi (13. do 20. marca) b t Bo dimpešti (7. do 16. maja) 33°/» popusta. IT ALIJA. Športne prireditve v Cortina d Ampez-zo se vrše ob 16. januarja do 4, februarja. Italijanske železnice dovoljujejo 30°/e popusta. Vozovnica velja 15 dni. Karneval v Viareggio. Za to prireditev dovoljujejo itaL železnice od 31, januarja do 14. februarja 50°/c popusta. Vozovnica velja 10 dni. NEMČIJA. Velesejem v Leipziga se vrši od 6. do 12» marca. Dovoljen je 250/« popust. Popust velja za tja od 1. do 14, marca, za nazaj od 6. do 19. marca. SKUPNA POTOVANJA. Poučno potovanje v parit na modno revijo priredi >Putnik< v Ljubljani v Času od 26. februarja do 5. marca in stane za osebo D m 9000 vštevaj vožnjo po železnici. — Potovanje s parobrodom > Kraljica Marija«. Jugoslovanski Lloyd priredi letos tri potovanja 8 parobrodom >Kraljica Marija« m sicer v juniju, juliju in avgustu, spomladi in jeseni pa organizira potovanje angleška potovalna pisarna Sir Henry Lunn. Prvo potovanje (Sir H. Lunn) se bo vršilo od 20. marca do 8. aprila, drugo od 9. do 26. aprila, tretje od 28. aprila do 26. maja in sedmo od 24. avgusta do 12. septembra. Odhod je vedno iz Benetk. Četrto, peto in šesto potovanje Jugoslovanskega Lloyda se prične vsakega drugega v mesecu juniju, juliju in avgustu v Benetkah odnosno tretjega na Sušaku tn se nadaljuje ▼ Split, Kotor, Kri. Faleron (Atene), Carigrad, Dubrovn'k. Hvar ter nazaj na Sušak, s prihodom v Benetke vsakega osemnajstega. Cene teh treh potovanj variralo po izbiri kabine od Din 4500 do Dir 5500. Luksuzne kabine stanejo Din 9000, 10.000 in 12.000 Din. Za izlete je trebe plačati Še posebej Din 1200. Izleti so predvidena v Splitu (Solin in Trogir), v Kotoru (Krstac), na Krfu (Ahileon), v Athene in Carigrad. BAZNO- t, 4, • polnih dni v Parita. Kdor potuje ▼ Pariz in teh poceni bivati v Parizu, naj se posluži udobnosti, kj mu jih nudijo bogato sestavljeni programi A, O tn E. Bivanje glasom programa A (tri dni) stane Din 900, O (štiri dni) Din 1130 in E (šest dni) 1670 V teb cenah je všteto: prenočišče, prebrana v najboljših boter h, vstopnice in napitnine v hotelu, ogled znamenitosti mesta in izleti z avtobusi, prevoz s postaje v hotel in obratno. V programu E je predviden še brezplačen obisk ene večer ne predstave v Vel.ki operi. Odhod vsak dan. Štiri cenena potovanja po Sredozemskem morju. Vožnje po Sredozemskem morju organizira Norddeutsclier Lloyd s parobrodom »Karlsrubes. Prvo potovanje bo od 16. februarja do 8. marca in bo trajalo 21 dni Proga je dolga 4294 morskib milj ali 7953 km. Drugo potovanje bo od 10. marca do 1. aprila in bo trajalo tudi 21 dni. Proga $e dolga 3319 morskb milj aH 6147 km. Tretje potovanje bo od 5 do 27. aprila in b»> trajalo 22 dni. Proga je dolga 3802 morskib milj ali 7041 km. Četrto potovanje bo od 29. aprila do 19 maja in bo trajalo 21 dnv Proga je dolga 3826 morskih milj ali 7086 km. Poljska potovalna pisarna. Centrala poljske potovalne p same >0rbis< so je preselila v Varšavo hi je njen naslov: >Orbls* polskie biuro podrozy, Warszawa, Krakow-skie Przedmiscie 5. Za natančne informacije, prospekte, programe itd. za tu navedena potovanja se je treba obračati vedno na Zvezo za tujski promet (zastopstvo Putnik) v Ljubljani. Dunajska c 1. 3TR0ŠKE MOGAVICE 'llGOM Najboljše, oajtrafnejSe. zato 13 Trojno knjigovodstvo. »V mojem podjetju lahko dobite službo. Ali znate dvojno knjigovodstvo ?« >Znam celo trojno: blagajniška knjiga za gospode z velikim dobičkom, knjiga za tihega družabnik* s skromnim dobičkom in knjiga za davčno upravo brez dobička.« Zanimivo predavanje Ljubljana. 30. januarja, SPD priredi dne 4. februarja ob 20. uri v dvorana Delavske zborn ce predavanja mladega monakovskega alpinista Hansa Ertia. Nima še 24 let in je slušatelj visoke trgovske Šole v Monakovem. Kljub svoii mladosti, zmagal je že najtežje stene visokih centralnih Alp in letošnje poletje severno steno Ortlerja, katero so doslej tudi najboljši plezalci smatrali za nepremagljivo. Ertl obvlada izborno vso plezalno tehniko in je iznašel sam tako zvani sedež na cepinu, priprava po kateri je mogooe zmagati celo ledene prevese. £tl pokaže svoje plezanje po ledeni steni Ortlerja z lepimi d apozitivi. Do sedaj je s svojimi predavanji po Nemčiji in Avstriji vzbujal najveoje zanimanje m občudovanje Ko se vidi nje gove slike, otovek nehote ostrmi, saj je ne mogoče zmagati take težkoče. Na Ortler je 'zvršil prvi pristop L 1804 lovec na gamse Jožef Pichler iz Passeierja. L 1864 pa sta zmagala vrh po drugi poti angleška brata Buxton in Tuchett Severna stena ostala je nepristopna do lanskega poletja, ko sta jo preplezala Ertl in Franc Schmid. Le-te je postal znan, ker je kmalu na to v družbi z bratom Antonom preplezal severno steno Matterchorna. Ortlerjeva severna stena meri 1400 m direktne višine, se dviga do 80* naklomne s silnimi prevesami. Hans Ertl pa nam ne opiše le najmodernejšo tehniko po snegu n ledu, pokaže nam tudi čudežne slike in vse vehčastje ledenih gora Evrope. Občni zbor ruskega Sokola V nedeljo 17. t m. se je vršil v Narodnem domu redni občni zbor ruskega odseka Ljubljanskega Sokola, ki ga je otvoril starosta br. prof. A A Kopvlov. Po uvodnem pozdravu vseh nazvočih, posebej pa še pr šotnega starosto Ljubljanskega Sokola br. Kajzelja. se je starosta v svojem govoru spomnil pred kratkim v Pragi umrlega br. dr. Scheinerja ter opisal njegovo delovanje irf velike zasluge na sokolstvo. na kar se ie članstvo stoje oddolžilo njegovemu spominu z enomnutnim molkom. Sledila so poročila in sicer tajnika br. G Popova o splošnem dedovanju ruskega Sokola, blagajnika br. I. L a k i j e r a, pro svetarja br. V. t o 11 e n k a, ki ea je zaradi mjegove odsotnosti prečital br. Popov, gospodarja br. P. K r a s j u k a, ter preglednika računov br. R i h t e r j a. Potem je povzel besedo podstarosta br. A. A. P č e 1 j n i k o v, ki je v dobrohotnem duhu ocenil delovanje ruskega Sokola ter izrazil nado in željo, da se sokolska ideja razmahne Čim bolj med ruskimi emigranti v Ljubljani. V tekočem letu bo ena najvažnej-nejsih nalog ruskega Sokola, da pošlje svojo telovadno vrsto na IX. vsesokolski Tyr-šev zlet v Prago ter da pridobi sredstva za to. Po poročilih frnikcijonarjev je bil pre-čitan predlog odbora, da se ustanovi pri ruskem Sokolu štedilna blagajna, nakar je br. V. Pervago prečital načrt pravilu ka blagajne, ki ga je občni zbor soglasno sprejel, izvoljen je bil odbor za organizacijo blagajne, v katerega so brli izvoljeni: br. L Kaufmann, br. M Lučki, V. Pervago, V. Losev in G. Popov. Sledilo je poročilo o proračunu za leto 1932, potem je bila pa predložena kandidatna lista novega odbora ruskega Sokola, ki je bila soglasno sprejeta: V odboru so: starosta br. prof. A. A, Kopvlov, podstarosta br. A. A. Pčeljnikov, tajnik br. L E. 2elez-nov, načelnik br. B. A. Rizen. blagajnik br. M. I. Lučki, pros vetar br. dr. A. L IvanoviČ, gospodar br. P. F. Krasjun, informacijski oddelek br. N. A. Tarasov, statistični oddelek br. L A. Lakijev, Odborniki br. Pavlov, br. N. A. Tkačev, br. G. A. Asejev. Pregledniki računov: br. I. F. Rihter, br. F. F. Leonov in P. N. Čižev. Slednjič se je starost« zahvalil navzočim za izvolitev z željo, da bi se delovanje ruskega Sokola v Ljubljani čim bolj razmahnilo. S tem je bil dobri uspeli občni zbor zaključen. Občni zbor Ljubljanskega športnega kluba Snoči ob 20.30 se je vršil v gostilni Cin-kole občni zbor agilnega Ljubljanskega športnega kluba. Zborovanje je vodil in otvoril predsednik, upokojeni polkovnik g. Bleiweis, po njegovem pozdravu in kratkem referatu je pa podal tajniško poročilo g. Zdenko švigelj. Iz njegovega poročila je razvidno, da je klub tudi lani prav marljivo deloval na športnem polju in se udejstvoval pri raznih prireditvah. Posebno agilna je bila zimska sekcija, nekateri njeni člani so se udeležili raznih tek-movanj tn dosegli lepe uspehe. Poleg zimskega sporta goji klub tudi veslanje, kjer pa za enkrat nima nobene konkurence Klub si je pred leti ob Ljubljanici na travniku poleg kopališča uredil lepo teniace. Število članstva je nekoliko naraslo in znaša sedaj 110. Stalno upravo LSK tvorijo: predsednik g. Bleiweis, polkovnik v pok., podpredsednik inž. Matko Prelovšek, IX podpredsednik finančni ravnatelj Avgust Reich. namestnik inž. Leo Mencinger, tajnik Zdenko švigelj, namestnik prof. Anton Detela, blagajnik ravnatelj Josip Malen-sek, namestnik Riko Debeljak odborniki pa dr. Anton švigelj, dr. Hubert Souvan, državni pravobranilec, dr. Ciril Pavlin in Viktor Auersperg. Za načelnika veslaške sekcije je bil izvoljen Viktor Auersperg. smuške Zdenko švigelj, teniške ina. dr. Vinko Kramarstč In table-tenisa g. Roman Golob. Občni zbor je bil okrog 23 30 zaključen. — Motoskijoring na Bledu Motokole-sarski klub »Ilirija« opozarja prijavljene člane na motosktjoring ki se vrfti jutri na Bledu. Glede na razne propagandne tekme je start za motoski jortng točno ob 13. Pregled vozil In sestanek športne- komisije točno ob 11 dopoldne v Park ho te'u Obenem zakliuček priiav ter obdava dirka'- j ne proge. Kakor poročajo z Bleda, je pro- ' ga za motoskijbring v najboljšem stanju. Za izletnike vozi moderni avtoous izpred kavarne »Evropa« ob 8. zjutraj, povratek poljuben. Prevozna cena za tja in nazaj Din 60.—. Prijave za avtobus sprejema restavracija Fritz Tavčarjeva ut. 4, telefon št. 2066. do danes ob 17. Avtobus vozi le če bo dovolj prijav. — Smučarska sekcija Ilirije Redna se ja odbora se vrš. radi praznika šele v sredo 3. februarja ob 20. namesto v pone dedjek — Tajnik. Danes premiera! Melodijozna, čarobnih ljubavnih arij in veselih dovtipov polna opereta i V glavnih vlogah oboževani ljubavni par Kathe Nagy Wiily Fritsch Njeno Visočanstvo pleše Njeno Visočanstvo poje Njeno Visočanstvo ljubi Predprodaja vstopnic od 11. do ^13. Predstave danes ob 4., % 8. in 9 ^4 zvečer, jutri v nedeljo ob S., 5M 7. in 9. Elitni kino Matica Telefon 2124. Ekscelenca zapoveduje Ekscelenca — to je že takšna beseda, da ti šine mraz do kosti ali je vsaj bila včasih. No, pa recimo, da je takšna ekscelenca kar sijajna začimba k sladki, pre-sladki ljubezenski in še romantični zgodbi. Okrog takšne zgodbe, odnosno okrog ekscelence, se lahko naniza še cela, neznanska vrsta vseh taksnih impozantnih zadevščin, imeni tnos ti, takorekoč »šarma«, kot se pravi strokovno, in vsega drugega, kar sega še vedno devam in >k a vali r jem« do mozga in jih zanese v sfere biaženstva Smo pač ljudje zato na svetu, da živimo in nešteto jih je. ki pravijo: Kaj pa imam od življenja? Edino včasih malo zabave! Zdaj se pa cenjene dame pripravite na največjo sladkost! Prisluhnite, ali je za vas še katero ime slajše: Willy Fritsch! Da, on in kar v formi, v ognju, poljubi kar dežujejo na levo in desno, ljubezenska vročica se niti ne da izmeriti z navadnim termometrom. Videle boste tudi lahko presrečno Katarino Nagy. ki jo je doletelo vse to neposredno, o čemer ve sanjate. Kaj hočemo, je pač kot ustvarjena za cmokanje In podobne sladkosti — kar bi sicer morali povedati nekoliko bolj izbrano ter nežno. Sploh se pa o takšnih vabljivih in prikupnih stvareh, o taksni presladki zgodbi, ne sme preveč govoriti, že zaradi tega, da bi prehude skomine ne povzročile nevarnih posledic. In film kar sam vabi obiskovalce v kino Matico. Orodno gledališče DRAMA. začetek ob 20. Sobota, 30. januarja, Trije vaški svetniki Izven. Globoko znižane cene. Nedelja, 31. januarja ob 15. Zapravljivec. Izven. Znižane cene, ob 20. Revna kot cerkvena miš. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 1. februarja, Cvrček za pečjo. Red A. Vse ljubitelje naše drame opozarjamo, da se vprizori drevi ob 20. uri velezabavna vaška šala >Trije vaški svetniki< v znani izvrstni zasedbi, po globoko znižanih dramskih cenah od 20. Din navzdol. Jutri bosta v ljubljanski drami dve predstavi. Popoldne ob 15. uri se vprizori romantična igra >Zapravljivec< z godbo in petjem. >Zapravljivec je ljudska predstavit v pravem pomenu besede, namenjena najširšim plastem našega občinstva. Zasedba običajna, rež j a Debevčeva. Zvečer ob 20. uri pa se igra izredno zabavna in učinkovita komedija 5>Revna kot cerkvena miš« v režiji prof. Šesta. Za obe predstavi veljajo znižane dramske cene. V ponedeljek t. februarja ob 20. ur *e ponovi božična igra »Cvrček za pečjos za red A. OPERA. Začetek ob 20. sobota. 30 januarja. Carmen. Red D. Deb r gdčne Anite Mezetove. Red D. Nedelia, 31. ob 15 Viktorija n nje^ tauza-Znižane cene. Izven, ob 20. Trije nm šketirji. opereta. Tzven. Ponedeljek, t. februarja, zaprto Torek. 2 februar!?* ob 1?» R»^Oif*tto Tzven ZnH5qne cene, ob 20. Trije mušketirji •Izven. Drevi ob 20. ee poje v naši open op*~ ra sCaruien* z ^o»podićno Ani to Alezetovo v vlogi Micaele Ostala Ki^edbj gljvmn vlog je nasiednja. Doti Joaeja po;e ^. Ive, heca-mila g. Pr.možic Naslovno vio^o Karmen ga rhierrvjeva. kapetana Zunido g. /-upati Dirigira ravnatelj Polič, reZija je Kretlova Predstava se vrši za red D, sicer veljajo običajne operne cene. Nedelja % ljubljanski operi. Jutr -io poje popoldne ob 15 opereta Viktorija :u njen buzar po znižanih operni b cenan, ive čer ob 20. pa izvrstno uspela opereta Trije mušketirji, v preun;ersk zasedbi. Z^i predstavo veljak običajne operne cene. Koledar. Danes: Sobota, 30. januarja katoličani: Martina, Desistav, pravoslavni 17. januarja: A atom je. Jutri: Nedelja 31. januarja kuiolicani: Peter Nn Divna, pravoslavni lb. januarja; Maks i m. Današnje prireditve. Kino Matica: Njeno Visočanstvo zapoveduje. Kino Dvor: Jahač brez uzde. Kino Ideal: Teksaški osvetnik, ZKD: >Dežela smehljaja« ob 14.15 v kinu Matici. Bolii in-ki karneval SK Ilirijo v L'nioaa ob 21.30. Društvo sSoča« proslava 50-letnice smrti škofa Dobrle pri Levu. Obrtniško društvo izredni občni zbor ob 19. v restavraciji Zvezda. Sokel l\r. predavanje v Šoli na Prulah ob 19. Drsalne tekme na drsališču SK Ihriie ob 14.30. Prireditve ▼ nedeljo. Kino Matica: Njeno Visočanstvo zapoveduje Kino Dvor: Jahač brez uzde Kino Ideal: Teksaški osvetrJk. ZKD: »Dežela smehljaja« ob 11. dop, t kiiu Matici. Šentjakobski gledališki oder. Začetak ob 20.15 >Zadeva Kaiserc. Veseloigra, Lutkovno gledališč« na Taboru ob 15l vGašperček išče stanovanje«. Lutkarski odsek Češkoslovaške obe« ob 16. v Narodnem domu >Konec sveta mojotra Smole«. 2SK Hermes : Hrastnik prijateljeka tekma ob 15. na igrišču Hermesa. Drsalne tekmo na drsališču SK Ilirije ob 9.30. Dežurne lekarne. Danes in jutri: Leustek, Resljeva cesta 1. Bohinec, Rimska ceeta 25 in dr. Kmet, Dunajska cesta 41. Iz Celja —c Občni zbor Sokolske župe v Celju se bo vanSil v nedeljo 21. februarja ob 9. dorpofcme v mati d/vorani Narodnega doma v Celjm z naaledmjltm dnevnim redom: 1.) Zapisnik zadnjega občnega sbora in določitev dveh ovarovarteljerv letošnjega flDrujp-Sčrtaiskasa zapisnika; 2.) na&ovor *unxne?ra staroSLne; 3.) (poroftLla žni^nriih Cumkcijonar* jev: a) tainiika, b) načelnika, c) nacernV ce, č) blagajnika, d) prosvotanja, e) ma-trfkarja, f) nadzornega orilbora; 4.) žunol prispevild; 5.) žruiprcd prorai6mn; 6.) iurpoe prireditve, 7.) razni predlog! žfarmo ujpra-ve; 3.) predlogi za JmenovanUe iutrme upra/ve, nadzornega odJbora ln častnoga eo diSČa; 9.) slučajnosti. Na zupmo skupščino pošljejo bratska društva za vsakih 100 clanov(1c) po 1 delegata, na proseftefk 50 pripada ietotako 1 delegat. K tockS 7.) dnevnega reda (prosimo brataka društva, da pošljejo evojo eventuetae predloge vsaj do 16. februarja, da jih more žutpna uiprava prouičirti tn jih obravnavati na sku?pdčwr1 (gilej točko 6. 9 14. iurmih pravil). Nagla&amo, da Je dolžnost vsake posamezne eddmrice, da prleoefcvuje žufpnl glami skupščini. NI raaloga, kl W mogel opravičit} odeotnoet. —c Na progah Celje-Vransko, Celje-Lo-garska dolina in Celje-Mozirje hapTemenl celjtskl mestni arrtobiis s 1. februarjem nekoliko vozni red. Ifzprememba obstoji v glavnem v tem, da bodo odharJaJd aivtoburi proti Savinjski dolini lz Cerja nekoli/ko pozneje, 1iz Savinjske doMne pa ee bodo vračali .proti Celju neko riko pTej. Podrobno je razvidno iz ipoprarvljenega voznega reda, kđ «e nab^e na vseh prizadetih postajah. —c Preložena smučarska tekma. Zimsko aportal odsek Savinjske podružnice SPD v Celju obvešča vse smučarje, da se napovedama smučarska slalom tekma, ki bi se trne!a vršiti na Celjski koci 31. t. m. ne bo vršila zaradi neugodnih snežnih razmer. Pač pa je ista preložena na 14. februar. —c Nočno lekarniško službo ima od dames do vfeljo&no petka 5. februarja lokama >Pri Orlu c na Glavnem trgu št. 1. —c Seja celjskega okoliškega občinskega sveta se bo vrsiJa drevi ob 19. v občinski posvetovalnici na Bregu —c V svrho registracije motornih voxil za tekoče leto ae vnovič pozivajo lastniki motornih vozil, da vlože zadevne pri-Je/ve pri predetojništvn mostne pollol'e, oziroma <*resk«mu načetetvu. kjer ee rtobl-}o tudi predpisan; obrazci Istočasno se prHvominia. da se nove evidenčne tanMce ne bodo izdale onim k1 so v zaostanku ■ plačilom banovinski b <1a«v6č*n na motorna vodila za proračunsko leto 1931-32. dokler ne b*jdo predpisani zneski popolnoma vplačani. O. TE ŽENSKE! — Na ženske se zdaj ne moreš zanesti, draeri moj. ker so nreveČ vihrave Taz irnam štiri neveste, pa so mi vse nezveste. KDO JE ITPNTK Učitelj: Mihec, povej nam, kdo je upnik? Afthec- TTnnik ie ti«ti t?osT>od. ki mu moramo vedno re^i U-P^^r pride* Panana ni doma, pravkar je odšel. Danes v UNIONU BOHEMSKI KARNEVAL Konkurenca mask, Sprevod mask točno ob 21.30. Darila za najlepše maske •o razstavljena v trgovini Noblese, Aleksandrova cesta. _ Vstop m vezan na posebna vabila. Članske vstopnice samo v predprodajl v kavarni ^Evropa«. Znanstvene metode parali" uranja gospodarskih kriz Zanimivo delo univ. profesorja dr. A. Bilimovića "Nauk o konjunkturah44 LJubljana, 30. januaTJa. V naših težkih časih, ko j« gospodarska delavnost padla za več kot štiri leta nazaj, ko je za isti iznos napredovala brezposelnost, ko je najmanje za toliko nazadovalo poljedelstvo itd. nima Jugoslavija primernejše knjige, katera bi »lam boljše pokazala metode in sredstva za u blaže vanje m preprečevanje gospodarskih kriz, kakor je delo univ. prof. dv A. Bilimovića »Nauk o konjunkturah«. Vsebina knjige se nanaša samo na moderne, objektivne, matematicno-sta^stićnc metode gospodarskih a ruda j. Subjektivni nazori so v gospodarstvu kot vsepovsod brez vrednosti V časopisu dobimo isto-dob no članke, ki našo gospodarsko krizo pretiravajo in členke, ki dokazujejo da pr nas gospodarske kri« sploh ni. V sub- L ni v. prof. dr. A. Bilimović jektivnosti se od&cajejo zlesti sovjeti, kateri so prof. Konradera m druge vodje moskovskega konjic turnega jistitirta kratkomalo aretirali, ako jim nieo konvenirali njihovi gospodarski rezultati. Glavno težkočo popuLariz;raaja takih gospodarskih studij predstavljajo eksaktni toda abstraktni matematični rakuni (aritmetična sredina, srednji kvadra f.<čni odklon, korelacijski koeficient, regrejuske enačbe, Fourier-ove vrste rtd. itd.), Ju zahtevajo od bravcev znanje vse srednješolske matematike. Drugače je snov nepristopna. Avtor navaja v tekstu samo končne formule. Pogrešamo dednikcijo formul v posebnem dodatku knjige, ker je za pojmovanj« računskih operacij potrebno razumevanje uporabljenih formul. Tozadevno iskanje v citirani literaturi je preveč otež-koceno in zamudno. Jedro knjige tvori koniimVura, katero definira avtor kot periodično endogeno kršitev kinetičnega gospodarskega ravnovesja. Gospodarstvo vmLjo teži po ravnovesju in pri tem se predaleč zaletava v eno m drugo smer (polet in kriza) Kcnhmkturna valovanja so izraz neza- dc-stne časovne racionaiizac.ie .-ospodar-s'va. Naloga konjunkturne politike ob stoja v izvedbi te časo^ie n:velacije. Na nivelaciji je dolžna sodelovati država s pMmerno finančno, trgovsko itd. po'itlko z javnimi deli itd., ni&alie banke zlasti emisijske s primernim kreditiran jem in končno organizacije produkcijskih podjetij (Trgovske zbornice. Delavske zbornice ita.) z regulacijo produkcije. Prva faza konjunkturne politike obstoia v prilagoditvi na gospodarsko vlivanje in druga faza šele v umetni nivo'ac'j' konjunktur nega valovanja. Praksa je pokaziia, da or ganizacija 8099 ameriških bank z glavnico pieko 150 miljard dinarjev brez sodelovanja produkcijskih podjetij ni bila dovolj močna za izravnanje večjih konjunkturnih valov. Reparacije in vojni dolgovi, ki brez dvoma sodelujejo v sedanji gospodarski krizi, predstavljajo zneske preko 1000 miljard dinarjev. Poslovanje te organizacije je obstojalo v tem, da je v času pomanjkanja gotovine in visoke obrestne mere zalagala produkcijo z zadostnimi krediti. Ob času pretirane spekulacije in produkcije, katera ima izraz v nizki obrestni meri, jc pa organizacija kredite odpovedala m tako onemogočila hiperprodukcijo, katera vodi v krizo in katetra povzroča brezposelnost. Take studije so najnovejšega datuma. Inicijativa je prišla in prihaja skoraj vsepovsod iz krogov vseučiiiških profesorjev. Začele so se v Ameriki pravzaprav šele leta 1917 (Havardska univerza), leta 1922 sledi Anglija, leta 1923 Francjia, leta 1925 Nemčija fVVageniann), leta 1926 Italija, leta 1927 Avstrija (Havek) itd. Jugoslavija nima še kon jun k turnega instituta. Res je, da se zbiTa pri nas mnogo statističnega gradiva, toda brez primerne organizacije in sistema. Vrhu tega še naš statistični material žal i bog ne obdeluje s pomočjo novejših matematično-statističnih metod. »V Sloveniji se opazujejo začetki proučevanja konjunktur pri statističnem oddelku Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, kjer se vrši na inicijativo šefa tega oddelka T. Laha rudi matematična obdelava podatkov o zavarovanem delvastvu.«* (Vidi stran 20 knjige). Pripomnimo še. da nekaj akademikov narodnogospodarskega seminarja ljubljanskega vseučilišča pod vodstvom fn nadzorstvom avtorja analizira in proučuje statistične podatke OUZD-a v Ljubljani po metodah, obrazloženi v gornji knjigi. (Tako n. pr. g. Tršinar članstvo OUZD-a. g. Orernv celokupno zavarovano mezdo OTTZD-a, g. Kob-av novprečno zavarovano mezdo, katera je približno enaka delavskemu zaslužku). ZeKmo, da bi merodajni krogi zlasti Delavska zbornica, TOI itd. posvetili knjigi kolikor mogoče veliko pozornost. Isto-tako želimo, da naše časopisje, ki don asa gospodarske vesti, ne bi samo knjige na kratko omenilo, ampak da bi tudi njeno vsebino kolikor mogoče populariziralo. Prometni zakon in železniške nesreče Kaj pravi zveza šoferjev za dravsko banovino o nesrečah na železniških prelazih Ljubljana. 30. januarja. >Skrvenstki Narode z dne 23. t. m, je priobčil dodatno k predavanju g. ing. Zelenka. Se Izjavo g. ing". KJodiča, ki se glasi, da je smatrati avtomobilske nesreče na železniških prelazih zgolj za neizogibno posledico kršitve prometnega zakona. Ker g. Inženjer popolnoma zanika vsako olajSevalno okolnost kršitve omenjenega *aknmft pri predmetnih nesrečah, si dovoljujemo na tem mestu spregovoriti nekaj besed v obrambo poklicnih šoferjev in prizadetih tovarišev. Po našem skromnem mnenju se kršitev prometnega zakona, kakor se je zgodilo n« more Istovetiti z zločinom tatu ali ubijalca. Saj tat vedno krši zakon vodoma in hote, dočim smo prepričani, da se o šoferjih, ki vestno opravljajo svojo službo, tega vendar ne more trditi. Popolnoma se strinjamo, da naj vozači motornih vozil na železniških prelazih podvoje pozornost. Nesreča pa ni izključena tudi ako šofer vozilo pred križiščem ustavi. To velja zlasti še, kadar je gosta megla P redno požene ustavljeni voz in pasira križišče, zlasti ako je voz prenapolnjen, se čisto lahko pripeti, da pribiti vlak, ki ga poprej radi megle ni mogel opaziti. Zlasti na nekaterih nezavarovanih križiščih, kjer prihaja vlak navzdol izza ovinka, torej brez dima je tako pasiranje skrajno nevarno. Nimamo namena trditi, da sta oba pri predmetnih nesrečah prizadeta šoferja postopala pravilno, ker nista ustavila voza in s Cena kršila zakon. Toda tudi za tatu in ubijalca se včasih upoštevajo razmere in okolnosti, pod katerimi je zakon kršil. železniško prometno osobje je temeljito izvežbano in preizkušeno, predno pride v službo. Redoma tudi obiskuje šole, v katerih se uči in izpopolnjuje glede točnosti in varnosti prometa pri nas kakor drugod. Pa se kljub temu dogajajo nesreče, ki so izključno železniške. Dogodilo se je n. pr., da so bile zapornice, in to na glavnih najbolj prometnih' cestah, odprte, ko je bil avtomobil na tračnicah, vlak pa je prihajal izza ovinka v neposredni bližini. Samo šoferjeva duhaprisotnost, ki je avtomobil kolikor je mogel pognal, je rešila potnike, da jih ni vlak pregazil. Se nihče ni razpravljal in dvomil o tem, kdo ima pri pasiranju križišč ustaviti, strojevodja ali šofer. Vendar pa, ali prometni zakon zabranjuje strojevodji, da na nezavarovanih, zelo prometnih križiščih ponoči ali ob izrednih vremenskih prilikah da daljši svarilni znak, kakor običajno, zlasti še, ako ima vlak zamudo. Poudarjamo tudi, da so avtobusni šoferji večina prenaporno zaposleni Služba nekaterih traja dnevno 14 do 16 pa tudi več ur. Po težko pričakovanem koncu vožnje mora tako zaposleni šofer gledati, da si še uredi in pripravi vse, da bo drugi dan zopet lahko odpeljal. Na kako tozadevno svojo pritožbo pri gospodarju sledi navadno odgovor: ako nočeš ali ne moreš ti, bo pa drugi, saj jih je dovolj. Isto velja tudi glede zasedbe na avtobusih. Ako hoče šofer obdržati službo, mo- ra paziti, da stori vse po gospodarjevi volji in da ustreže občinstvu. Potnikom ne moremo zameriti, ako silijo v že prenapolnjene avtobuse, kc vsakdo gleda, da čim prej pride na kraj. kamor je namenjen. Potrebno bi bi!o. da je v prometnih dneh poleg rednega še en rezervni voz na razpolago. Da dokažemo naše gornje trditve, samo en primer: Za avtobusno vožnjo na Gorenjsko se je priglasilo nekega dne večje število potnikov, šofer pa z avtobusom, ki je bil v ta namen na razpolago, ni hotel odpeljati, ker zavore niso bile v redu. Toda takoj se je oglasil drugi, ki je to vožnjo prevzel, kljub temu. da mu je bil znan nedostatek voza. Na nekom klancu pa se mu je ustavil motor, zavore niso prijele, voz se je začel pomikati nazaj ter se je še k sreči naslonil na breg. Vendar pa so bili potniki in voz lažje poškodovani. Neprikladen vozni red pa je ponavadi kriv. da morajo avtobusi voziti z večjo brzino, kakor je dopustno. Avtobus mora priti po v voznem redu označenem Času na svoje mesto, nikdo pa ne upošteva prometnih ovir, ki jih je nešteto, zlasti po mestu in njega okolici. Odkrito obžalujemo vse žrtve avtobusnih in drugih prometnih nesreč. Vsem. ki imajo opraviti z motornimi vozili, polagamo na srce: skrajno pozornost, osobito na železniških prelazih. Na javnost pa se obračamo s prošnjo, da nas iz navedenih (in ne navedenih) razlogov ne sodi tako strogo po zakonu, ker so se omenjene in druge enake nesreče dogodile večina res po nesreči in pri izvrševanju poklica, s katerim si moramo naporno služiti svoj vsakdanji skromni kruh. Zveza šoferjev dravske banovine. Nov spomenik na Vrhniki Vrhn:'Ka je imela svojega Cankarja In mu je postavila bronast spomenik, ima pa tudi slavno pesnico lin pisateljico, ki je vredna najimpozantnejšega monumenta. Za kulturo im za dobro vorjo vneti Vrhni-Čanl ta spomenik res postavijo svoji slavni Faniki dne 9. februarja, to je natanko na pustni torek ob slavnem godu pri nas najbolj češčenega boga Kurenta. Spomenik sicer ne bo iz brona, temveč iz plemenite terakote, ki pa še ne bo pečena, kakor opeka, temveč v svojem deviškem, nepo- kvarjenem, prvotnem, vlažnem stanju, ki se mu pravi ilovica. Pisateljica Familka si je zaslužila večno slavo z 99 verzi, ki je z njimi proslavila vrhniške fante in ©e tako ovekovečila v njih srcih. Spomeniik bo predočeval sedečo Famiko s knjigo in pe-rt«oni v rokah, sicer bo pa po oblHvI koli-k r mogoče podoben bronastemu Cankarju in bo stal na trgu pod lipo. Tudi zorna vrhniška defcleta je neprekosldiva pesnica ovekovečila, ko si je celila in gleštaia svojo boLno nogo, ki si jo je izzvala bogve k»je, zato bodo pa pri odfkritju sodelovale tudi vrhniške gospodične. Pri slavnosti bodo sodelovali vsi naj-veselejši faktorji in poskrbeli za tak Kurentov praznik, kakor ga še niso doživeli Vrhničani, niti videli razvajeni Ljubljančani, če nas je ljubljanska gospoda skoraj prezrla ob odkritju Cankarjevega spomenika, je pa sedaj prosta pot iz Ljubljane na Vrhniko vsem, ki so dobre volje. Zvočni kino George O' Brien do imajo _ ve ve- - fee nas* čitatelj* Znižanje stanovanjskih najemnin? Občutna gospodarska depresija je zopet načela vprašanje stanovanjskih najemnin. Mnogo predlogov se je že čulo v dnevnem časopisju in tudi oblasti so že svoječasno izdale pozive, naj se najemnine znižajo vsaj za nekaj odstotkov. Nisem strokovnjak in tudi ne vem točno, kako gredo vse te reči v številkah, toda Čudno pa bi se mi vseeno zdelo, — ako bi naenkrat nastopilo splošno, recimo nekako prisilno znižanje stanovanjskih najemnin radi nastopajoče finančne depresije. Kajti z znižanjem bi se po moji sodbi napravilo bore malo dobrega — a mnogo več slabega. Upoštevati moramo dejstvo, da pri nas nimamo obilice velikih zgradb, torej ne hišnih veleposestnikov, nego predvsem takozvane male hišne posestnike, posestnike, ki so si morali zgraditi hišico, ker je bila splošna stanovanjska mizerija le prevelika in jim je bilo veliko pretesno v starih hišah. In vsi ti hišni posestniki so zadolženi, a obenem obvezani plačevati obresti in amortizacijo hranilnicam in posojilnicam. Kaj bi prineslo' znižanje najemnin tem posestnikom? Minus in — kesanje, da so zidali in s tem vsaj nekaj pripomogli k omiljenju stanovanjske krize! Poleg tega pa moramo priznati, da gospodarska depresija ni zadela vseh slojev. Uradniški stalež je normalen, reguliran; trdim: ne čuti krize! Izjemo tvorijo privatni uradniki in nameščenci, trgovci in obrtniki, a predvsem delavci. Za te je nastopila kriza in ti ne morejo plačevati ne dragih in ne cenenih stanovanj, kajti redukcija zaslužka jim je omajala ali jim celo vzela — mnogim — življenjsko bazo. Treba bi bilo velike previdnosti, da bi ne prišli iz manjšega zla v še večje zlo. Pred nami mora biti na prvem mestu dejstvo, da depresija nI zadela vseh, da so torej razlike in da je torej treba skrbeti, da ne bi na škodo enih trpeli še večjo škodo drugi. Splošno znižanje najemnin zatorej ne bi bilo priporočljivo, vsaj v novih hišah ne. Da pa bi se s te strani omilila beda, pa bi bilo umestno, da bi se ta stvar tako uredila, da bi hišni posestniki namesto da bi znižali najemnine, oddali toliko in toliko odstotkov kosmate najemnine, ki jo dobivajo, v fond za omiljenje bede in za podpore potrebne. Poleg tega bi bilo umestno, da bi najemniki in posestniki s pomočjo oblastnih organov ustanovili komisije, ki bi taksirale vrednost stanovanj glede na kritičnost sedanjega položaja. Seveda bi bilo tu mnogo dela toda resnost in isikrena volja za odpomoč najpotrebnejšim, bi visoko nagradila to socialno potezo in skoraj gotovo veliko boljše rešila pereči problem stanovanjskih najemnin, kakor vsakovrstni pozivi in zahteve po znižanju najemnin. S. P. (Priobčujemo ta svojevrstni prispevek k vprašanju najemnin, ker ga po načelu svobodne tribune ne moremo odkloniti. — Uredništvo). Popotniki l| v filmu velenapetih pustolovščin mm in senzacij Teksaški osvetnik ij Dopolnilo >Micky miška« in najnovejši zvočni tednik ; Predstave danes ob 4., x/z 6., 8. 1 in 9. zvečer — jetri v nedeljo ob 3., l/2 5., 6., Vz 8. in 9. zvečer. 1 1 Z 'vso silo delamo za pospeševanje tajskega prometa in dosegli smo že tuda* prav čedme uspehe. Bled je sazidaj nove krasne hotele, budi Kranj jih je že dobil in Kaim-■nnlk si g« najpravil imenitno kopališče za poletje in skakalnico za zimo. Po vsej banovini je vedno več iudeov, jako deforodo-šflih tanjcev, čeprav nimajo dosti perja, da bi jih lahko izdatno skuMi. Ali tudi male ribice zaležejo! Tretja p res to lica je seveda na prvem mestu, kar se tiče višine Izdatkov za «po-speševamje tujskega prometa Z milijoni Ljuibiiiamo lepšamo in krasimo, prebitval-st/vo pa Izpod bujamo, naj se dobro ima, da bo vsa Ljubicama sama zadovoEJmost in veselje, samo petje in smeh, sploh, da bo najprijennecše m najvabljiveoše mesto na svetu. Saj smo jugoslovenaki Salzburg, no, z londonsko meglo seveda, za«to Imamo pa srca vedno vedra in jasna Takorekoč zlato srce ima Lnubijama, ki slovi širom sveta in vabi z vseh strani popotno v svojo gostoXj irbm o sredo. Narval na naše mesto Iz vse banovine in države je ogromen. Pogorelci, ki niilodaT niso imeli lastne strehe, skujpime (pobožnih zidarjev cerkva v pestrih narodnih nošah in drugih učinkovitih kostumih (celo z Diogenoviimd lateimicami!), usmiljeni Samardčani obeh spolov v kut ah, talarjih im habitJi, brezposelni, ki mftkoli delali niso, matere s sedmimi otroci, ki niso ni-kdair rodile, tinvaiSdf. vseh narodrnostfi s Insprjenimi medadjatml, obupani berači s hišami in grunti — vsi si ogledujejo lepote našega mesta dm se prepričujejo o dobrosrčnosti prebivalstva Tudi pravi reve žl prihajajo, a za te i mamo na vratih tablice z magistrata. Z največjo gostoldubnostrjo pa sprejemamo popotne študente, ki nam muzicira-jo in nas uče prepevati vesele nemške šlager je. Naše pesmi so prekmečke in niso za Idubtjamsko inteligentno gospodo. še raje pa počastimo svetske popotnike. Krepki in zdravi, mladi, zali fantje kakor urni natakarji mečejo po mizah svoje fotografije. Ah, kako lepo In koketno se jim vije plavi koder po čelu! Trd, zame. vedurjoč pruski izgovor. Ali nao ponosu: Prus prosi?! Bedasta domišljija neumnega Slovenca! Zadnjič je prezirljivo po mizah razmetaval svoje fotografije tak korenjak. Iz jal. Lani so bttl še vel akademiki. Dva gospoda, ki mislita, da sta inteligentna, sta se z njim takoj spustila v pogovor. Naj ljudje vidtrjo, kako znamo nemško! O visoki politiki, kakopak, o ženevi, reparacijah in nemški korajži, o mllijardmib nemških Investicijah in bajnem bogastvu. Iz-kažimo se, če je prilika! In Prusa* je krepko udaril po naši državi Politika sta ga nagradila z dinarji, priče pa s policajema. Snoči smo imeH čast občudovati mladostno moč in lepoto nemškega mornarja. >PrisJjem od gospodarskih prilik prodaja svoje fotografije. Cena porjubna.« Prosim, ali je to berač? Podjeten trgovec vendar. V petih minutah absorvira vse mrze in že zopet hiti najmanj s kovačem dalje po kupčiji. Gostje sicer godimjado o nadfle*-nosti In se spominjajo domačih revežev, a kaj hočete, sad Jim s paragrafom o beračenju baje ničesar ne moremo, Crmo na belem imajo vsi tiskamo, da prodajajo, nikakor pa ne beračijo. Kaj pa paragraf o krošniarenjn, ki neusmrljemo ta/koj zAgrabd za vrat ubogo domačo prodajalko čipk. Se otročjega starčka e košaro zobotrebcev ali pa izstradanega Dahnatrooa... Pa bn-dl z zakonom o nadležnih tnjcth bi se menda dalo kaj napraviti. Uspeh bi Ml edino ta, da U se nam tujci več ne (posmehoval! In bi krepki postopači več ne brlM norcev ta naše naivnosti _ rprarve domače i eurcde bomo pa #• vedno metadi ven. LJubljane*«. _ Vprašanje m prošnja Na am&etl sa znižanje sramovamrjefkiih najemmm Je predK sedmilk Društva hlćmth posestnikov v Ljubljani g. PreLLh baje omenjal, da so v LjuJb-ijanl nademmtne tako nkake, da jm ni mogoče še bold znižati. Narvarjafl Je barjs, da s« plača za emosdbno stanovanje 100 do 400 Dim, za dvosobmo 600 do 800 Dim, sa Or4-sobuo pa 3O0 ve za stamovamja po cesta!*, Id Jfe |a oavs* Jal. — Več najemnikom. — Vzrok. Ogledal som al v đrarat >Vzrokc. Obeudoval sem sfjajno Igro *«ra* cev. Občudovati eem prribMko, ki je posedla predstavo. Ob najborj tra«ton£h moznen* tih sem čufl glasen smeh, ki nd prttiajal morda s stojišča, temveč ta los bi parterja. Nehote se mee (vprašal: Kaj pa 6e aa prišle v gledal leče todl hijene? — feriL Kino Ljubljanski dvor Telefon 2730 TOM MiX Jahač brez uzde Velenapete senzacije. Predstave danes ob 4, H 8. ta ft. — jutri v nedeljo ob 3., &, in Hl Cene 4 in 6 Din. Pruske seveda in po pokMcu tesar, je de- nji Han Nedelja, 31. januarja. 8: Ing. Zidanšek: živinoreja; 9~. Espe-rantsko predavanje (Herkov); 9.30: Prenos cerkvene glasbe; 10: P. dr. Roman To-minec: Galerija slovečih konvertitov; 10.30: Dr. P. Breznik: Umetnost in znanost prt Ligi narodov; 11: Salonski kvintet; 12: Cas* poročila, plošče; 15: >Darinka«, spevoigra v proslavo duh. svet. Lavtižarja; 17: Magistrov šramel kvartet; 20: Muzika 40. p. p* Triglavskega; 21: Poročilo o rezultatih eksperimentalnega fonetičnega studija (dr. Fr. Veber); 22.15: čas in poročila; 22.30k Plošče (plesna glasba); 23: Napoved programa za na^ediiji dan. Pont dr I jek, 1. februarja. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vestr; 18» čas, plošče, borza: 17.30: Salonski kvintet? 18.30: Prof. dr. Pengov: Lakota; 19: Dr. L Burian: Ceščina; 19.30: Zdravstvena ura$ 20: Samospevi ge. Gertrud Schteck-Kdnig iz Tržiča; 21: Salonski kvintet; 22: -as in poročila, napoved programa za naslednji df>"- Torek, S. februarja. 9.30: Prenos cerkvene glasbe; lOt Vedsko predavanje; 10.30: A. Zupane: Izseljevanje Belokrajincev; 11: Salonski kvintet; 12: Cas, vesti, ploSče; 15: Viktor Pir-nat: Dolenjski šaljivec po Stempiharjevth; 15.30: Dekliška ura: Kristus in žena (gdč. Le bar); 16: Slovenske narodne a salonskim kvintetom pojejo gdč. Korenčan in gg. Jelačin in 2agar; 17: Mell: Igra z apostol (Ljudski oder); 20: Dr. Veber: Ebcperimen-talno fonetični studij; 20.30: Prenos iz Zagreba; 22.30: Cas, poročila napoved programa za naslednji dan. Sreda, 3. februarja. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13c Cas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Dr. Reya: Morje; 19: Dr. N. Preobra-ženskij Ruščina; 19.30: Literarna ura: Lip-pert: >Od duše do dušeč (Fr. Vodnik); 20: Mozartova glasba, izvaja salonski kvintet; 21: Lahka glasba izvaja salonski kvintet; 22: Cas, poročila, napoved programa za naslednji dan. Četrtek, 4. februarja. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti: 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Plošče: 18: Ing. Zidanšek: živinoreja; 18.30: Drago Ulaga: Gimnastične vaje; 19: Dr. Anton Bajec: Italijanščina; 19.30: Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina; 20: Pero Hora: Pedagogika; 20.30: Muzika 40. p. p. Triglavskega; 22.30: Čas, poročila, napoved programa za nasled- Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, dne 30. januarja 1932 ste v "t i Družabni večer s plesom Sokola IV. v Mestnem doma 1. februarja 1 Dnevne vesti — Zahvala Matije Žitka. Za vse. v tako velikem Številu, bodisi ustmeno ali p.smemo došle mi čestitke, tel sem jrih preje! ob svoj.1 osem deset letnic L se prav prisrčno zahvaljujem. Posebna zahvala pa naj velja gospodu županu Stanku Hoče varju za iskren nagovor, gg. pevcem :z Vrhnike za krasno podoknko, s katero so me tako nepričakovano iznenadili Vsem skupaj m vsakemu posebej moja naj Iskre nejša zahvala! _ Matija ž tko — Prva doktorica prava v Beogradu. Včeraj je bila na Deograjsk- 'uridičn: fakulteti prva shušateljica promovirana za doktorico prava To čast je dosegi a gospa Anka Godjevac. nov n arka ki je z uspe hom in od Lično branila doktorsko tezo >Principi pravil mednarodnega prava v ju-risdikei staLnega mednarodnega sodišča v Haagu« — Prazni poslovni lokali. V Sp-liui je mnogo praznili poslovnih lokalov, posebno v manj prometnih ulicah V mestu je tudi več tak in lokalov, ki so se prerje trgovati kar pulili za nje, zdaj jih pa lasmiki ne ■-morejo oddati Tudi to je znak tenze _ Bat'a zgradi tvornico v Vukovaru. Spomladi zgradi Bat'a v Vukovaru nekatere tovarniške objekte, pozneje bo na dograjena velika tvornica, ki bo Bala&ada s Čevlji vso Jus-ostavijo. Zemljišče je Že kupljeno. Po odloku zatrreb&kega sodnega stola !z leta 1930 se Bat'a lahko peča v nafti državi s tovarniško proizvodnjo ter oeta-navtjanjem nakinom m najemameiii To varniškiih in trgovskih podjetij Pt-*ieu tega lahko tndi sodeluje v tak;h r»od-;etiih n obrtom a opravlja drusre nos'o. To pomeni, da lahko poseže Bat'a tudi v fermenarsko stroko. Le po novem obrtnom zakonu bo moral zaprositi za koncesijo za svoje de lavniee za popravljanje obutve. — Da ne bo nesporazumi jen ia. Razglas v Časopis:h srlede pnrjav o prejemanju dra giujskib dotklad se tiče onih vnokorjence-v. ki prejemajo pokojnine od finančne direkcije Onim vpoko'eneem. ki prejemalo po kojnme od železniške d-iTekeije. -stavi že lezn ška direkcija prijave in jih nošlje na dom _ Društvo železmiških vpokojencev v Ljublja.ri _ Koroške novice. V št Lin«? u so 10. januarja pokopali Karicljevega Štefana, k; je že delj časa boleha! na raku — V M«>-hličah je po dolgi in mučni bolezni umrl šerjakov oče na Pelclu Pokopa b so ga S t m — V Pribl- vas- so v zadnjih me secib umrli: Nužej Podgornik v starost S4 let Alojzija Zupančičeva. Alojzija Pod gornlkova. Ema Ogradnikova v starosti 68 let in 75-letni šopejev oče Vid Andrej V Svečah je 4 januarja umrl Ivan Runreoht v starosti 78 let — 11 januarja so pokopal Marijo Strugerjevo na Mara h 'n 19 januarja Matevža MostPČnika. p d Mlinarja na Poiani Kajn; Matevž je bil stara slovenska korenina in do smrti zvest svojemu rodu Dočakal je 73 let. — 21. januarja so v Svečah pokopali Jvano Blat-n.kovo, ženo tovarniškega deiavea. m Tomaža Maka. Žagarja » Medvedjem dolu. kd se je na žasr smrtno ponesrečil _ 17 januarja je umrl v Otrove, pn Borovljah Valentin Pri mi k. p. d. Orr.nc. Pokojni je bil vedno znaeajen Slovenec in je bil splošno priljubljen Dočakal je visoko starost 90 let Po poklicu je b.\ puškar in je b^i eden onih »pilijotvc ki so vedeli marsikaj pripovedovati o starih Borovljah, ki so govorile tedaj samo še slovensko — Vreme. Vremenska napoved pravi, da ostane vreme neizpremenjeno. Včeraj je bilo po večini krajev naše države jasno, zjutraj megleno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 17. v Skoplju 12, v Mariboru 7.8. v Zagrebu 7. v Sarajevu 4. v Ljubljani 1.1. v Beogradu —2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 776.8. temperatura je znašala —6 6 Kavarna VIADUKT vabi DANES na KROFOV VEČER Odprto do 4. ure zjutraj. — »ženski rist.« Prejeli smo februarsko številko >ženskega lis tac. mesečnika za modo. zabavo m gospodinjstvo. Ta edini mesečnik te vrste za nase gospodinje in matere v naši državi izhaja že osmo leto pod uredništvom ge. Zagorke. V februarski številk; vidimo zelo okusne obleke za svečane prilike in pomlad. Krojna pola. ki je priložena vsaki številki, prinaša poleg krojev mnogo okusnih oblek in biuz tudi kroj praktičnega bočnega pasu. V modnem delu so lepa ročna dela ter praktične volnene obleke. V zabavnem in poučnem delu prinaša »Ženski list« roman iz življenja istrskih Hrvatov izpod peresa Vitorja Gara Emina. zanimive novele, humoreske in več črtic. V poučnem delu je mnogo člankov o vzgoji otrok, družabnosti, zdravstvu, kozmetiki, sportu itd. Naročnina znaša 45 Din mesečno in list se naroča pri upravi, Zagreb. Samostanska 2/1. — Teika nesreča > rudniku. V !ira^un-$kem rudniku se je včeraj utrgala plast premoga in Basala rudarja Ivana dpesa, rojenega let;; ISS5 in stanujočega v Hrastniku. S hudimi poškodbami na glavi, de>m nogi in hrbtenici so ga včeraj pripeljali v bolnico. V SADJU JE ŽIVLJENJE i To je označeno v besedi »SAD VITA« (vita latinsko življenje). Kdor uživa *Sad-vito«, sadje v čokoladi, mora potrditi: >Res, v sadju je življenjem. Vrečica sortiranega Din 5.—. — Tri nesreče. V Begunjah se je včeraj |H)nesrecii 42-letm posestnikov sin Jože Meterc žel ;e zjutraj v ijozd. pa se ni vrniL l/o;nači so bili v skrbeh zanj in so ga šii skat. Našli so ga s prebito lobanjo nezavestnega Jože :e na poledenelih tleh padel na glavo in si pretrvesl možgane. Prepeljali so ga v ljub!ionsko bolnico. Kakor nam 00-rocajo. je njegovo stanje zelo resno. — Jože Škraba, SI-letni posestnikov sin iz Tr-nave. je 28. I. m. loma padel s konja in se pot >!kel na slavi. — Josip Debeljak, posestnikov sin iz Slivnice, je včeraj padel n si zlomil de*no nogo. Oba ponesrečenca so prepeljali v bolnico. — Z milijoni belgijske kraljice ne bo nič. Zadnjič smo poiočali. da utejme dobiti potomka [vatla Horvntha v ZasTetou Zlata Horvath po be «;|sk: kralj ci Hen-rietti ogromno dedSčmo v znesku 385 mi-iFjonov frankov Belgijsko poslaništvo pa pravi, da ni nobene oporoke krali i ce Hem-rier.Te ki bi določala, da podeduje nježno prumožemne Horvath al kdo dru? Zadeva z ogromno deslen. bo nakazov:il odslej podpore samo štiri dni v tednu, ob sredah in sobotah pa ne izdaja noben h nakazil. VELIKI FREDPUSTNI PLES Sokola I« na Taboru Pustna sobota 2039 6. februarja 1932 —Ij Splošna maloželezniška družba d. d. v Ljubljani sporoča da s 1. februarjem t. 1. preneha obratovati z avtobusi na progi Ljubijana—Jezica—Črnuče. Promet na tej progi bo vršilo odslej avtobusno podjetje Jože Magister, ki bo obdržalo dosedanji vozni red in cene. Avtobusno podjetje Magister preneha obratovati s 1. februarjem t. 1. z avtobus: na progi Ljubljana—št. Vid in bodo vozili samo od St. Vida dalje proti Tacnu. Gameljem Mednem in Medvodam in sicer tako. da bodo imeli v Št. Vidu zvezo s tramvajem. Avtobusni vozni red od št. Vida dalje je razobeSen v tramvajskih vozovih. —Ij Javnih primernih drsališč imamo v Ljubijaoii dovolj. vendar z njimi ni še ustreženo -vsemu športnemu naraščaju, ki si pa zna ^rnaarati. ^Otvarjajo< si povsod drsališča, kjer je teren količka: ugoden Na ta.kšinemu drsa^šč-u. na poti. kd drži čez Bemtfi&ee bivšega knežjega dvorca ob Turjaški ulici, je padla včeraj s»tair^is.a ženska ko se občutno potolkla po rokah. — Ij Oamšnji živilski trg. čeprav je zadrnja sobota v mesecu, je bilo na trgu prav živahno. Bir.o je dosti prodajalcev, pa tudi kupcev n: manjkalo Pran- ži-vo je bilo oko H meoanakifa sroju.c Meso je še vedno zeio pocouJ :n zato ga meščani radi kumrjelo. Mesarij so prod a j aH volovsko meso od 10 do 12. go/edinio od 6 do 10, teletino od LO 11. 'pca^ičje meso od 12 do 16. koštniiLi;'* od ti do 10. pre»kaoe^io me^o od 14 do IS Din kg. Poru talne davi ni bife mnogo, kmetje so prodadaH kokoši od 35 Din aap-rej. Jajc« so j>o 1 do 1.25 Din. par Ludi 1.73 Diu. Kanuje so pripeljali precej jaboLk. ki jim je eeeia od 3 do 5 Din. Na zelenjadinem trgu je pa tudi bilo vsega dovolj Merica domačega radiča stane 1.50 Din. kg goriške karfioole 5 do S Din. kg krompirja 1 25 Din, kg kislega zečija 2.50 do 3 Din itd. Kot rečeno je bilo na trgu prav živahno i-n tudi kupčije je bilo dovolj. ^iSt XA U***, NOS ts DR JANKO HAFNER se je PRESELIL na RESLJEVO CESTO štev. 9 I ordinira od 10.—12. Df od 3.-5. TELFFON 80—1" —Ij Umrh so v Ljubljani od 23 do 28. januarja 1932: Pavlin Marija, 82 let, zastip niča. lian t* kii cesta 75; Sznaic Mairija roj Pakii. 42 let. zasebnica. Pražakov* ui n; Erman Zotija roj. Vencelj. 35 let, žena delavca. Zalokarjeva ul.; Globelnik I^eopoM«!-na, 4 mesece, hči krojaškega poni.. Bm ska cesta; Miklavčič Mar.ja roj Vramn.. 71 let, obć uboga. Vi-dovdanska e 9; Kašmao Mati'a, 74 let. mestni rev«*?.. .Ia pije\a ui. 2: Tejkat Miroslav, 26 U-;. > i žel. uradu.. VfrkvrttiMrnirs; Ifetear Karol, 26 let. čevljarski pom.. Podlimba-rsk«"- i ul. 20: Jeršin Ana. S ur, hči t>. -t ..;.n:ka i delavca, črna vas 58. V Ij^ubljansikiih bolnicah: Brtoce^ Jožet, 2i let, hiapi^c; Martin vrh pri Seieoaikih; Petetiakar Franc, 15 let. fcljjii.r-. vaj., Zbi!je i>ri Medivodah' Repas Florijaa, 9 mesecev, sin strojnika, Mežica; Tavčar Ivan. 2 meseca, sin žeiei-ničarja. Kapiteljska ulica; Ptmčlč Helena, roj Parkelj, 31 let, žena trgovca, Jevnlta pri Kresnicah; Seaica Alojzija, 49 let, žena paznika Trb. prem. dnižbe, Trbovlje; Koder Marija. 4 dmi, hči tov delavca. Slan pri Kranju; Peterae^ Ana. 64 let. užitka-rica. žiri; Popit Anton. 31 let, sin pose-StatSka Lesno brdo: Dra^sler Matija, 23 let. sin hišarja. Sp Hi ušica; Zajec Ana. 4 mesece, hči železničarja. Zg. Šiška; Hc^an Mar.ja. roj. Kovafik, 27 let, žena knjigovodje. CegTiarjeva ul 10: Parfant A de1 a, 8 let. hči lelavca. Zlata vas; Segovič Jakob. 6 mesecev, sin barvarja, Radovljica. SPOZNAJMO J!H Z mlekom požlahtnjena Je MLEKITA S kavnim okusom pa KAVITA S finim maslom je za beljena MASLITA Kdor pa grenko ljubi, zanj je Ie GRENKITA Tako se namreč imenujejo štiri nove čokoladne specijalitete tovarne MIRTM. Prodajajo se v običajnih tablicah. Zapomnite si končnico »ITA«, da bomo lahko o potrebi zahtevali po svojem okusu. —Ij Sprememba vodnega reda na avtobusni progi Ljubljana - Mengeš - Cerklje -Kranj Od 1. februarja t. 1. dalje odnaja avtc*bus iz Ljubrjane proti Cerkljarn iti Kranju: ob delavnikih ob 6. uri zjntraj in 12. uri opoi'Ane, ob nedeljah tn p razmik in pa ob 6 45 12.30 ln 17.30 (ob 17.30 samo do Cerkeij). V Ljurbl.aio pa prihada: ob delavuJkih c*b 9^5 tn 17.14, ob nedeljah im praznikih pa ob 10.35, 17.04 in 19.35. —Ij V nedeljo in na svetnico igra šentjakobski oder. šentjakfrtvaki oder vpritzori v nedeljo 31. jan. izvrstno veseloigro >Za-deva Kalser«, ki je polna imenitnega humorja in duhovitih zamis-iekov. Pri tej ve seloign se posetniki iznrstno zabarvaco »m nasmejejo Kreacija goap. ^avriča sama zasULŽi. da s: občinstvo ogleda predstavo. Na sveftnico bo pa na šentjakobskem odru prillubloena burka-satira >S>vet2nik<, ki je znana po BVO&iem fllanu > Deviški Jakob<. Naslo\"no vioso krerTa prvak Sentjakab- ga odra gosn. Mile Košak. ki je v te») burki neprekosliiv. Kdor se hoče drve uri res dobro zabavati, naj poseti ti dve i»-re ln i veseloigTi. —Ij Plesni zavod >Jenkoc, Kazina, ima vsako nedeljo »popoldanski tečaj« od pol 4. do pol 8.. Pouk >Slow-fox< in »Paso-do-ble*. >Začetniški tečaj« itzj.eimoma jutri v nedeljo ob 8. zveč. Posebne plesne ure dnevno. 76-n —Ij Pomožni akciji bo darova B sko Iruštv-o l<}ubL.ia.na IV fi ■ i^a aioka od danaaaboese a. w; a* pru*« i v ponedeljek 1 lebruarja -»b 20. v dvi^ran: IfeeJUieca k>ma Sokoli i bo aii>U>»i' rasla odvtail vai>..u ui.adi'^a. a v»rui» ileJHjočegi Bokoia i\' —Ij Sokolsko društvo v Stepanji vasi ;>r red* na svk\]:co 2 februara \ pne Jem domu iružabi u večei > pU«n..;ij i u štvu aakionjeno ja\iu»t \al».mo. |a t»» te prireditve št\<., da ima i prodpro-daj! pa-: br Kraptižu. Jurčičev trg pravico do znižane vet op n ine — Ij Lehai-jeva opereta ^Dežela smehljaja« z Richardom Tauberjem pri ZKD matineji v Elitnem kinu Matici, številu prijatelj' ZKD flLms-kib preAislav se bodo gotovo »sredino veselili današnjega aoDežela simehiarja« V tej opereti je dosegel Richard Taui)er največje uspehe po svetovnih odrih ln t«wi1 filmsko *e je opereta sijajno posrečila. ZKD bo predvajala lepi Tauberjev film dane« ob 14 15 m j«tri ob 11. po milamlh cenah v lSlitnem kinu Matici. Prijatelji Rlcharda TauiDerja nad pridejo polnofrtevllno. —Ij Kolesarsko in motociklirtično društvo >Sava« v L Siperček vaSlm malfc m toliko lepega in zanimlivesra Pripeljite »vorje otročlčke, da bodo dele&ni veselja tai zabave >X. otro* §koga ningaraja« Atene. 83-tj ——IJ Lutkovno gledališče na Tabori iigra v nedelrjo 31. L m. Id na Sveftnloo 2. februarrja veelej ob 15. tiri veseloigro v treh detanjih >GaSp«rčak is/e stanovamje«, fgro je nažbud-iral »popolnoma nov amsaiiv bel. Med paivzami igra društveni sa^onelcS onkester K dbihvi udeležbi vabi odbor. —Ij Gospodinjska sola >Mladika«. Večerni kuharsld 1n gceoo/knjski tečaji | ne v srelo 3. febc-uarja t. 1. ob 17. ari. Vp"leovanje se v rži v soboto 30. t. m v poneie.jefc 1. fetoruarja obakrad od 17. do 19 ure v ipoeor/Ou >Mla»dike« Tečaj >e namenjen v prvi vrsta mestnim nfi^žbr^v kaan in soprogam mestnih uslužbencev _lj Angleško pranje 9vetlolikanje ovratnikov ŠIMENC Kolodvorska u. 8 Najlepša Leharjeva opereta Dežela smehljaja z Richardom Tauberjem Danes ob V* 3. pop., jutri ob 11. dop. v ELITNEM KINU MATICI ZKD cene! ZKD cene! Mačja maša ^aint-Cruspet je bila prva iarn župnika Peyrota. Ni bil posebno ponosen na to. Saint-Cruspet, kraj s 314 prebivalci, ležeč v območju tovarniškega mesta, je bil kot fara menda najslabši na svetu. Pn veliki nedeiis^i ma?; n: bilo nikoli niti 12 vernikov: ob delavnikih pa sploh nihče ni prišel k masi Župnik bi se brl nairaje kar zjokal. Kako je moKel v tej prazni cerkvi izgovarjati: Dominus vobiscum ... Orate. fra-tres... Ite missa est ... kar pomeni: Gosood z vami ... Molite .bratje .. . Pojdite, maša je končana... Ali ni bila to ironija? Gospod župnik je bil neizrečeno nesrečen, da je postal pastir v ovcami brez ovčic. Toda nekega deževnega zimskega dne je bil presenečen: nekdo je prišel k maši. Ah. ne. noben vernik, temveč mačka, velika, rjava mačka, ki je sedla na pručico. zamižala in zapredla. da jo je bilo veselje poslušati. Prva misel župnika m glavnega ministranta je brla spoditi nepovabljenega gosta iz cerkve. Toda župnik Peyrot je imel zek> rad živali. Sicer pa ni bil povsem nezadovoljen s tem. da je imel vsaj enega gosta pri maši. Kaj ni dejal sv. Frančišek: Moji bratje so ptiči? Gospod župnik iz Saint-Cnis/peta }e pa lahko mislil: Moje sestre so mačke. In ^ato velike muce ni spodil iz cerkve. A čez nekaj dni ni brla več samo ena mačka, temveč dve. ki ju ie opazi! župnik v cerkvi. £>e nekaj dni in bile so že tri. — Kaj Domeni to? — se je vpraševal župnik. — Aha. žito poljskega čuvaja. V istem poslopju, kakor cerkev, je bila namreč tudi stara šolska soba. v kateri je smel imeti čuvaj spravljeno žito. ker so bila tla v njegovi bajti to zelo zabavno. Toda potem? Prišel ie dan. ko se je mami zazdelo primerno odstaviti jih. Neke noči iih te na celo zapustila. — No. otročičk> moji! Zobe in krempehčke im ite. Pregri-zite se skozi življenje. Gospod župnik je ime! težke skrhi. Kako preživljati te mucke? Treba ie bilo mesa in kruha Je imel obo'ega dovolj zase? Ne. mnogo premalo. V Sant-Cruspetu ne obogatiš Ponudil ie mucke sosedom Nihče jih n; hotel. V^aka hiša ie 'mela svojo mačko. — Bože moj. svetuj mi. kaj storiti, — je govoril župnik sam pr1 sebi — Ti si dovolil, da so prišle na svet. zato gotovo nočeš, da bi pogrnile Kai mi ie storiti, da jih rešim0 V velikonočnem tednu mu je šinila v glavo srečna misel Kakor vsako leto je prišlo deset aK dvanajst župlia-nov za veliko noč k spovedi Med spovedjo iih ie ogledoval in Drimerjal da bi odkril naiholiše naiple-menitejše. In petini spokornicam ie de- >8LOVEK9KT V 4 R O D«, dne 30. januarja 1932 Str«?> S Vreče zlata v pregnanstvu Kako žive v Švici nemški, avstrijski in —dttarpld emigranti kapitalizma >Lidove Novini y< priobčujejo pod naslovom >Vreče zlata v pregnanstvu« zanimiv dopis Ettgena Etrde-lyja slaeee se: Po krasnem Limmatskem nabrežju v Curihu. obdanem s iifšamj v staro-nemškem slogu, ki se začenja cako4 ori ponosnem novem kolodvoru n konča nekie v meglem nersn^ktrv^ Goriška jezera, se iznrehaia \rsako donoklne več sto elegranmih tujcev Ceorav še ni sezona, so temu meglenemu mestu zvesti že več mesecev Večkrat na dan er^do po Številnih mostovih čez reko Limmat. izorehaiaio se pn Parade-Platzu kier imajo slovite velike švicarsk* banke svoj sedež, z žično želznico se celjejo na Rigi. v elegantnem Jezerskem hote-lu popijejo svojo dopoldansko kavo. zvečer pa hodijo po bodri švicarski; navadi zgodaj spat Edino njihovo delo je. da napeto čakajo na novo številko berlinskega »Borsenkurierja«, *Neue Freie Prese« ali »P sti riirlapa«. Ce ie pa njihova nestrpnost že prevehka se napotijo tja do Gledališkega trga n pogledajo skozi široka okna v riskaino. »Neue Zuricher Zeitrung«. kjer čaka im-pozanten. kakor dreadnought veHk nov dvojni rotacijski stroj, čist kakor najfinejši optični aparat, na zadnjo stran po> ve jutranje izdaje. Kraljice lepote za L 1932. Od zgoraj navzdol : Miss AngH ja G\vendoline S t e t -land, miss Grčija Efterpi L a m p s n in miss Ruma ni ja Liana Delesco. Med temi zvestimi gosti v Curihu so najrazličnejši ljudje Večinoma >o starejši gospodje in ne več mlade dame. Dobro oblečeni, dobro rejeni. elegantni. Samo v njihovih očeh opaziš /eč*n strah, tu pa tam pa nekakšen plamen-ček slabe vesti. Srečaš iih v Curihu. Basm in Bernu, v vseh večjih mestih nemške Švice, nekoliko korpulantne. malo nervozne, na zunaj mirne, notranje pa nemirne Prebivalci Curha nn Basla so jih že vajeni, kakor so bili vajeni pred vojno ruskih socijalistov po vojni nadvojvod, med vojno pa različnih emigrantov Saj so čarobni švicarske gore ustvarjene za to. da postanejo domovima onim, ki so zbežali Lz svoje domovine. Sedanji gostje Švice so tudi emigranti Niso pa emigranti carizma ali boljševizma, temveč kapitalizma To so poosebljenost privatnega kapitala. To so Nemci. Avstrijoi im Madžari, k1* so rešili svoje imetje pred polomom domaČe valute v mirno Švico. To so 'judie. ki smo o njih čitali lani ooleti. da so spravili svode premoženje v inozemstvo pred visokimi nemškimi davki tet avstrijskimi in madžarskimi valutnimi odredbami. V naglici so zapustili svod dom, odrekli so se družabnim stikom, likvidirali svoje bančne račune, izpraznili safes. pobasali ves denar, vredrost-ne paprje m draguIje, ter se vtihotapili po pustolovskih potovanjih v Švico, kjer kupujejo za marke, šilinge in pen- jal, ko so se spovedale svojrh grehov: — Za pokoro zmolite »Ceščeno Marijo« ... Potem pa pridite v zakristijo in vzemite eno mucko, ki ie zelo ljubka in ki vam polovi vse miši... Saj je ne boste ubili, kajne da ne? Skrbeli boste za njo, je-li? Pojdite v božjem imenu. In tako je gospod župnik iz Saint-Cruspeta... Gorje! O tem se je začelo šušljati po fari in to pot ga je nekdo izdal. Sporočili so to škofu, povedali so mu vse, tudi o mački na prižnici in o muckah v jaslicah. Zadeva je bila resna. Kai neki poreče na to škof? Kmalu potem, med duhovnimi vajami, ko se duhovniki navadno med seboj spovedujejo. je škof poklical župnika Pevrota in mu dejal strogo: — Ste že bili pri spovedi? — Še ne. prevzvišeni. — No. dobro, pojdiva. Jaz sam vas spovem. Bolj mrtev nego živ je župnik pokleknil k spovednici Naštel je vse te uboge grehe vaškega župnika Največji je bil pa seveda tisti z mačkami v cerkvi. Kako se je trkal na prsa. ko je to priznaval kako je iokal in se tresel v pričakovanju škofovega gneva.#Malo je manjkalo, da se ni onesvestil. — Za pokoro. — je dejal škof, — pa zmolite »Ceščeno Marijo« in kupite dvanaist pasti za miši. Potem je pa Škof komaj zadržujoč smeh odšel iz spovednice. go, ki so jih pripeljali na kilograme, švicarske franke m dolarje, zlasti dolarje, ne znane, ozke bankovce, ti se jim ne zde dovolj varni, temveč zlatnike po 20 dolarjev s ponosnim ameriškim orlom, ki jih dobite v vrečicah po 50 komadov. Zlato, vrednostni papirji ia dragulji pa potujejo potem v oklopne k»et-ne prostore bank. kjer so emigranti srednjeevropskega kapitalizma najeli svoje safes. Tam leži zlato skrito, vzeto iz naravnega obtoka, neplodno in hladno, dočim v evropskih državah tovarne stoje zaradi pomanjkanja kapitala, ugašajo visoke peči« vozijo prazni vlaki in gladujejo milijoni. Oklopni kletni prostori švicarskih bank so nabito polni zlata ubežne^a kapitala Švicarski denarni trg le 'ako prenasičen. da banke ne spreiemajo več vlog od vlagateljev, ki ne prebivajo v Švici, odnosno da zahtevajo shra-narino. namesto da bi plačevale obresti. Od Švicarjev sprejemajo vloge samo do 20.000 frankov na glavo in plačujejo od tega približno 3 odstotne obresti. Toda obresti plačujejo od drugih svojih kupčij, kajti denarja ne morejo spraviti v promet Obresti plačujejo, da bi se orebivaistvo ne odvadilo štediti. Od tekočih računov pa sploh ne plačujejo obresti. K-mtrola je zelo stroga, hranilne kniižice br^z imena in naslova se ne izdajajo, žene morajo povedati tudi svoja dekliška imena, da bi ne mogle denarja naložiti dvakrat. Švicarska zvezna vlada ravna z emigranti kapitalizma vljudno, toda zelo hladno. Denar smejo zapravljati, ne smeio ga pa zaslužiti. Noben tujec se ne sme naseliti v Švici in sklepati v nji neposredno svojih kuo-čij. V mnogih kantonih zatisnejo vicer oko. če odpre Nemec ali Avstriutc tovarno in preskrbi delo nekolikim Švicarjem, v večini kantonov pa tujcem ni dovoljeno, da bi investirali svo kapital. Tujec dobi dovoljenje nastanki se v Švici samo pod pogojem, če se obveže plačevati na leto 2.000 frankov dohodninskega davka, pri tem pa ostane v veljavi prepoved trgovskega udej-stvovanja. V hotelih in penziionh pa sme tujec stanovati brez obveznosti, olačevati dohodninski davek in zato emigranti večinoma nimajo svojih stanovanj, temveč stanujejo kar po hotelih. Toda ne zavidajte emigrantom kapitala njihovega življenja v Švici. Žive v neprestanem mučnem strahu Groza jih obhaja pri mrsh. da se utegne najt" kdo. ki bo začel izdelovati zlato, potem pa preneha biti žolta kovina imetje Boje se tudi. da bi utegnil »udi v Šv.c* na stati preokret v naziranju glede oMimy c Poleg lirike je pisal tudi drame in romane. Pred 6 leti, ko je praznoval 60-letnico rojstva, je dejal o svoji pisateljski usodi: »Imel sem srečo, da sem dosegel priznanje in mir doma ter slavo v inozemstvu kot dramatik in romanopisec. Knjiga »1812« o Napoleonu je bila prevedena skoraj v vse jezike sveta, v ruščini je izšla celo v treh prevodih. Drama »Revolucijonarna svatba« je bila prevedena v 12 jezikov in se še vedno igra. »Roman »Aebolo« je priljubljen v Nemčiji, kjer so ga predelali v opero. Samo moja lirika ostaja neznana. Stih se ne da prevesti. Sam sem prevedel mnogo iz tuje poezije. Med vojno, ko je bil svet v plamenih, sem delal na prevodu srednjeveškega dela »Parsifal«, ki ima 25.000 stihov.« Poleg tega velikega in krasnega prevoda je dal Michaelis danski literaturi Goethejevo antologijo. Izmed drugih svojih del je najbolj cenil knjigo »Heleni in barbari«, izmed lirike pa zbirko »Sinji dež«. Napisal je tudi dramo »O modernem Antikristu«, o Napoleonovem povratku iz pregnanstva in dramo iz svetovne vojne »Nasilje«, ki v nji obravnava pohod nemške armade v Belgijo. _ Pravljica o čičerinu Bivši sovjetski ljudski komisar za zunanje zadeve Čičerin je postal zadnje čase predmet zanimanja inozemskega tiska. Nekateri ameriški in angleški listi so posneli po nekem francoskem provincijalnem listu vest, da je bil Čičerin v Moskvi zaradi pijančevanja in beračenja aretiran in da so ga spravili v sirotišnico. Iz Moskve pa poročajo, da se je Čičerin pri čitanju tega poroči- la imenitno zabaval in izjavil, da si skoraj ne more misliti razburi ji ve jše aretacije, kakor je bila ona, ki so jo opisali v inozemskih listih. (Tudi mi smo posneli po čeških listih vest, da so Čičerina pobrali onemoglega na cesti v Tomsku.) Po rx)rocilih iz Moskve pa živi bivši ljudski komisar za zunanje zadeve, ki je star sedaj 73 let, v zelo dobrih in urejenih razmerah. V Moskvi ima udobno stanovanje in gospodinja vzorno skrbi za starega moža. Sovjetska vlada mu je dala na razpolago avto, ki se Čičerin rad vozi z njim po mestu in okolici na sprehod. Drugače pa živi skromno in se v javnosti skoraj sploh ne pokaže. Poleg zunanje politike sovjetske Rusije se zanima samo še za glasbo in literaturo. Vse Oicerinovo življenje je bilo polno ljubezni do glasbe, č;*«rin je izboren pijanist in bi bil prav iahko napravil karijero tudi kot virtuoz. Njegovi najožji prijatelji so imeli opetovano priliko občudovati njegovo umetnost. Zdaj piše Čičerin zgodovinsko razpravo o Mozarta, Strokovnjaki, ki so del njegove razprave v rokopisu čitali, pravijo, da bo to delo velike literarne in zgodovinske vrednosti. Čičerin se še vedno drži svojih starih delovnih metod. Dela namreč samo ponoči, čez dan pa spi. Tako je delal tudi kot komisar za zunanje zadeve, ko je zaslovel po svetu tudi s tem. da je rad povabil diplomate tujih držav na posvetovanja in zakuske ob 4. ali 5. zjutraj. Keraal paša in cerkev Vlada Mustafe Kemal paše dobiva vedno večji vpliv na mohamedinnsko cerkev v Turčiji in njene prižnice Kemal paša vedno bolj vprega v državni voz. Monamedanski svečeniki dob »vajo zda- plače od države, dočim so morali pred skrbeti za njihove gmotne razmere verniki sami, kakor določa tudi koran Najboljši primer državnega vpbva na mohamedarisko cerkev vidimo v vladni odredbi, izdani za 30dnevtr post, ki se je pričel 10. t. m. Pred začetkom posta je dobila duhovščina iz Angore posebno okrožnico, ki je za razmere v moderni Turčitf zelo značilna. V okrožnici je rečeno, da je določil prezidi za verske zadeve svečenike za nastopajoče cerkvene svečanosti. Vsem svečnikom je bilo naročeno, naj si iizbero za glavni predmet svogih pridig štednjo ji geslo, naj kupuje vsak Turek samo domače blago. Mošeje in minereti mohamedanskega sveta so za svečanosti ramadama okrašeni z neštetimi pestrima lampijoncki. Že od pamti veka je bila navada okrasiti lampTOn-čke z napisi. Prvotno so porabili za napise izreke iz korana, pod Kemal pašo so pa služili napisi na IampBJončk.h propagandi zračnega prometa, a zdaj služi ta reklama istemu namenu, kakoT pridige po mošejah. Pisani lampijoncki oznanjajo, da morajo Turki kupovati samo domače Izdelke in strogo paziti, da se njihov denar ne bo stekal v inozemstvo. Kapitan Frank H a w k s, ki je preletel 4200 km s hitrostjo 290 km na uro. Dve zdravniški Nevrolog In lastnik sanatorija za lečenje po principih coueisma je prišel zjutraj v svoj zavod in vprašal glavno sestro, kako se počuti eden rzmed od-Hčnin bolnikov. Slabo, gospod doktor, je odgovorita sestra. Zdravniku „e je zmračil obraz. Križ božji sestrica Še ničesar se niste naučili pri meni. čeprav ste že tako dolgo v sanatoriju. je za-godrnjal. Saj bi morali vendar vedeli, da se ne reče »bolniku gre slabo«, temveč »bolnik meni, da se počuti slabo.« — Jeseni pride primanj X. ves prehla-jen. v svoj sanatorij. Asistent ga vpraša: Ste se prehladih, gospod pr'mariti? Da, prehladil sem se, zagodmja primaru. Snoči sem se peljal z vlakom in imel sen smolo, da sem moral vso pot sedeti pri razbitem oknu. — Jod, joj ga pomiluue asistent, — kaj niste mogli prositi tega ali onega mlajšega sopotnika, naj zamenja z vami mesto? - — Saj to je tisto, da ga nisem mogel prositi, kajti v kupeju sem bil sam, — odgovori primarij. Možje, ne pišite dnevnikov! človek piše dnevnike zato, da se v slabih časih spominja dobrih časov in se tolaži, v dobrih časih se pa spominja slabih, češ, zdaj mi je dobro, to moram ceniti. Dnevnika pa ne čita samo tisti, ki ga je pisal. Pripeti se, da ga najde tudi kdo drugi in hoče zvedeti, kaj je v njem. Katastrofalno lahko postane, če najde žena v dnevniku možev literarni talent, posebno, če je mož pridno beležil vse svoje ljubavne pustolovščine. Tako se je zgodilo v Chicagu nekemu Dodgeu Dodge je beležil v dnevnik vse svoje ljubavne pustolovščine s polnimi imeni dam, ki si je z njimi slajša! življenje, obenem je pa zapisoval, kakšne vrline in napake imajo, kakšen je njihov temperament in celo kako so oblečene. Ko je 7ena preči tala možev dnevnik se je zgrozila in zahtevala ločitev Mož pa ni vedel, da se mu je dnevnik izgubil, imel je že novega in na starega ni več mislil. Izgovarjal se je, da je ženi zvest in da ni nič res, kar ona trdi. Tedaj mu je pa žena pomolila pod nos dnevnik in ga izročila sodniku. Sodnik ga je p recital, zmajal z glavo in izrekel ločitev zakona po moževi krivdi. Mož bo seveda moral plačevati alimente in bo bridko občutil posledice svojega literarnega udejstvovanja. O raku Mnogi zdravniki se zanimajo zdaj za vprašanje, ali se rak širi ali po verna. Za raziskovanje raka je zdaj na svetu že mnogo zavodov, ki iščejo povzročitelja te strašne bolezni v nadi, da bodo lahko našh" tudi sredstva Droti nji če odkrijejo povzročitelia. Ker zdravniki domnevajo, da naš način živbe*AlkoSlovenskega Naroda« pod > Ravnatelj 741«. Poslužujte se malih oglasov v „Slov. Narodu44! Vsi oglasi vsaka beseda SO par brez kake pristojbine« Deželam lahko plačajo v znamkah« Prepričajte se, da bo uspeh siguren! DVE GOSPODIČNI ali dijakinji sprejmem na stanovanje s popolno oskrbo ali pa tudi samo sobo. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 750 PROMETNO GOSTILNO v Zagrebu odstopim takoj tistemu, ki prevzame kompleten inventar. — Staro renomirano podjetje, križišče več ulic, najemnina nizka. Vprašati: Zagreb, Petrova 27. 706 afrik, vsakovrstne žimnate, otomane, najnovejše coucn zo-fe po ugodnih cenah kupite pri tapetniku RUDOLF SEVER. LJUBLJANA, Marijin trg 2. Vsakovrstno žimo prodajam po tovarniških cenah. - Tel. 2622. 14/T Nov poklic za dame in gospode z ureditvijo strojnega pletenja doma. Zajamčen zaslužek okoli Din 1500 na mesec, ker spleteno olago pr»v^amerao, plačamo odškodnino za pletenje tn dobavljamo prejo za predelovanje. Pišite po brezplačne p rospekte Še danes na: Domača pletarska industrija št. 12. Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva 2. BRIVCI POZOR! Brivnico v Ljubljani takoj prodam. Ponudbe na upravo lista pod 3>Brivnica«. 721 ŽAMETNA CRNINA in prvovrsten namizni cviček. — Gostilna Tomšič, Ljubljana, Šentjakobski trg. Liter 12 Din. SOSTANOVALKO sprejmem z oskrbo ali brez. — Križevniška ulica 7/ITT. 747 >EGEKrifc©r vhasetah 7. <£««!«> 1* Prešernova /. GIG z vprežno opremo ali bres njo kupim. Ponudbe s ceno na na« slov: Podboj, Stožice St. 123, pošta Jezica. 738 M K V E IN DETELJE dobre ter sladke vsako količino proda Andrej Turk, posestnik ▼ Višnji gori. 737 VENECIANKO polnojaremik, v dobrem stanju kupi Ambrus Janez, parni strojar, Bokrečl, pošta PGcooci, Prekmurje. 736 MLADA LOČENA GOSPA s svoio ohrtio orosi botišeca eosDoda Din 3000.— oosoiila. Ceni oonudbe na unravo »SI. Naroda« ood Šifro: »Vrnitev 00 doeovoru«/708 708 KLAVIRJI Zaloga in izposojevalnica prvovrstnih klavirjev. Strokovnja-ško popravilo in čisto uglase-vanje. W ARBI.NEIi. LJUBLJANA, Gregorčičeva ulica 5. 612 .iIVSKI IN DAMSKI SALON STANE RAKAR, LJUBLJANA, Prešernova ulica 7 — se Priporoča cenjenemu občinstvu Postrežba prvovrstna. Odprt« tudi ob nedeljah dopoldne. 665 Samo 1.— Din Vas stane gramofonska plošča, ako se abonirate • Obrnite se na ŠLAGER LJUBLJANA, Aleksandrova 5 MARIBOR, Gregorčičeva 20 1 y*jŽrK?>^yj .uvoke puške, floberte, Orovning pištole, lovske ln ribiško potreb H.-ioe F. K. KAISER, puškar LJUBLJANA, Kongresni trg 9 Urajude Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezersek. — Za upravo tn inaeratzu dal usta: Oton ChnstoL — Vsi ? Ljubljani.