primorski dnevnik 1® začel izhajati v Trstu '3. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI PNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» 'l Govcu pri Gorenji Trebu-od 18. septembra '944 do 1. maj^ 1945 v Pekami «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. rpaja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini Pskani partizanski DNEV-v zasužnjeni Evropi.' primorsl^ Cena 600 lir - Leto XLI. št. 187 (12.219) Trst, nedelja, 25. avgusta 198i Podpis listin ena osrednjih slovesnosti letošnjega praznika sežanske o. o o KS O O Občine Sežana, Dolina, Repen tabor in Zgonik sklenile sporazume prijateljstva in sodelovanja MARTIN BRECELJ SEŽANA — Državna meja ni in nikakor ne bo pre szala živega tkiva stikov med Slovenci v matici in v ^ejstvu, kakor mora tudi vse bolj postati življenjsko Adisce in ne ločnica med različnimi narodi in kultura-k • ki živijo na njenem območju. Tako bi lahko na j^atko opredelili temeljni pomen sporazumov o prija-e|jstvu in sodelovanju, ki so jih včeraj podpisali na sežanske občinske skupščine župani občin Zgo-A"’. Repentabor in Dolina . s predsednikom skupščine ocine Sežana. , Te obmejne občine so sklenile sporazume, kot pravijo jedila listin, z ozirom na dejstvo, da' obstajajo med Jihovimi prebivalci neštete prijateljske in delovne vezi, j.3, jih veže skupna zgodovinska pot, zlasti v boju proti s^mu, da imajo skupne potrebe in koristi ter da je delovanje P°g0j za boljši nadaljnji razvoj. S podpisom Porazumov pa so predstavniki občin potrdili pri pravi jc-.0st, da bodo podpirali vse dejavnosti, namenjene izbolj-j3tIju dobrih sosedskih odnosov med Jugoslavijo in Ita-J°; da bodo spodbujali, podpirali in po potrebi orga-•zirali vse možne oblike izmenjav in sodelovanja na «turnem in gospodarskem področju; da se bodo med-^ r°jno seznanjali z razvojnimi programi, ki naj bi Popevali k sanaciji okolja ter k ohranjevanju in vred-°tenju, pokrajine; da bodo sodelovali pri oblikovanju Predlogov in stališč o vprašanjih ^kupnega pomena in zastopali v regionalnih in državnih združenjih občin. Predstavniki sežanske, dolinske, repentabrske in zgo-i.pe občine so podpisali sporazume na srečanju, ki je 110 hkrati slovesno in prisrčno. Goste je najprej po- zdravil predsednik skupščine občine Sežana Tihomir Kovačič, za njim pa so govorili še dolinski župan Edvin Švab, repentabrski Pavel Colja in zgoniški Miloš Budin. Vsi so poudarili, da predstavlja podpis sporazumov pomemben izraz miroljubnega sožitja ob meji in izrazili željo, da bi k sporazumom čimprej pristopili še devin-sko-nabrežinska in tržaška občina, ki prav 'tako mejijo na sežansko. Po slovesnem podpisu in izmenjavi listin je predstavnikom štirih občin čestital generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič. Povedal je, da sporazumi predstavljajo nov zgled prijateljstva in sodelovanja ob odprti meji v duhu helsinške listine, katere 10 letnico smo pravkar obhajali. Varnost in sodelovanje v Evropi je velik mozaik, pri katerem je pomemben vsak kamenček. Podpis sporazumov o prijateljstvu in sodelovanju . s sosednimi občinami je bila ena osrednjih točk na letošnjih slovesnostih ob 28. avgustu — prazniku občine Sežana. S to pobudo so sežanski občinski upravitelji dokazali, da pripisujejo prvenstven pomen krepitvi stikov s slovensko narodnostno skupnostjo v zamejstvu, kakor sploh vzpostavljanju prijateljskih vezi s prebivalstvom onkraj meje. To usmerjenost je predsednik skupščine občine Sežana Tihomir Kovačič poudaril tudi v svojem govoru na slavnostni seji občinske skupščine, ki je potekala včeraj dopoldne. V glavnih obrisih je poleg tega podaj obračun v zadnjih letih opravljenega dela ter načrte za nadaljnja prizadevanja za razvoj občine na gospodarskem, družbenem in kulturnem področju. Ob koncu slavnostne seje so podelili tudi priznanja in nagrade zaslužnim občanom ter organizacijam. Prejeli so jih Ida Šonc iz Dan pri Sežani, Jože Pahor iz Brestovice, Veljko Novakovič iz Sežane, Rudi Kodrič iz Sežane, Franc Jurca iz Postojne, Livarna Komen, Steklarna Hrpelje in krajevna skupnost Rodik. V Libanonu zaenkrat Zadeva Tiedge zanetila spoštujejo premirje krvave polemike v ZRN EjRUT — Včeraj ponoči, ob zori Fah ■ * v Poznejših dopoldanskih u-3 Je v Libanonu spet grmelo. Naj-rr|Tj so bili na vrsti topniški spopadi ^ -krščanskimi oddelki vojske in i na gričevju vzhodno od Bej-f01«. ki tern Ho ^('sruana v predmestju in vzhod- ga nadzoruje Džumblat, po- ega Amala obstreljevali nabre- 80 pripadniki Bemijevega Ho K°4 dinarja (20,9 od sto. več). OGENJ UNIVERZIADE GORI NA 10. STRANI Razprava o urbanističnih težavah Opčin Na pobudo krajevne komunistične sekcije je bila v petek v openskem Prosvetném domu zanimiva razprava o urbanističnih problemih Opčin, ki so iz dneva v dan vse bolj pereči. Okrogle mize so se udeležili arhitekti Roberto Costa, Igor Jogan in Giulio Varini. Debata, pri kateri je sodelovalo tudi občinstvo, je nakazala celo vrsto odprtih vprašanj, s katerimi se bo morala soočati zlasti tržaška občina, ki je bila v petek v marsičem na zatožni klopi. NA 4. STRANI TA TEDEN KRAŠKA OHCET TRST — To sredo se bodo v repentabrski občini začele prireditve v okviru 12. Kraške ohceti, ki bo svoj višek dosegla prihodnjo nedeljo, kajpak s slovesnim poročnim obredom v repentabrski cerkvi. Gre za obnavljanje ene najznačilnejših ljudskih navad na Krasu, ki pa mimo čara preteklosti dokaj verno odraža tudi današnji utrip kraškega življenja. To je mogoče razbrati iz besed, ki sta jih nam izrekla Morana Sosič in Franko Simonettig, letošnja nevesta in ženin. Ob zahvali vsem, ki si prizadevajo za uspeh te prireditve, poudarjata, da sta nad takšno poroko navdušena. »Kraška ohcet je dragocena zapuščina, ki jo moramo živo posredovati bodočim rodovom,€ pristavljata. . NA 5. STRANI Drugi množični povratek s počitnic in drugi val tujih letoviščarjev Na Brennerju 20 km dolga kolona avtomobilov drugje po Italiji pa ni bilo hudih zastojev RIM — Eni odhajajo, drugi prihajajo. Včeraj je na italijansko cestno in avtocestno omrežje pljusknil drugi val motoriziranih dopustnikov, tistih, ki so si letni oddih že privoščili, in takih, ki so se na počitnikovanje šele odpravili. Če izvzamemo nekaj osamljenih primerov, ko je prišlo do večjih zastojev, lahko rečemo, da se je promet v glavnem odvijal naglo in gladko. Vprašanje je seveda, kaj bo danes, ko se bo število avtov, camperjev in počitniških prikolic z domačo in tujo registracijo močno povečalo. V Lombardiji je bil včeraj, dan pred množičnim povratkom z Gardskega jezera in drugih jezer pa tudi planin in morja, promet tekoč; pri avtocestnem izhodu Mele-gnano je čakanje v vrsti trajalo največ četrt ure. Milan je bil tak kakršen je po navadi le ponoči, prazen in pust, nocoj pa bo spet zaživel, kot zna. Približno enako je bilo v Piemontu; vendar z razliko, da bo masa povratnikov z oddiha vanj butnila šele danes teden. Stroji v tovarni Fiat bodo namreč spet stekli 2. septembra, to pa velja za večino torinskih industrijskih obratov in trgovskih podjetij. Na umbrijskih cestah ni bilo težav, tudi zato ne, ker je vožnja težkih tovornih vozil prepovedana do opolnoči danes; kršiteljev predpisa je vsekakor več kot dovolj, saj voznikov 12.000-lirska globa ne pretrese. Prikolični tovornjaki TIR so, kot znano, na zatožni klopi predvsem zaradi čedalje številnejših nesreč, ki jih povzročajo; radikalci bodo v parlamentu predložili zakonski osnutek, ki predvideva strožje .denarne kazni za nedisciplinirane šoferje pa tudi odvzem vozniškega dovoljenja in zaplembo vozila. V Abrucih, Molizeju, Apuliji, Kalabriji in drugje prav tako ni bilo večjih nevšečnosti, še kar tekoč pa je bil tudi trajektni promet med Sardinijo in Sicilijo ter celino. Podobno je bilo v Liguriji, Markah in drugih deželah z izjemo Furlanije - Julijske krajine, kjer so v dopoldanskih urah zabeležili na mejnem prehodu Kokovo 5-kilometrsko kolono vozil v obeh smereh, in Južne Tirolske: ob 7.30 so na prelazu Brenner izmerili kar 20 kilometrov dolgo kolono tujcev, namenjenih v Italijo. Šlo je predvsem za Zahodne Nemce, ki izbirajo ta letni čas za dopust pri nas, ker je po avgustu vse cenejše. Opoldan je kolona merila »samo še« 10 kilometrov, a 12 kilometrov je bila popoldne dolga kolona tujih vozil pri avtcestnem izhodu Vipiteno v smeri proti Avstriji. Ladji trčili v Sredozemskem morju TRAPANI — V Sredozemskem morju, kakih dvanajst morskih milj od sicilske obale, je včeraj zjutraj prišlo do trčenja med egiptovsko ladjo Ambra in vlačilcem Agip Murex italijanske družbe Saipem, ki je prevažal živež in drugo blago za vrtalno ploščad, ki stoji kakih 60 kilometrov južno od Maršale. Trčenje, do katerega je najbrž prišlo zaradi goste megle, ki je ob 6. uri ležala nad Sredozemskim morjem, je bilo usodno za italijanski vlačilec, ki se je prekucnil in potonil. Sedem članov posadke se je rešilo, dva pomorščaka so našli mrtva, tri pa še pogrešajo. Kako je do trčenja prišlo, še ni jasno. Na kraju je več ladij italijanske vojne mornarice pa tudi nekaj helikopterjev, ki iščejo pogrešane. Na površju je videti kakih 200 metrov dolg naftni madež, za katerega domnevajo, da gre za gorivo vlačilca. Egiptovska ladja je medtem prispela v Trapani, na krovu je imela sedem preživelih članov posadke, vključno s kapitanom vlačilca. Ladijski premec je močno poškodovan in zato domnevajo, da je Ambra v gosti megli naletela na Agip Murex. Italijanske oblasti so takoj uvedle preiskavo, rezultati katere bodo znani le čez čas. Medtem se nadaljuje iskanje treh pogrešanih pomorščakov. Discovery bodo izstrelili danes CAPE CANAVE’RAL — Zaradi slabega vremena ameriška vesoljska a-gencija NASA včeraj ni mogla pognati na krožni tir okoli Zemlje ladjice Discovery s petimi kozmonavti. Kot je objasnil njen glasnik, bodo ladjico izstrelili danes ob 13.57 po srednjeevropskem času. Kozmonavti bodo spustili v vesolje tri satelite za telekomunikacije (eden je avstralski), poglavitni namen odprave p« je popraviti ameriški telekomunikacijski satelit Syncom, ki kroži nad nami že od apjrila in je stal lepx> vsoto 85 milijonov dolarjev ali 160 milijard lir. Glasnik agencije NASA Hugh Harris je ob sporočilu o enodnevni zamudi poudaril ,da je to že dvajseta vesoljska odprava v okviru načrta Shuttle. Dr. Ivo Juvančič V Ljubljani je te dni umrl dr. Ivo Juvančič, znana osebnost pri' morske polpreteklosti. Rodil 86 je pred 86 leti v Bovcu in proni(r virai iz teologije na innsbruški univerzi. Svojo duhovniško pot j® začel v Gorici, kjer se je kot mlad teolog moral soočati z vzgoj' nim delom za časa fašističnC diktature. S svojim delom je do^ segel velik ugled med mladino. ki ji je kljub težkim časom skušal ohraniti občutek narodnostne pripadnosti. Prišla je druga svetovna vojna in dr. Juvančič se je brezkompromisno izrekel za narodnoosvobodilni boj, ki je poslej bila stalnica v njegovem življenju. To je bil tudi razlog, da je bil P0 vojni tarča gonje, ki jo je uprizoril proti njemu takratni g011' ški nadškof Margotti. Dr. Juvančič je zato slekel talar, se odločil za posvetno življenje in preselil v Ljubljano, kjer se 1® posvetil zgodovinarskemu delu. * naslednjih letih je večkrat s svojimi prispevki o narodnoosvobodilnem gibanju na Primorskem sodeloval tudi v našem dnevniku- K osebnosti in delu dr. Juvančiča se bomo vrnili še v prihodnjih dneh. RESTAVRACIJA (5et>da KRIŽ pri Trstu 172 - Obalna cesta - tel. (040) 224214 Na terasi nad morjem s pogledom na Tržaški zaliv domače ribje specialitete (špageti, rižota a la tenda rossa in drugo) ob četrtkih zaprto Ljubljana kandidira za svetovni kongres industrijskih oblikovalcev WASHINGTON — V luksuznem Sheraton hotelu v Washingtonu poteka te dni 15. svetovni kongres združenj industrijskih oblikovalcev, ki združuje organizacije industrijskih o-blikovalcev iz 58 držav. Na kongresu in na dveh spremljajočih razstavah sodelujejo predstavniki in podjetja iz Jugoslavije. Na kongresu bo Ljubljana kandidirala za organizacijo svetovnega kongresa industrijskih oblikovalcev, ki bo 1989. leta. Kongres ene izmed največjih mednarodnih organizacij industrijskih o-blikovalcev 1CSID poteka običajno vsako drugo leto. Tema letošnjega kongresa in dveh spremljajočih razstav je »oblikovanje v modernem svetu«. Doseženo stopnjo industrijskega oblikovanja v Jugoslaviji predstavlja 11 delovnih organizacij iz Slovenije, ki prikazujejo svoje dosežke na tem področju. Da postaja industrijsko o-blikovanje- eden izmed najpomembnejših elementov trženja potrjujeta tudi obe spremljajoči razstavi na sedanjem kongresu v Washingtonu, na katerih prevladujejo izdelki in razstavljavci iz razvitih industrijskih držav. Razstavi in sam kongres prikazujejo doseženo stopnjo industrijskega razvoja posameznih držav. V zadnjih letih so začeli strokovnjaki govoriti o tako imenovanem globalnem konceptu industrijskega oblikovanja, ki je najtesneje povezano z globalnim tržiščem. Določen industrijski proizvod na primer idejno o-blikujejo nekje v zahodni Evropi za naročnika na Bližnjem vzhodu, elemente tega izdelka pa izdelujejo na primer v deželah v razvoju. Oblikovanje oziroma »design« je torej tudi odraz položaja določenega proizvajalca, oziroma države v vertikalni mednarodni delitvi dela, oziroma ponazarja doseženo stopnjo industrijskega razvoja. Zato ni naključno, da so tej dejavnosti v zadnjih letih začeli namenjati vse večjo pozornost tudi v deželah v razvoju. Najbolj impresivne izdelke in oblikovne rešitve na razstavi prikazujejo poleg tradicionalnih »oblikovalskih velesil«, kot so Francija, Italija, Japonska, ZDA, prav države iz kroga tako imenovanih novih industrijskih držav, kot so Tajvan, Hongkong, Singapur in nekatere latinskoameriške države, ki so v zadnjih letih zabeležile velik, hiter gospodarski razvoj. V SFRJ nastopa po besedah vodje jugoslovanske delegacije na kongresu, predsednika slovenskega združenja industrijskih oblikovalcev Saše Machtinga, prelomni položaj, če se bo nadaljeval sedanji trend, da bodo vsebolj izvažali surovine in polizdelke, bodo v vsebolj podrejenem položaju. Izdelovali bodo kvečjemu posamezne komponente izdelkov, medtem ko bo- do zasnovo in oblikovanje prevzele druge države, ki so bolj razvite. Izredno velik napredek na tem področju so na primer v zadnjih letih dosegli Finci, ki so oblikovanje nekaterih elementov v lesni industriji razvili do vrhunca. V teh prizadevanjih bi ji morali slediti tudi Jugoslovani, kot pravi Saša Machting, posebej na tistih področjih, kjer imajo razvito tradicijo in določeno stopnjo znanja. Takšen primer je brez dvoma lesna industrija. Tudi na razstavi v Washingtonu na primer pritegujejo pozornost ne katere tehnološke in oblikovne rešitve jugoslovanskih lesnih proizvajalcev. Jugoslovansko industrijo predstavljajo na razstavi v Washingtonu izdelki 11 slovenskih podjetij: Stola iz Kamnika, Tomosa, Preventa, Almire, Alpine, Elena, Donita in Dinosa, Zavoda za rehabilitacijo invalidov, Slovenijalesa, Litostroja in U-niona iz Zreč. Dejstvo, da na raz stavi »design exellence«, kjer razstavljajo nekatere najbolj znane oblikovalske velesile na svetu, razstavljajo samo podjetja iz Slovenije dokazuje, da v Jugoslaviji ta dejavnost še nima tistega pomena in mesta, ki si ga zasluži. Zato, da bi jo čimbolj razvili, bo vodja jugoslovanske delegacije Saša Machting ob koncu kongresa prijavil kandidaturo Ljubljane za naslednji 16. svetovni kongres mednarodnega združenja industrijskih oblikovalcev, ki bo 1989. leta. Od prvega kongresa te organizacije, ki je bil 1953. leta v Parizu bo danes, še noben kongres tega mednarodnega združenja ni bil v eni zmed držav v razvoju. Tudi sedaj se kot tekmec Ljubljani pojavlja Japonska, ki že drugič kandidira za prireditelja svetovnega kongresa tega združenja. Župan tretjega japonskega industrijskega središča Nagoje, Take-joši Nishijo je skupaj z drugimi japonskimi politiki poslal kongresu posebno pismo v katerem prijavlja kandidaturo in poudarja, »da oblikovanje ni samo pomemben del industrijske proizvodnje, ampak življenja nasploh«. UROŠ LIPUŠČEK □ LUANDA — Več kot sto držav je doslej potrdilo sodelovanje na mini-strski konferenci neuvrščenih v glavnem angolskem mestu Luandi, ki bo 2. septembra začela delo na ravni zunanjepolitičnih izvedencev, od 4. do 7. septembra pa se bodo dogovarjali zunanji ministri. Poleg polnopravnih članic gibanja se bo konference udeležilo tudi doslej največje število gostov in opazovalcev na zelo visoki ravni. S tem so potrjena angolska prizadevanja, da bo ta konferenca naj množičnejše ministrsko srečanje v zgodovini gibanja neuvrščenih. Tudi letos bo Tržaško hranilnica darovala dijakom višjih srednjih šol brezplačne abonmaje za ogled prvenstvenih tekem Triestine na stadionu »Grezar«. Za abonmaje lahko zaprosijo dijaki, . ki so se rodili med letom 1967 in 1971. letom in ki so se udeležili pokrajinskega dela mladinskih iger ali šolskih prvenstev v letu 1985. Dovolj bo, da izpolnijo enostaven obrazec, ki je na razpolago pri vseh okencih CRT. Prijavnice je treba oddati najkasneje do 2. septembra na Glavnem sedežu zavoda Cassa di Risparmio di Trieste v DI. Cassa di Risparmio 10 (v vratarnici). To pobudo pod geslom »Na stadion s CRT« izvaja zavod že tretje leto zaporedoma in jo tržaški dijaki izredno ugodno sprejemajo. Vključuje se v dejavnost, ki jo je tržaški denarni zavod usmeril na šolsko področje zato, da bi se šport kot izredno pomemben vzgojni faktor razvil med mladimi. Tržaška hranilnica hoče s tem nagraditi vse tiste, ki so z udeležbo na mladinskih igrah in šolskih prvenstvih znali uskladiti šolske obveznosti s športno ctoiavnostjo. cvt CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE Primorski dnevnik — 25. avgusta 1985 alpe-jadran □ 3 S 1. septembrom se bo začel raziskovalni tabor Sovodnje 85 Za naša vsakodnevno seznanjanje z dogajanjem in spreminjanjem okolja, v katerem živimo, skrbijo v glavnem sredstva javnega obveščanja. Kljub retnii pa se večkrat zgodi, da nas tujec spravi v zadrego, ko želi Ihteti kaj več o naši bližnji okolici, “jladinski raziskovalni tabor je na-kd, če ne ravno izključno, tudi s tem ramenom. »Naši tabori so v bistvu Priprava za boljše poznavanje stvar-Posti, v kateri živimo. Mladi razisko-jdei odkrivajo svoje lastno okolje in n i^pje, kjer prebivajo Slovenci v krnji,« pravi ravnatelj Narodne in studijske knjižnice Milan Pahor, ki J® med glavnirni organizatorji pobu-P®’ ki bo s 1. septembrom stopila v Voj© S. leto delovanja. 5. Mladinski rziskovalni tabor - »Sovodnje 85« pri-J^Jsjn, poleg Odseka za zgodovino Pri NšK, še Slovenski raziskovalni in-utut, Društvo slovenskih tehnikov r naravoslovcev in še Društvo mla-raziskovalcev. Člani tega društva “P mladi od 16. do 20. leta, ki so se ,' jdežili enega ali več raziskovalnih phorov. Skozi vse preteklo šolsko le-0 so se mladi raziskovalci dobivali a rednih mesečnih sestankih, kar ka-i0, da je društvo dobro zaživelo in a 20ri prvi sad vsakoletnih razisko-^ih taborov. Mladinski raziskovalni tabori so se rp leta 1981, ko je bil v Barkovljah tabor, vršili izmenično v vseh ^krajinah, od goriške do videmske v . eneški Sloveniji in zopet na Trža-j ®m s taborom »Dolina 84«. Sedež ./^mjega raziskovalnega tabora »So-odnje 85«, bo v Slovenskem dijaškem ]i?mu »Simon Gregorčič« v Gorici (Ul. "mntesanto 84, tel. 9481/83495). Na te-Pd pa bodo imeli raziskovalci za .°Je zbirališče sovodenjski Kultur-m dom. čut pripadnosti slovenski narodnosti med starejšimi in mlajšimi prebivalci občine. Udeležencev tabora bo okrog 23, od teh bosta po en predstavnik tudi za Koroško in Slovenijo. Med prijav-Ijenci prevladujejo fantje iz Trsta, deklet je letos nekoliko manj, bolj malo se jih je prijavilo tudi z Goriškega. Pomembna novost letošnjega raziskovalnega tabora bo konkretno delo z računalnikom. Organizatorji tabora so priskrbeli dva računalnika, na katerih se bodo vadili mladi raziskovalci. Še najbolj pa se bo z računal- nikom ukvarjal Jernej Jan, študent elektronike iz Ljubljane, ki bo vanj vnašal vse podatke. Podatke naj bi nato prenesli na kasete ali plošče, ki bi jih izkoristili 11. septembra, ko bo predstavitev opravljenega dela. Besedi in sliki naj bi se tako pridružil računalnik, ki naj bi podatke in ugotovitve predvajal na televizijskih ekranih. Mladim udeležencem tabora »So vodnje 85« se ponuja torej deset intenzivnih, a mikavnih dni, ki bodo nedvomno obogatili in razširili njihov krog zanimanj. BC / 5.M LADINSKI RAZISKOVALNI TABORt^-Vc SO V0L NJE ,85 «SOVODNJE 85» 5.MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR Nediški puobi poleteli na turnejo v Argentino VIDEM — Z ronskega letališča je pred dnevi poletelo letalo, ki je preko oceana prepeljalo tudi znani pevski zbor iz Podbonesca »Nediški puobe«. Na turneji po Argentini, ki jo je priredila Zveza beneških izseljencev ob finančni podpori Dežele, bo imel zbor več koncertov, in sicer kar sedem. Pčvi koncert je bil že v petek v San Martinu, zadnji pa bo v nedeljo v Castebnontu. Za soboto je v Buenos Airesu predviden tudi simpozij na temo: Nove generacije v Argentini in kulturno navezovanje z matično deželo — mit ali resničnost? Simpozija se bodo med drugimi udeležili Darko Bratina, Giorgio Banchig, Ferruccio Clavora in Walter Drescig Počitnice v naravi v zelenju goriških brd ifc Qublda JOŽKO SIRK CORMONS - KRMIN tel. 0481/60531 pkde na svoja zanimanja si bodo ,p adi izbirali svojo delavno skupino. eh bo letos pet. ^ Arheološka skupina, ki jo bo vodil Pj^So Svoljšak, arheolog iz Nove Go-j®e. bo izdelala topografijo občine, r pomeni, da se bo pozanimala za arheološke, speleološke in zgo-Vlaske značilnosti sovodenjske ob-do10’ ^ ^ popisala. Arheologi bo-sestavili tudi podrobno razpoz-j^.'aio shedo o gradišču pri Gabrjah. entor etnološke skupine bo Jane: I Salaj s filozofske fakultete v Ljub-dn' .S svojim znanjem jih bo vogo, I>r? Proučevanju gospodarske vlo-K ' M jo imajo danes tiste tipične s tume rastline kot so rdeči radič in s^lji, ki so bile nekoč skupno s „„'trojko eden od najvažnejših virov hodka za ljudi iz teh krajev. S po t: dveh absolventov geografije iz JUbljujjg |X) pavei Stranj vodil geo j^atsko skupino. Naloga te skupine u y tem, da z geografskega vidika sn^ 0V? ?liozi spiralo časa razne faze gp udinjanja vasi od izključno a-jtltjrriega področja v mešano, kmečko- ravosli biala rijsko in bivanjsko področje. Na- °vna skupina se bo pozani-sl 7 2a značilnosti obeh rek, ki tečeta Šop3 - snvndnnjsko občino, se pravi favn- ^ Vipave, in zbrala podatke o l^j11 ni flori kraja. Delo te skupine vsekakor važen prispevek, ko bo r,j (: Predlog, da bi tu uredih reč-PeiJark' Mentor skupine bo Marinka trg ^ ki poučuje naravoslovje na v “S/skem tehničnem zavodu Žiga Zois stv ■ u- Doprinos izkušenega znan-bič6ni^a t-*0 tej skupini dal Peter Ha-v ’. S^ograf na Inštitutu za razisko-Vo ,^rasa Iz Postojne. Zelo zanimi-Pin ° k° npruvlM sociološka sku- Pet S Pomočjo svojega mentorja jn. t a Beltrama z Inštituta za narod-dal na vPrašanja v Ljubljani, bo iz-a anketo o temi kako izrazit je Na jugoslovanskem trgu se skorajda vsak dan zgodi kaj presenetljivega. Kar naenkrat so ne kateri trgovci pocenili posamezne izdelke. Razlog: blago je bilo predrago in ga drugače ni bilo moč prodati. Toliko razprodaj, kot jih je v zadnjih desetih, petnajstih, dnevih ni bilo še nikoli. Pri tem ne gre samo za posezonske razprodaje tekstila, oblačil in obutve, razprodajajo celo pohištvo. V časopisih se vrste oglasi za ugodne nakupe avtomobilov po zagotovljenih starih cenah. Nenadoma je oživela prodaja v industrijskih prodajalnah, kjer so izdelki nekoliko cenejši, ker njihove cene trgovinske mreže ne breme nijo tako močno. Sindikati so spet začeli organizirati prodajo posameznih izdelkov v delovnih kolektivih: ti izdelki so cenejši, ker ni posrednikov; posrednik je sindikat, ki pa si svojih organizacijskih stroškov ne zaračunava. Nenavadno dobro so obiskani sejmi, kjer prodajajo blago s popusti: na nedavnem kranjskem sejmu je bilo toliko ljudi, da je Kranj doživel celo hud prometni injarkt. Za kupce, navajene npr. italijanskega trga, taki »dogodki« niso nič posebnega. Za jugoslovanskega kupca so postale takšne spremembe svojevrstna posebnost, za ekonomiste pa znaki, po katerih se da marsikaj napovedati. Razprodaje, popusti in ugodnejši nakupni pogoji so namreč znak, da je ponudba že presegla povpraševanje. Dosežen je torej cilj, ki si ga je gospodarska politika zastavila pred leti, na začetku gospodarske krize, ko je na jugoslovanskem trgu vladalo veliko pomanjkanje in ko so imele vlade v posameznih republikah (pa tudi zvezna) velikanske težave, da so za kupce priskrbele vsaj najosnovnejše izdelke. Takrat je bilo treba prodajati na bone ne samo bencin, ampak tudi jedilno olje, sladkor, moko in podobne izdelke. Zaradi sorazmerno visokih plač je bila takrat kupna moč izredno velika, zaradi pospešenega izvoza in skorajda nikakršnih možnosti za uvoz (pomanjkanje deviz), pa je bila ponudba hudo skromna. Povpraševanje je nato šč nekaj let (do 1983 oz. 1984) presegalo ponudbo, vendar se je začela razlika zaradi zniževanja realne vrednosti delavskih plač hitro zmanjševati. Največji zasuk pa se je zgodil lani, ko je gospodarska politika zbrala toliko poguma, Gospodarsko pismo iz Slovenije Vsega blaga ni več moč prodati da je dopustila prosto, tržno oblikovanje cen. Zaradi te možnosti je sicer inflacija močno poskočila, ker so vsi svoje izdelke občutno podražili, toda trg se je skoraj popolnoma umiril. Celo več: ponudba je presegla povpraševanje celo tako močno, da tudi letošnje realno povečanje plač na trgu ni povzročilo nikakršnih sprememb. Trgovci in prodajalci so se znašli kar naenkrat v nezavidljivem položaju: zaloge izdelkov so se začele povečevati. Ker jih zaradi drugih izdelkov ne morejo več financirati, so začeli iskati kupce. Za ponazoritev: največja trgovska organizacija v Jugoslaviji, Beograjske blagovne hiše, je letos po dolgih letih ugotovila, da se zmanjšuje fizični obseg prodaje. Lani jim je posameznih izdelkov še primanjkovalo, letos imajo vsega v izobilju, pa kljub temu prodajo manj kot lani. Izhod vidijo samo v popestritvi izbora izdelkov. Ugotovili so namreč, da je na jugoslovanskem trgu izbor približno enkrat slabši kot na zahodnih trgih. Zdaj so že začeli iskali proizvajalce, ki bi bili pripravljeni izdelovati tisto, česar na jugoslovanskem trgu primanjkuje. Lahko bi torej rekli, da je začel trg delovati v pravo smer. Proizvajalci, ki so pretirano dražili svoje izdelke, so se opekli in morajo znižati cene. Tako se je na primer opeklo velenjsko Gorenje, ki je moralo dati popuste na svoje izdelke, da je lahko izpraznilo preveč polna skladišča. Tako so se opekli proizvajalci pohištva, ki se jim je prodaja povsem zaustavila. Zaradi visokih cen se je močno zmanjšala prodaja vseh vrst mesa, zlasti pa suhomesnatih izdelkov. Čevlji in oblačila so postala tudi tako draga, da se je obseg prodaje zmanjšal. Zaradi takšnih tržnih gibanj proizvajalci in trgovci čedalje bolj pritiskajo na zvezno vlado in zahtevajo, da naj z ugodnejšimi potrošniškimi posojili pospeši prodajo in jih tako reši hudih skrbi, kam z izdelki. Vlada o tem noče nič slišati, ker pristaja na tezo ekonomistov, da je treba potrošnjo v Jugoslaviji še zmanjšati ter na ta način siliti proizvajalce v izvoz, hkrati pa zbijati tudi inflacijo. Na njihove zahteve zvezna . vlada odgovarja celo z nasprotnimi ukrepi: bankam je zapovedala, da ne smejo posojati denarja za financiranje zalog, če so proizvajalci izdelke, ki jih imajo v skladiščih, pretirano podražili. Toda doslej je trg udaril samo po nekaterih proizvajalcih, in še to po tistih, ki so finalisti. Do izdelovalcev reprodukcijskega materiala in surovin ta udarec še ni prišel, toda kmalu bodo morali tudi oni nastaviti hrbet. To pa bo sprožilo najbrž dvojni učinek. Začela se bo zniževati proizvodna rast (v nekaterih industrijskih dejavnostih je to značilnost že opaziti), povečevati se bodo začele izgube. Gospodarska politika se bo zato znašla pred nehvaležno nalogo: morala bo zagotoviti, da se rast proizvodnje ne bo zmanjšala. Če bo dopustila zmanjševanje proizvodne rasti se ji bo gospodarski načrt začel podirati na več koncih: ne bo mogoče več zadržati standarda na zdajšnji ravni, predvsem pa ga ne bo moč povečati; zaradi zalog in manjše gospodarske aktivnosti se bodo povečale izgube, ki jih bodo morala podjetja nekako pokriti, najbrž predvsem s podražitvami; vprašljivo bo, kako bo manjši obseg proizvodnje vplival na izvoz (navadno se je izvoz ob takih gibanjih začel zmanjševati); zahteve oziroma pritiski na spreminjanje prodajnih pogojev (ugodnejša potrošniška posojila) bodo strahovito močni. Zvezna vlada se očitno vseh teh nevarnosti zaveda in napoveduje, da bo med več kot 70 gospodarskimi ukrepi, ki jih pripravlja, precej posvečenih prav trgu. Ali se bo uresničila njena napoved, da bo tržnim kriterijem dala še večjo moč — na to vprašanje zdaj še ni moč odgovoriti. JOŽE PETROVČIČ MIŠKO KRANJEC Povest o dobrih ljudeh 84. £ "Saj ne vemo, kje živi ta Peter Koštrca, niti od Sv ^ živi, ne kako si služi kruh, ali ima morda kje V; .)0 hišo ali nima ničesar, niti ne vemo, ali je prate velik razbojnik, kakor se je raznesla govorica ° njem Pošte ali pa je vse samo videz in je Koštrca le :ri človek. Lahko je eno kakor drugo.« pa vam je rekel, da je Peter Koštrca raz- b0- ’jRho je vprašala Marta strastno. »Kdo vam je re-’ Jte ni pošten človek in da nima ničesar?« n . i°da Peter je ohranil svoj čudoviti mir in smeh-š6 s. katerim jo je hotel pomiriti, jo je pa samo rj^rii] razdražil. Z isto razsodnostjo in prav tako ririo je odgovoril: je . ihče mi ni rekel niti da je razbojnik, niti da karOSten- človek; ne da kaj ima, ne da je revež. Vse, da I0 v zvezi z njim, je neznano. Samo to vemo. Postava zasleduje. Ne bom trdil, da je kaj esil, ker postava lahko pomotoma zasleduje tu- di poštenega človeka. Res pa je, da se noče predati oblastem, zaradi česar ne bo mogel nikdar v miru živeti, temveč bo prisiljen tavati po svetu. To je negotova in tudi neprijetna usoda. Videl sem mnogo ljudi, ki so se morali skrivati pred postavo in niso nikdar vedeli, kdaj se bodo po golem naključju ali po izdajstvu srečali z njo.« V Marti je kričalo, naj se upre tem več ko zlobnim podtikanjem, toda niti ene stvari ni bilo, s katero bi se lahko postavila, kar bi lahko bila vrgla komu v obraz. Nasprotno, čutila je, kako jo je ta človek, ki ga je ta večer brezmejno zasovražila, prijel za vrat in jo pred vsemi razgalil. On pa je še dalje govoril: »Vi seveda mislite,« je rekel, s čimer jo je spet zadel, ker ni bilo zdaj več dvoma, kako je z Marto, »da imam jaz kake pomisleke o Petru Koštrci. Toda zakaj naj bi jih imel? Saj ga še videl nisem. Niti ne morem reči, da ni dober človek.« »Peter Koštrca,« je dejal zdaj Jožef, »je dober človek, o čemer jaz niti malo ne dvomim.« »Lahko bi rekla,« se je vtaknila v pogovor Ana, ki je napeto poslušala, »da je Peter Koštrca najboljši človek, kar sem jih videla in prepričana sem...« Jožef pa ji ni dal, da bi do kraja povedala, tem- več je pojasnil svoje rekoč: »Samo, da je razbojnik. Vsi ljudje so o tem prepričani. Vendar ga imajo radi, ker ne samo, da ni napravil nikomur nič hudega, še pomagal je, kjer je bilo potrebno. Res pa je, kar praviš, Peter, da nihče ne ve zanj, ne kje je ne kaj je napravil, niti kaj bo jutri z njim. Pregrešil se je proti postavi, ni pa se pregrešil proti ljudem, temveč si je znal pridobiti srce vsakogar.« »Jaz zase,« je rekel zdaj odločno Ivan, ki je doslej samo poslušal, »ga sovražim. Enkrat sem se srečal z njim, ne bi pa se rad še enkrat, ker bi si najbrž premislil, če sem mu že prvič odpustil.« »Ne vem, kaj sta imela,« je odvrnil Peter mimo, »in ne vem, kaj bi napravili, če bi ga srečali. Vprašanje je samo, če bi mu bili kos. Lahko si mislite, da imajo taki ljudje vedno dovolj prijateljev in mu en sovražnik ne bo škodil. Kolikor poznam ljudi, ti cenijo velike razbojnike — zakaj, mi ni- jasno — in se bojijo za njihovo usodo vsaj toliko kot za svojo. Zato ker se nikdar ne dotaknejo njih samih. In ljudje še vedno cenijo tistega, ki se upira. Vi sovražite Petra Koštrco in morda upravičeno. Vendar pa bi se lahko vprašali, če vam ni napravil dobro prav s tistim, o čemer mislite, da vam je napravil slabo. Vsaka stvar ima dva obraza in včasih sodimo po krivem, ker gledamo napačno stran.« Zelo zanimiva okrogla miza domače komunistične sekcije Opčine bolehajo za urbanistično neurejenostjo: kako jih lahko ozdravimo in zagotovimo razvoj? Protagonisti okrogle mize na Opčinah. Od leve prof. Costa, arh. Jogan, arh. Varini in Dolfi Wilhelm, glavni organizator srečanja Ali so Opčine še celovita urbanistična in družbena enota ali pa so z leti postale nemarno sestavljen mozaik ločenih skupnosti, ki ne komunicirajo med sabo? Če velja druga hipoteza, kaj je sililo odgovorna telesa (v prvi vrsti tržaško občino), da so spričo negativnega demografskega trenda skušala umetno ustvariti majhno mesto v službi večjega, ne da bi ustvarile pogoje za njegov urbanistični in socialni razvoj? Take in podobne dileme so prišle do izraza na petkovi zelo obiskani okrogli mizi o urbanističnem razvoju Opčin in o vlogi občinske uprave pri reševanju tab problemov, ki jo je priredila krajevna sekcija KPI v okviru festivala Unità in Dela. Srečanje je odlično uspelo, ne samo zaradi visokega nivoja poročil in živahne polemične razprave, ampak tudi zato, ker je točno začrtalo smernice, na katerih bodo morala v bodoče sloneti prizadevanja za reševanje teh vprašanj. Kvalitetna in bogata debata torej, prava osvežitev za naš žal ne preveč živahen politični in kulturni prostor, na kateri se človek ni mogel znebiti neprijetnega vtisa, da smo se v zadnjem času pri nas odvadili odkrite izmenjave mnenj. Opensko srečanje, na katero se bomo zaradi obšimosti obravnavane tematike še povrnili je zasenčila le (diplomatska?) odsotnost občinskega od- bornika za urbanistiko Pacorja, ki se je dan prej opravilič, da zaradi bolezni ne more na Opčine. Škoda, ker bi lahko odbornik marsikaj zanimivega povedal in tudi odgovoril na hude obtožbe, ki so v petek letele na račun u-pravei Srečanje je odprl predstavnik komunistične sekcije Dolfi Wilhelm, nakar si je občinstvo (množično so bile zastopane obe narodnosti) ogledalo barvne diapozitive, ki so na najboljši način prikazale, kako zgledajo Opčine, če zapustiš Proseško ali Narodno ulico in se napotiš po »klancih«, npr. Ul. dei Salici ali Ul. Biancospino ali pa če zaviješ v begunsko naselje Campo Romano. Skoraj povsod velika urbanistična neurejenost, področja s tisoč in več prebivalci brez javne razsvetljavo in brez kanalizacije, ulice in ceste brez tabel in smerokazov, javne zelenice,, za katere nihče ne skrbi. Vse to priča, da so se Opčine v zadnjih dvajsetih letih urbanistično razvile kot mestece, a brez vzporednega razvoja tudi najnujnejših javnih struktur in storitev ter z nastankom nekaterih četrti, kjer ljudje samo spijo, dejanko pa živijo v mestu. Na to stanje so se nanašala tudi u-vodna poročila arhitektov Roberta Coste s tržaške univerze, Igorja Jo- gana z beneške in Giulia Varinija, predstavnika PLI, ki je bil med Spac-cinijevo upravo tudi tržaški občinski odbornik. Costa, ki je tudi občinski svetovalec KPI, je Opence pozval, naj na nepravilno in ilegalno izvajanje regulacijskega načrta reagirajo tudi z argumentiranimi sodnimi prijavami, medtem ko je Jogan postavil v ospredje protislovje med stalnim upadanjem prebivalstva v naših krajih in med urbanistično politiko, tržaške občine, ki za vsako ceno sili v okolico. Jogan je bil zelo kritičen do načrta za ljudske gradnje (PEEP) na Opčinah, ki ga je treba nujno čimprej revidirati, medtem ko se je Varini silovito obregnil ob glavni regulacijski načrt iz leta 1968, zelo kritičen pa je bil tudi do variante št. 25, »ki kljub) dobri volji ni ozdravila Opčin«. Zelo živahna je bila nato razprava, osnovana na pričakovanju, da številni zanimivi predlogi ne bodo ostali le pri besedah, (st) Na radiu pozabljajo na kmetijstvo na Tržaškem Pokrajinski odbornik za kmetijstW Cavicchioli je pred kratkim poseg® pri ravnatelju deželnega sedeža B" z zahtevo, da bi deželne radijske oh daje o vprašanjih kmetijstva v bodoč posvetile pozornost tudi številnim pr0" blemom te gospodarske panoge na Tržaškem. Dogaja se namreč, da teh oddajah teče beseda le o probk mih kmetijstva v videmski in P°r denonski pokrajini, medtem ko se PO' zabija na kmetijstvo na Tržaškeffl- CGIL proti povišanju tarif za javne prevoze Pokrajinsko tajništvo CGIL jp razilo odločno nasprotovanje povišani tarif v javnem avtobusnem prometu, za katerega pravi, da je bilo od toc® no brez kakršnekoli reorganizacij avtobusnih zvez in brez izboljšani storitev javnega prevoza v Trst • kljub temu da so se odgovorni P poprejšnjem povišanju tarif za to o vezali. Tajništvo CGIL se je zato po ločilo poseči pri deželnem odbornist' za transport ter pri krajevnih UP^ vah tako glede tarif, kot glede k kovosti in hitrosti javnih prometni storitev. • S koncertom pianista Silvia S trsen se bo v četrtek, 29. avgusta, ob 2u-pričel v evangeličanski cerkvi koncertov »Glasbenega septembra Kolektiv 88G se želi srečati z gledalci še pred pričetkom svoje redne sezone Slovensko stalno gledališče v Trstu bo tudi letos začelo svojo novo sezono 1. septembra. V Kulturnem domu pa je že te dni vse živo in delovno, saj se je gledališki kolektiv odločil za predčasen začetek izven rednega delovnega razmerja. Zakaj takšna izredna odločitev? V SSG sta bili zadnji dve sezoni nedvomno med najtežjimi. Finančno stanje se je tako poslabšalo, da je osrednji slovenski kulturni ustanovi v Prizor iz Linhartove veseloigre, ki so jo odigrali v Bajti zamejstvu nekajkrat pretila resna nevarnost prekinitve dela. Prošnje, protestne akcije so naletele na gluha ušesa in predvsem s strani Ministrstva za turizem in prireditve ni bilo pravih odgovorov na krizno stanje. Upravni svet gledališča je bil tako prisiljen sprejeti nekatere izredno boleče sklepe. Meseca julija so njegovi člani odobrili močno skrčen proračun in prav tako hudo okrnjen program oziroma repertoar za novo sezono 1985-86. Kaj vse to pomeni? Najprej to, da se prvega septembra ne bodo obnovile nekatere delovne pogodbe. Nekaj dosedanjih članov, predvsem iz vrst tehničnega in upravnega osebja, bo v kratkem zapustilo gledališki kolektiv. Zmanjkali bodo znani obrazi in delovne roke. V takih trenutkih je seveda težko vsem tistim, ki odhajajo, prav tako hudo pa je tudi za tiste, ki ostanejo, saj se vsi prav dobro zavedajo, da bo treba s hudo okleste-nimi močmi ponovno začeti in seveda tudi speljati delo do konca sezone. Takšna so torej dejstva in zaradi teh se je gledališki kolektiv tudi odločil, da čimprej prične z delom, da se čimprej ponovno sreča s svojimi gledalci, ki so vedno bili stvarna o-pora v težkih trenutkih. V smislu te idealne vezi med gledališčem in njegovo publiko se Posta odvijali srečanji na Tržaškem in Goriškem, kjer se bo SSG predstavilo z uspešnico lanske sezone, Linhartovo veseloigro »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«, v režiji Jožeta Babiča. Prva predstava v torek, 27. avgusta, bo v lepem borovem gozdiču v Mač-koljah, prav tam, kjer je meseca maja, zaradi slabega vremena, odpadla. Matiček pa je prav tiste dni doživel izreden uspeh v Bajti pri Trnovci in Zgoniku. Prav je torej, da se gledališki kolektiv oddolži vaški skupnosti iz Mač-kolj in celotni dolinski občini z že obljubljenim gledališkim večerom. X' upanju, seveda, da bo tokrat vreme naklonjeno. Na Goriškem pa bo Matiček na sporedu v petek, 30. avgusta, na Peči, in sicer na kotalkališču športno kulturnega društva Vipava. Gledališki kolektiv je obenem z veseljem sprejel povabilo tudi iz Ljubljane, kjer bo v sredo, 28. avgusta, nastopil na 33. Mednarodnem poletnem festivalu v Križankah. Še o novih zakonskih določilih o cenah živil na mersko enoto Predpisi o cenah prehrambenih izdelkov ter alkoholnih in brezalkoholnih pijač, ki so stopili v veljavo pretekli ponedeljek, so pri trgovcih sprožili vrsto vprašanj in dvomov, zato se znova vračamo k temu vprašanju, čeprav smo o njem že pisali. Medtem se je tudi izvedelo, da pristojno ministrstvo pripravlja okrožnico, ki naj bi razčistila odprta vprašanja, čeprav je zakon že v veljavi. Trgovcem je seveda zelo težko čakati na ta pojasnila in dopolnila, saj tvegajo Kazen v primeru, da jih medtem obiščejo finančni stražniki. Po novih predpisih je bistvenega pomena obvezna cena po merski enoti in ne po posameznem zavojčku (konfekciji), škatli, kozarcu, steklenici ali pločevinki, kot je bilo dovoljeno doslej. Tudi tukaj pa moramo upoštevati dve vrsti izdelkov: za konzerve, pri katerih lahko uporabimo vso vsebino, upoštevamo pri določanju cene za kilogram težo vsebine (na primer sardine in olje, paradižnike in mezgo). Pri tistih vrstah blaga, kjer je tekočina neuporabna, pa moramo določiti ceno po kilogramu odcejenega proizvoda (kot na primer pri kumaricah in oljkah, kjer ne smemo upoštevati težo razsoli). Obstaja pa še dolga vrsta proizvodov, ki so izvzeti iz splošnih določil, saj za nji- hovo prodajo v zavojih velja pu56^ zakonodaja: gre na primer za masi . margarino, različne vrste sira, mizno in kuhinjsko sol, za sladko • moko. testenine, riž, suho sadje, z mrznjene ribe, za pakiran sladol s težo nad 125 gramov itd. Prav ta so izjema skoraj vse alkoholne brezalkoholne pijače, razen namizij ga vina. Niti konfekcij kisa, mleka, mineralne vode in sadnih ® kov ni potrebno opremiti s ceno P merski enoti in torej po litru. VT pri pijačah pa vlada največja zm®j da, saj bo vse do konca leta 1988 voljena prodaja v steklenicah z znoliko prostornino, ki bodo po t datumu prepovedane. Zakon ima ^ men opozoriti kupca na dejansko no blaga, ne glede na tako ali ^ .j gačno embalažo, s čimer naj bi d° _ cena večje jamstvo za svoje nakupe, - . pa bo morala biti objavljena v v. ^ cenikih in tudi na reklamnih naplS m v televizijskih reklamah. Z ozirom na visoke kazni, ki so s^. pile v veljavo z novimi predpisi m jih številni odprti problemi ne h prav nič omilili, pri Slovenskem ^ želnem gospodarskem združenju tujejo trgovcem, naj se za vsa jasnila obrnejo na njegove ura e Trstu in Gorici. Beseda, ki marsikomu ne gre pa ne gre iz ust Ob robu zapisa o včerajšnjem sicer prisrčnem in prijetnem srečanju v občinski palači, ko so si podžupan Pacor ter praporaši iz Faenze, gostje »Ške-denjskega poletja« izmenjali pozdrave, darila, voščila in želje po še plodnejših stikih, moramo le izreči tudi eno pikro. Primerilo se je namreč, da so gostje iz Faenze v Skednju navezali stike tudi s tamkajšnjima slovenskima kulturnima društvoma in da so se na županstvo podali v družbi treh škedenjskih slovenskih narodnih noš. Vse to se jim je tako naravno in luštno zdelo, da je njihov predstavnik pred podžupanom izrecno poudaril važnost sodelovanja tudi s slovensko, avtohtono škedenjsko komponento in ji izrekel priznanje in zahvalo. Morda bi podžupan v svojem pozdravu prav tako lahko vsaj bežno omenil Slovence. Pravzaprav je to nekaj samo po sebi umevnega, kar narekuje že sama gola vljudnost. Toda Pacor tega ni storil. Se mar kot mnogi drugi v tisti palači boji, da bi o-memba Slovencev povzročila potres in bi mu bronasta Mihec in Jakec padla na glavo? Dolinska občinska uprava sporoča, da bo dobava vode prekinjena danes, 25. avgusta in jutri, 26. avgusta, od 9. do 12. ure v Prebe-negu in Mačkoljah. Zanimivi razstavi v Domu »Jakob Ukmar« in KD »Ivan Grbec« Z otvoritvijo dveh razstav so se v petek zvečer začeli v Skednju dnevi, posvečeni mestu Faenzi in njegovim karakterističnim dejavnostim. Srečanje poteka v sklopu »Škedenjskega poletja«, ki ga vsako leto ob tem času prireja krajevno združenje »Pro loco«. Prvo razstavo keramičnih izdelkov, po katerih je Faenza s svojimi oko- liškimi kraji še posebno poznana, so okrog 19. ure odprli v domu »Jakoba Ukmarja«, o njej pa je precej podrobno spregovoril Giovanni Massari, sin slikarja in umetnika v obdelavi zlata in bakra, katerega slike, risbe in nekaj eksponatov iz bakra so takoj po otvoritvi te razstave prikazali v KD »Ivan Grbec« v skednju. Na obeh razstavah so bili navzoči tako predstavniki »Pro loco« med njimi glavi pobudih Ruggero Paghi, predstavniki iz Faenze, občinsko u-pravo pa je zastopal odbornik Serri. V domu »Jakob Ukmar«, kjer je goste sprejel gospod Dušan Jakomin, so razstavljeni ljudski keramični izdelki, s svojimi že tradicionalnimi vzorci in barvami, pa tudi izredno lepi keramični izdelki v tako imenovanih »stile garofano« in »stile compendiario«, ki se med seboj razlikujejo taKo po motiviki, kot po barvah in po oblikah. Gre za razstavo prodajnega značaja, saj so vsi razstavljeni predmeti, ki si jih lahko obiskovalci ogledajo še danes, tudi na prodaj. V KD »Ivan Grbec« je goste sprejela in pozdravila predsednica Marta Werk - Volk, ki je svoj pozdrav povedala v slovenščini in izrazila željo, da bi prišlo tudi v bodoče do sodelovanja z gosti iz Faenze in seveda tudi še do tesnejšega sodelovanja z združenjem »Pro loco« iz Škednja, s katerim je dejala, nas že vežejo prijateljski stiki. Kot o keramiki in znameniti kera mični obrti iz Faenze, je nato v KD »Ivan Grbec« spregovoril o slikarski dejavnosti Nea Massarija, njegov sin Giovanni, ki je sicer tudi sam zelo priznan keramičar. Dejal je, da mu Škcdenjci v narodnih nošah in gostje iz Faenze v srednjeveških nošah na sprejemu v občinski palači \jQC je žal, da ni prinesel na razstavo , očetovih slik, risb in drugih izde in obljubil, da bo za to poskrbe prihodnjem srečanju Tako v Domu »Jakob Ukmar«, KD »Ivan Grbec« je goste, predstavnike obeh društev „rjjj odbornik Serri, ki je naglasil ^ pomen prijateljske povezave rn,p:ai bema mestoma, ki se kaže, je ^ v vse pogostejših medsebojnih s Dejal je še, da se bo po svojto,, ceh zavzemal, da bi prišlo v Pr a_ nje še do obširnejše razstave mičnih izdelkov iz Faenze tudi v p štorih Gradu sv. Justa. iraenz6 Včeraj dopoldne je goste iz r ^a_ sprejel tržaški podžupan P;to(.,r’ ,no teremu so izročili tudi priložil^ darilo. Goste so med drugim SP -C Ijali tudi dve Škedenjki m gDre-v škedenjski narodni noši. 1 ° rj_ jemu so znani faenški praixiras p pravili kratek prikaz svoje spr ^ Jia pri metanju in podajanju prapor Trgu Unità. r„zStaV, Istočasno z odprtjem obeti r . so v Skednju začeli tudi s ku ^crrl zabavnim programom, na k ^en-lahko gostje poskusijo dobrote^ ške kuhinje, prireditev pa_ se naSto-daljevala danes ves dan še z pom praporašev. Na Repentabru vrejo še zadnje priprave “J0cvija za nedeljsko prireditev »Kraško ohcet« »Živio Kraška ohcet!« Vse polno po-hobrvih klicev se bo prihodnji teden razlegalo po mali repentabrski obči n!; kjer se bosta vzela Morana So-in Franko Simonettig. Kljub mrz-“Oiim in napornim pripravam na oh-sta »kraška« zaročenca rade vo '!e ^dstopila nekaj svojega dragocene-?a časa za prijateljski pogovor v pri-KuPnem večernem hladu. Spored prireditev v okviru XII. Kraške ohceti SREDA. 28. AVGUSTA °b 21.00 Večer kitare - nastopa repentabrski kitarist Franko Guštin; ČETRTEK, 29. AVGUSTA: °b 19.30 - otvoritev manifestacij v okviru XII. Kraške ohceti, — odprtje! XXIII.. občinske pokušnje terana in domačega belega vina, — odprtje razstave Milana Pernarčiča »Kras v miniaturi«, — odprtje vaških osmič, °b 20.00 dekliščina na Colu in fantovska v Repnu, 21.00 odprtje razstave obrtnih izdelkov »Kraška kuhinja« Silve Bogateč, Bogomile Doljak in Gabrielle Ozbič v pokrajinskem Kraškem muzeju v Rep-nu, ^ 21.00 dalje bo na repentabr-skem trgu igral ansambel narodnozabavne glasbe »Lojze Furlan«; 23.00 ples kraških zaročencev ter vaških fantov in deklet na trgu v Repnu; PETEK, 30. AVGUSTA: '‘J’ 19.00 odprtje osmič, °b 21.00 podoknica v Kraški hiši; 0<1 20.30 dalje bo na trgu v Repnu igral ansambel Zvezde. SOBOTA, 31. avgusta: 18.00 odprtje osmič °’> 20.30 na Colu prevoz bale po starih običajih, 20.30 dalje bo na repentabr-skem trgu igral ansambel narodnozabavne glasbe Rž iz Kranja. NEDELJA, 1. SEPTEMBRA °b 8.30 zbirališče narodnih noš , v Kraški hiši v Repnu; 1 9-00 odhod sprevoda iz ženinovega doma v Repnu pro-, ti Colu, 0|) 9.30 na Colu odhod neveste in ženina s sprevodom k , cerkvi, O 10.00 slavnostna poroka v re- , pentabrski cerkvi, 6 11-00 odhod sprevoda vseh narodnih noš proti gostilni Furlan na Poklonu, kjer bo tradicionalna zakuska; nato bo sprevod narodnih noš krenil v Repen, kjer bo v Kraški hi-0, ši predaja neveste; 17.30 bosta novoporočenca odprla ples »Najprej napiši, da sva oba čisto navdušena nad Kraško ohcetjo,« mi je po daljšem, splošnem kramljanju »ukazal« bodoči ženin Franko. »Osebno sem vedno sanjala o poroki na Kraški ohceti,« se je oglasila Morana. »Zelo mi je namreč všeč vse kar je starega in kraškega... Sedaj si zidava hišico, ki bo prav tako v tipičnem kraškem stilu. Nasploh mi pa ugajajo narodne noše in vse ročne spretnosti ter ročni izdelki... Samo pomisli, da mi bo Franko romantično zapel podoknico! Kaj takega v navadnih razmerah gotovo ne bi nikoh doživela.« Ob tem se je ljubeznivo stisnila k Franku, ki je po krajšem premoru dodal: »Iz vsega srca se zahvaljujeva organizatorjem in prav vsem repentabrskim občanom, ki vlagajo tohko truda za uspeh te enkratne prireditve. S tem hvalevredno posredujejo stare tradicije bodočim ro dovom, ki jim bodo gotovo neizmerno hvaležni za dragoceno zapuščino.« V sredo se bo torej začel »kraški« teden z glasbenim uvodom repentabr-skega kitarista Franka Guština, ki študira na Glasbeni matici v razredu Tullia Možine. Na dvorišču pokrajinskega Kraškega muzeja bo izvajal celovečerni koncert s skladbami Villa Lobosa, Llobeta, Tàrrega, Sora in drugih avtorjev. Seznam daril novoporoeencema Narodna noša za nevesto — darilo repentabrske občine. Narodna noša za ženina — darilo SKGZ. Obutev za obe narodni noši — darilo trgovine čevljev Malalan. Poročna prstana — darilo zadruge »Naš Kras«. Poročni šopek za nevesto in 200 nageljnov — darilo cvetličarne Švagelj. Poročno potovanje v Španijo — darilo turističnih agencij Atlas in Aurora. Poročni kolač — darilo pekarne Čok. 100 litrov terana in 50 litrov belega vina — darilo Kmečke zveze. Srebrna slika starih Opčin — darilo draguljarne in optike Malalan. Atomski lonec — darilo železnine Unussi. Usnjen album za slike — darilo Foto Egon. Radijski aparat grundig — darilo firme Vatovec. Morebitna druga darila lahko interesenti najavijo našemu uredništvu (tel. 794672) ali potovalnemu uradu Aurora (tel. 60261). za zaščito tržaške obale Tržaški sekciji Svetovnega sklada za naravo (WWF) in združenja »Italia nostra« ter naturistično društvo »Libumia« napovedujejo za prihodnjo nedeljo, 1. septembra športno -ekološko pobudo, ki ima namen sen-zibilizirati javnost o potrebi po zaščiti obale. Pobudniki akcije nasprotujejo zlasti načrtom za gradnje na plaži pri Botanjku (Costa dei barbari), ki jih predvideva nova varianta devinsko - nabrežinskega regulacijskega načrta, medtem ko ne omenjajo več razvoja Sesljanskega zaliva. Kot znano, je prišlo okrog tega vprašanja pred kratkim do polemik med nabrežinskim odbornikom za urbanistiko Brezigarjem in WWF. Polemike so se nekohko pomirile, potem ko je prišlo do izraza, da se je sekcija WWF uštela pri oceni regulacijskega načrta, v poglavju, kjer je govor o Sesljanu. Manifestacija ekoloških organizacij se bo začela ob 11. uri pri barkovljan-skem portiču. Udeleženci bodo s čolni in peš po obah skušah doseči Se-šljanskd zahv. • Jutri se v Dijaškem domu »S. Kosovel« pričenja vsedržavni seminar ruskega jezika, ki ga prireja združenje Italija - ZSSR. Seminar bodo vodile sovjetske profesorice Volodina, Markova in šehševa. Nekaj lekcij bo tudi na oddelku za modeme jezike tržaške univerze. Tiskovno poročilo devinsko-nabrežinske sekcije Nabrežinska SSk podčrtala veljavnost domače napredne uprave s KPI in PSI Odločitev občinske sekcije PSI, da več kot tri mesece po upravnih voh-tvah preveri možnosti za sestavo večinske koalicije brez KPI v devinsko - nabrežinski občini, bo nedvomno močno vplivala na‘ nadaljnji razvoj pogajanj za izvohtev nove uprave, ki so dejansko obtičala na mrtvi točki. S tem v zvezi se je v petek zvečer v Nabrežini sestalo Občinsko vodstvo SSk, ki je po seji izdalo tiskovno poročilo. Zaradi njegove aktualnosti ga v celoti objavljamo: »V petek, 23. avgusta, se je sestalo tajništvo devinsko - nabrežinske sekcije Slovenske skupnosti in preučilo politično stanje v občini po kraj- šem poletnem premoru. Po poglobljeni oceni zadnjih dogodkov in še zlasti po objavi tiskovnega poročila krajevne sekcije PSI, iz katerega jasno izhaja, da se mislijo socialisti pogajati tudi s KD za sestavo nove občinske uprave, ki bo nujno bila alternativna sedanji domači upravi, je tajništvo sekcije Slovenske skupnosti soglasno ponovno poudarilo veljavnost dosedanjega zavezništva v občinski upravi ter bo nadaljevalo s prizadevanji, da se domača uprava obnovi tudi za prihodnjih pet let. Na osnovi te ugotovitve je tajništvo sekcije Slovenske skupnosti ocenilo, Včeraj zjutraj na progi Opčine-Sežana Iz obupa sè je vrgel z vlaka V glavno bolnišnico so včeraj malo po deveti uri z rešilcem pripeljali hudo ranjenega 38-letnega jugoslovanskega državljana Ljubomira Jovanoviča iz Beograda, za katerega so si zdravniki pridržah prognozo, potem ko so ga sprejeli na oddelek za oživljanje. Mož je namreč malo pred tem poskušal samomor s skokom iz vlaka, ko je le-ta vozil z Opčin proti mejnemu prehodu pri Fernetičih. Očividec, Zoran Malalan z Opčin, ki se je .peljal mimo mesta, kjer prodajajo lubenice, s svojo vespo, nam je povedal, da je bil Jovanovič hudo potolčen in krvav po glavi in ramenih. Z ^vlaka je skočil po vsej verjetnosti malo naprej od kraja, ki mu domačini pravijo Bršljanovca, kako je prišel do ceste, pa ni povsem jasno. Govoril je v polomljeni ita-hjanščini, karabinjerjem pa je kot razlog svojega dejanja navedel dej stvo, da mu je ušla žena, ki ji je sledil do Rima, kjer jo je našel v ljubimčevem objemu. Na poti proti domu je očitno iz obupa sklenil posloviti se od življenja. da bi bila nadaljnja pogajanja za obnovitev domače uprave neučinkovita bi brezpredmetna, če ni jasne politične volje vseh treh partnerjev za obnovitev take uprave. Ker pa iz zadnjega tiskovnega poročila PSI taka volja ne izhaja, oziroma se nakazujejo povsem drugačne izbire, je Slovenska skupnost mnenja, da je treba najprej preveriti resnično politično voljo KPI in predvsem PSI, da pride do obnovitve domače uprave in to čimprej, ker je od volitev minilo že preveč časa, kar negativno vpliva na delovanje občine.' Zato je sekcija Slovenske skupnosti sklenila, da povabi na dvostranske razgovore predstavnike krajevnih sekcij KPI in PSI, da dokončno ugotovi resnično stanje.« Neprevidno prečkanje ceste Antonio Spiridione, 56-letni učitelj iz Potenze, je drago plačal svojo neprevidnost, ko je včeraj popoldne ob 14.45 neprevidno prečkal cesto izven prehoda za pešce na Nabrežju Mandracchio v višini z Ulico Mercato Vecchio. Takrat je namreč mimo pripeljal Dario Glavina iz Seče 182 in Spiridioneja zbil po cesti. Zaradi pretresa možganov, zlomljenega nosu, ključnice, leve roke in leve stegnenice se bo na ortopedskem oddelku glavne bolnišnice zdravil 90 dni. Predavanji Kmečke zveze o knjiženju prodaje vina daj0 eNe Posebnih registrov za pro-le(a "»a je zakonsko urejeno že od V naš- ’ vcn,lar se tem obveznostim dovo,.1 Pokrajini doslej ni posvečalo vin0„l Pozornosti. Redki so namreč da a a, n'ki, ki knjižijo prodajo vi-Se jj^1. Predpisanih obrazcih, večina ve kontr zanaša na pomanjklji- ki zakonodaja je enaka za vse, delyn'* Predajajo, ne glede na pri- V trž ,-i,- kino. V kratkem bo tudi lok o . Pokrajini stopil v veljavo od-(vina j’dih s kontroliranim poreklom do tud- i ^ in takrat bodo nedvom-vdioer.'. "“dtrole s strani Centra za Ém(.u,nÌStv<> v Coneglianu di|a ' .1 zveza je že večkrat sezna-dostrni ° . ria*16 z zakonskimi obvez-Vid0 v'nogr;ulnikov, ki pridelujejo Prj]a a Prodajo. Tako so že letos a-rediij . 'kiljuncu in na Proseku pri-Sv°je -l|.V;i sestanka, na katerih so ’kdjcn 110 Podrobno seznanili z vo-strov p- Vs<;k Petih potrebnih regi-Vina; 111 Pridejo v poštev pri prodaji di knJi k° .tudi v tržaški pokraji-t adim U uve9avIjeno vino s kontro-krn(.£. Poreklom pa je več članov e zveze izrazilo željo, da še podrobneje seznanijo z vsemi potrebnimi postopki, ki pridejo v poštev pri prodaji vina. Vodenje registrov pride v poštev pri večjih proizvajalcih vina (računajo, da jih je med našimi vinogradniki približno 30), medtem ko manjši lahko prodajo zabeležijo na hrbtni strani spremne Ustine VA 1. Kmečka zveza je zato za sredo, 28. 8., ob 20.30 organizirala prvo predavanje v gledališču France Prešeren v Boljuncu, kjer bo naše vinogradnike z vsemi potrebnimi postopki seznami specialist iz videmskega centra za pospeševanje vinogradništva in kletarstva Marino Zampar. Drugo predavanje pa bo 2, septembra v centru ÉRSA na Proseku tudi ob 20.30. Na obeh predavanjih bodo evidentirali vse zainteresirane vinogradnike, katere bodo kasneje strokovnjaki bolj podrobno seznanili s potrebnimi metodami knjiženja prodanega vina. • Jutri, ob 20.30 bo na Trgu Unità zadnji sezonski koncert godbenega orkestra Verdi v okviru ponedeljkovih koncertov. Orkester, ki ga vodi Li-diano Azzopardo bo izvajal vrsto opernih in operetnih odlomkov. Z AVTOM V OBCESTNI DROG SOPOTNIK TAKOJ MRTEV Ulica Flavia je bila spet prizorišče smrtne nesreče. Tokrat je bil žrtev 47-letni zidar Giuseppe Oa-miani, ki je stanoval v Ulici Rossetti 26. Do nesreče je prišlo okrog 12. ure, ko je Giuseppe Crevatin iz Ulice Fabio Severo 66 vozil s svojim fiatom 131 po Ulici Flavia proti Naselju sv. Sergija. V višini hišne številke 29 je Crevatin iz neznanega vzroka nenadoma zavil na desno in treščU v drog obcestne razsvetljave. Trčenje je bilo tako silovito, da je bil Crevatinov sopotnik Damiani takoj mrtev, medtem ko so Crevatina s številnimi poškodbami prepeljali v glavno bolnišnico. Bogat plen predrznih tatov Včeraj ob 12.20 so policijski agenti posredovali v Ulici Cesca 15 zaradi vloma. Policiste je poklicala Laura Uboldi, ki stanuje v isti ulici na hišni številki 17. Ko se je odpravljala od doma, je opazila pred hišo njene tete, 42-letne Nives Stabile, dve Ciganki, ki sta se sumljivo vedli, v rokah pa sta imeli večjo torbo. Vstopila je v tetino stanovanje, kjer je našla vlomljena vrata, razmetano spalnico in odprto prazno skrinjico, v kateri je Nives Stabile hranila svoje dragocenosti. Tatici sta odnesli za 15 milijonov zlatnine in drugih dragocenosti. Že pet minut kasneje so policisti ustavil dve Ciganki, ki sta popolnoma ustrezali opisu, ki ga je posredovala Uboldijeva. Obe so odvedli na kvesturo, vendar ukradenih dragocenosti pri njiju niso našli. Ugotovili so, da gre za mladoletni sestri iz Merana, 16-letno Cristino in 15-letno Nadio Cari. Obe so odpeljali v ko-ronejske zapore pod obtožbo hude kraje. • V mednarodnem centru za teoretsko fiziko pri Mirajparu se bo v torek, 27. avgusta pričeUsedmi mednarodni simpozij. T Nenadoma nas je zapustil naš dragi Giulio Vecchiet Pogreb bo jutri, v ponedeljek, 26. t. m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo nečaka Rosamaria z družino, Luciano z družino (odsoten) in drugo sorodstvo. Trst, Melbourne, 25. avgusta 1985 (Občinsko pogrebno podjetje) ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Karla Sardoča se ganjeni zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili k večnemu počitku, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene, g, župniku, zdravnikoma R. Ukmarju in P. Starcu in vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Žalujoči svojci Prosek, Nova Gorica, 25. 8. 1985 ZAHVALA Ob smrti dragega Egidia Cava se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Žena, sestra, bratje in drugi sorodniki. Nabrežina, 25. avgusta 1985 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega Karla Česnika Posebna zahvala KPI. žena Ljudmila in hči Lidija. Dolina, 25. avgusta 1985 ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali ob smrti našega dragega Franca Vodopivca se iskreno zahvaljujemo. Družina in svojci Trst, 25. avgusta 1985 Z A H V A L"A Ob izgubi naše drage mame Bernarde Carli se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na kakršenkoli način počastili njen spomin. SVOJCI Trebče, 25. avgusta 1985 ZAHVALA Svojci Zofije Carli vd. Možine se zahvaljujejo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin. Trebče, 25. avgusta 1985 Ob 25. obletnici smrti naše drage nepozabne sestre Fanice in ob 2. obletnici smrti njene hčerke in naše nečakinje Ervine se ju spominjamo Milka in Ema ter Dušan Trst, Tržič, 25. avgusta 1985 AÉSS V TRSJU Anton Tomaž Linhart Ta veseli dan ali Matiček se ženi komedija v dveh delih (petih slikah) Izredna predstava pred začetkom sezone 1985-86 v TOREK, 27. t.m., ob 20.30 v Borovem gozdiču v MAČKOLJAH. NE ZAMUDITE! gledališča VERDI Gledališče Verdi sprejema nove pevce za okrepitev opernega pevskega zbo ra. Išče zlasti kontralte in tenorje. V ta namen bo priredilo avdicije. Za podrobnejša pojasnila se zainteresirani lahko obrnejo na urad za osebje gledališča Verdi (Ul. Einaudi 1). CANKARJEV DOM • LJUBLJANA Poletna violinska šola Do 30. avgusta: šolo bosta vodila prof. Igor Ozim in njegova asistentka Christine Hutcap. Vse podrobnosti o vpisu dobite v Cankarjevem domu, tel. 003861/212-492 ali 221-121, int. 432 in 433. koncerti VEČER KITARE. V sredo, 28. t.m., bo v okviru prireditev letošnje XII. Kraške ohceti koncert repentabrskega kitarista Franka Guština na dvorišču pokrajinskega Kraškega muzeja v Rep-nu. Pričetek ob 21. uri. V četrtek, 29. t. m., ob 20.30 bo v evangeličanski luteranski cerkvi v Trstu — Largo Panfili — nastopil pianist SILVIO SIRSEN. Izvajal bo Scarlattijove, Bachove, Brahmsove in Schumannove skladbe. kino Ariston 21.15 »Omicidio a luci rosse«. Režija Brian De Palma. Igrajo: Craig Wasson, Greg Henry, Melarne Grif-fith. Prepovedan mladini pod • 18. letom. Eden 15.30 — 22.00 »Selvagge, insaziabili, indomabili«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 18.45 — 22.00 »La leggenda del rubino malese«. Excelsior 17.30 — 22.15 »7 Hyden park, la casa maledetta«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazionale Dvorana št. 1 16.00 — 22.10 »Ulla, manicure in calore« in »Accoppiamenti di lingue perverse«. Prepovedan pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Le vergini cavalcano la morte«. Za vsakogar. Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Vacanze calde«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 16.30 — 22.15 »Teachers«. Ralph Macchio, Nick Nolte. Grattacielo 17.30 — 22.15 »Mondo senza veli«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Capito! 16.30 — 22.00 »48 ore«. Igra: E. Murphy. Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »Professione giustiziere«. C. Brongon. Lumiere 17.30,19.45, 22.00 »Cotton club«. Igra: Richard Cere. Alcione 17.00, 19.30 in 22.00 -»Mai dire mai«. Sean Connery. Radio 15.30 — 21.30 »Punizione carna-ne«. Prepovedan mladini pod 18. letom. razstave KD I. Grbec. Antološka razstava slikarja iz Faenze Nea Massarija danes 25. avgusta. Odprta od 9. do 12. ure in od 17. do 20. ure. Dom J. Ukmarja. Razstava keramičnih izdelkov iz Faenze danes, 25. avgusta. Odprta od 9. do 12. ure in od 17. do 20. ure. Do 28. avgusta bo v občinski galeriji na Trgu Unità odprta razstava 63 slikarjev iz Mongolije. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij KD Rovte - Kolonkovec priredi danes, 25. t. m., »Vesel popoldan«. Nastopila bo godba na pihala Breg ob 18.00. Ob tej priložnosti bodo na ogled slike in razni inštrumenti, ki so bili last nekdanje godbe iz območja Rovt in Kolonkovca. Pričetek ob 16.30. Poskrbljeno je tudi za jedačo in pijačo. Vabljeni! razna obvestila Danes, 25. avgusta, ob 18. uri bodo nastopili v Marijinem domu v pri Sv. Ivanu v Ul. Brandesia 27 BRATJE BUKOVŠEK iz Stuttgarta. Izvajali bodo slovenske in nemške skladbe na kitaro, harmoniko in dve citri. Vabljeni! Danes, 25. avgusta, vabljeni na opa-silo sv. Jerneja v Mačkolje. Ob 17. uri bo maševal tržaški škof gospod Lovrenc Bellomi, med mašo bo blagoslovil novi kor in orgle, po maši pa avtomobile in druga vozila. Godbeno društvo Prosek obvešča vse svoje člane, da se pričnejo vaje za sezono 85/86 v torek, 27. t. m., ob 20.30. čestitke Včeraj je ugasnila 5 svečk VANJA GLAVINA iz Mačkolj. Vse najboljše in najlepše ter da bi bila pridna, ubogljiva in da bi vedno pozdravljala vse, ji želijo starši, none, tete in vsi, ki jo imajo radi. Danes se poročita v Dolini ADA in DARJO. Da bi srečno zaplesala skozi skupno življenje, jima želijo vsi od Stu ledi. Jutri, 26. t. m., bo SAMUEL ŠVAB iz Sv. Križa ugasnil 1. svečko. Vse najboljše mu želijo mama Susanna, oče Angel, sestra Tamara, stric Emil, teta Alessandra, deda, babici in prababici. Vse najboljše tudi noni SANTINI, ki praznuje 79. rojstni dan. V sredo bo naša raznašalka Primorskega dnevnika EMA ŠKRK praznovala svoj rojstni dan. še na mnoga leta in vse naj, naj... ji kliče Vaška skupnost Praprot. Včeraj je praznoval MARKO OTA iz Boljunca 13. rojstni dan, mama LIVI-JA in oče DRAGO pa 27. obletnico poroke. Iz srca jim čestitajo in želijo še na mnoga srečna leta nono Zdravo in nona Juština. Te dni sta v Barkovljah praznovala 25 let skupne poti ANICA in GORAZD PERTOT Njunega jubileja se veselijo vsi domači. 23. avgusta 1985 je praznovala 17. rojstni dan ■ ELENA ZOBEM Vse najboljše in vso srečo v življenju ji želijo mama, oče in vsi, ki jo imajo radi. KD ROVTE - KOLONKOVEC priredi danes, 25. avgusta s pričetkom ob 16.30 VESEL POPOLDAN Ob 18. uri nastop Godbe na pihala BREG. Na ogled slike in razni inštrumenti, ki so bili last nekdanje godbe iz območja Rovt in Kolonkovca. Poskrbljeno zà jedačo in pijačo. Vabljeni! izleti KRUT prireja 25. in 26. septembra izlet na ŠTAJERSKO. Vpisovanje in informacije na sedežu KRUT, Ul. Mon-tecchi 6 (tel. 040/795-136), od 26. do 30. t. m. med 9. in 12. uro. Devinsko-nabrežinska sekcija Slovenske skupnosti organizira od 13. do 15. septembra avtobusni izlet po poteh NOB. Ogledali si bomo Plitvice, Bihać, Drvar s Titovo pečino, Jajce, Banja Luko, Kozaro in Jasenovac. Vpisovanje pri A. Terčonu (tel. 299-509) in I. Breclju (tel. 208-270) do zasedbe razpoložljivih mest. Opozorilo Kmečke zveze vinogradnikom Kmečka zveza opozarja vse vinogradnike, da morajo najkasneje do 6. septembra 1985 prijaviti zaloge vina izraženega v hcktoUtrih proizvedenega v letu 1984, ki so ga še imeli v kleti do polnoči, 31. avgusta. Prijave morajo zainteresirani vinogradniki oddati v uradih občine, v kateri imajo klet. Kmečka zveza obvešča svoje člane, da bo omenjene prijave, za katere je potrebna davčna številka (codice fiscale), izpolnjevala do 5. septembra. Kdor te prijave, kljub temu da je. primoran, ne predloži, bo podvržen globi od 100 tisoč do 1 milijona lir. TAJNIŠTVO KMEČKE ZVEZE LA MAGLIA IZREDNA PRODAJA VSEH POLETNIH IN ZIMSKIH ARTIKLOV TRŽIČ - Ul. Roma 58 Telefon: 0481/73174 Obv. občini 4.7.85 mali oglasi KRIŽARJENJE z motorno jadrnico za 8 do 14 dni. Informacije po tel. št. 040/750-993 ob urah obedov. V TRSTU oddam 55 kv. m komfortno stanovanje. Pismene ponudbe na O-glasni oddelek Primorskega dnevnika — Ul. Montecchi 6, 34137 Trst — pod šifro »Študentom«. DANES odpre osmico Emil Purič v Velikem Repnu na št. 15. OSMICO je odpri Venceslav Legiša v Mavhinjah. ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna SOSIČ — Narodna ulica 44 — Opčine, Trst. OSMICO ima Josip Gruden iz Sama-torce 6/A. Na vrtu pod hrasti toči belo in črno vino. MORINI 500 CAMEL prodam, letnik 1984 , 6.000 prevoženih km. Tel. na št. 229-259 zvečer. PRODAM windsurf mares, star 3 leta, v dobrem stanju, cena 350.000 lir. Tel. 229-349. OSMICO ima odprto v Ricmanjih Edvin Komar. NUDIM pomoč v gospodinjstvu starejšemu paru ah gospè. Honorar po dogovoru. Telefonirati na št. 211-634 od 27. t. m. dalje v večernih urah. OSMICO je odprl Stojan Stubelj v Sa-ležu. Toči belo vino in teran. V ZGONIKU ima osmico Stanko Milič. Toči belo in črno vino. V NEDELJO, 18. t. m„ se je v jutranjih urah v Nabrežini izgubil črno-bel pes pasme collie, ki sliši na ime ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA foto-kino kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 EDIL-PORFIDI TR ENTIN A P OR F I R NI KO C KI plošci ZA TALNO IN STENSKO OBLOGO Trst-ul boveto 13 - 41 66 35 Prosek-skladišče-25 1044 Jork. Kdor ga je videl, naj telefa-nira ob uri kosila na št. 640/299-829' Najditelja čaka nagrada. .. VESPO PRIMAVERA 125 ET 3, letni« ’78, v dobrem stanju, ugodno prodan»-Tel. 040/228-827 ob urah kosila. GOSPO/GOSPODIČNO išče 37-letni fant za prijateljska srečanja. Tel. na & 040/566-249 od 12. do 15. ure ter V° 20. uri. PRODAM 3 hrastove sode v dobra" stanju (dva 16 in enega 17 hi) po godni ceni. Telefonirati v opoldanska1 in večernih urah na št. 0481/34623. HIŠO Z VRTOM, tudi staro, ali ZA' ZIDLJIVO ZEMLJIŠČE iščem v Trstu ali okolici. Alpe-Adria, teL na št. 794-672. EDI je odprl osmico v Praprotu; to® sortirana bela vina in teran. IMMOBILIARE GREBLO SESLJAN 41/D - tel. 040/299969 SESLJAN — stanovanje v gradnji v mali gosposki zgradbi. 3 sobe, sanitarije, terasa, avton. gretje, skupni vrt. NABREŽINA — novejša vila, dnevna soba. tri sobe, kuhinja, mansarda, taverna, garaža, vrt. DEVIN — gosposko stanovanje, pogled na morje, dnevna soba, mala kuhinja, soba in mansarda, dvojne sanitarije, prostor za avto. NABREŽINA — v gradnji vrstna stanovanja, neodvisna, tri sobe, dnevna soba, kuhinja, taverna, skupen in lasten vrt. SESLJAN — panoramično stanovanje, mala dnevna soba, 3 sobe, prostorna kuhinja, dvojne sanitarije, kiet, garaža. DEVIN — novejše gosposko stanovanje, 4 sobe, sanitarije, balkon, box za avto. SESLJAN — skoraj novo stanovanje, mala dnevna soba, kuhinja, soba, prostoren balkon, prostor za avto. NABREŽINA — ograjeno zazidljivo zemljišče, 1.500 kv. m, dva ugodna vhoda, možna gradnjo dveh malih vil. ODPRTO TUDI OB SOBOTAH ZJUTRAJ. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE organizira v šolskem letu 1985/86 v Trstu sledeče tečaje: 1. Drugi letnik tečaja s kvalifikacijo za mizarje 2. Drugi letnik tečaja s kvalifikacijo za tajnice 3. Prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za kamnoseke 4. Prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za tehnično upravne uradnike 5. Tečaj specializacije za programerje 6. Tečaj specializacije za plače 7. Tečaj za fiskalno ažumiranje pri vodenju malih obratov 8. Izpopolnjevalni tečaj za čebelarstvo 9. Izpopolnjevalni tečaj za vinogradništvo — Lonjer 10. Izpopolnjevalni tečaj za vinogradništvo — Križ 11. Izpopolnjevalni tečaj za vinogradništvo — Repen Vpisovanje in podrobnejše informacije od 26. avgusta do 14. septembra na sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Carducci 8/n., tel. 730210, vsak dan (razen sobote) od 9. do 12. ure. Za tečaje iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 62948. včeraj - danes HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH Danes, NEDELJA, 25. avgusta LUDVIK Sonce vzide ob 6.17 in zatone ob 19.57 — Dolžina dneva 13.40 — Luna vzide ob 17.16 in zatone oh 1.00. Jutri, PONEDELJEK, 26. avgusta BERNARD Vreme včeraj: temperatura zraka 28,6 stopinje, zračni tlak 1015,2 mb usta; Ijen, brezvetrje, vlaga 70-odstotna, ne: bo rahlo pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 24,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILA STA SE: Manuel Alessi in Alessio Furlan. UMRLI SO: 75-letni Giacomo-Sante Tommasi, 81-letna Carmela Pisetti vd. Tonello, 81-letni Enrico Ballis, 90-letni Romildo Lanza, 74-letni Nicio Puppatti, 64-letna Lidia Sojer, 47-letna Paimira Stok por. Salice, 78-letna Emiha Hrovatin, 74-letni Matteo Provvisionato. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Žorutti 19, Largo Osoppo 1, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Cavana 1 in Trg Giotti (Ul. sv. Frančiška) 1. <3- # c! optika IRSI Ul Mo 11 tni 5! ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761; predpraznična o8 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Cavana 1, Trg Giotti (Ul. sv. Frančiška) 1, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3). LOTERIJA BARI 54 11 79 56 74 CAGLIARI 90 49 70 73 88 FIRENCE 2 68 67 44 66 GENOVA 82 38 27 61 57 MILAN 57 75 9 58 86 NEAPELJ 22 28 57 65 55 PALERMO 21 32 65 37 10 RIM 87 82 11 14 90 TURIN 67 8 40 15 81 BENETKE 39 42 21 37 2 ENALOTTO X 2 1 2X1 122 X 1 2 KVOTE: 12 — 12.103.000 lir 11 — 527.000 lir 10 — 63.000 lir obvešča vse svoje člane in še posebno svoje kliente kmetovalce, da na osnovi zakon" štev. 590 z dne 15.10. 1981 lahko zaprosijo za petletna posojila po znižani obro" stni meri. Posojila so namenjena kmečkim podjetnikom, ki so utrpeli škodo na P1"' delkih zaradi vremenskih neprihk (sneženja in zmrzali) meseca januarja 198"' _ Deželna uprava je v Uradnem listu štev. 75 z dne 26. 7.1985 proglasila ,za odškodovane sledeče kraje, ki se nahajajo v teritorialni pristojnosti Hranilmce in posojilnice na Opčinah: k OBČINA REPENTABOR: 'Repentabor in Veliki Repen; OBČINA DOLINA: Dolina, Boljunec, Boršt, Domjo, Ricmanje, Mačkolje in Zabrežec; OBČINA MILJE: Milje, Korošci, Lazaret, Darsella in Sv. Jernej; OBČINA ZGONIK: Zgonik, Repnic, Salež, Koludrovica in Devinščina; OBČINA TRST: mesto Trst, Kontovel, Sv. Križ, Rojan, Prosek, Sv. M"' rija Magdalena Spodnja in Sv. Marija Magdalena Zgornja. Pravico po znižani obrestni meri imajo kmetije, ki se nahajajo v zgoraJ omenjenih krajih, in ki so utrpele vsaj 35 odst. škodo na letni proizvodni« Letna obrestna mera posojil znaša 5,75 odst. oziroma 6,25 odst. V določen1" primerih zakon predvideva, da posojilojemalec vrne samo 60 odst. kapft3* (ostalo, je v breme javne uprave). Višino posojila določi pokrajinski kmečki inšpektorat, kateremu je predložiti prošnje najkasneje do 23. oktobra 1985. V prošnji se lahko nave" Hranilnica in posojilnica na Opčinah kot banka, ki je določena za izdajo P sojila. radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv Nedelja, 25. avgusta 1985 Ponedeljek, 26. avgusta 1985 RADIO ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 11.00 Maša 11.55 Praznični dan 12.15 Linea verde 13.00 Poletni maraton The Catherine Wheel - balet 13.30 Dnevnik 13.45 L’ala o la coscia? - film 15.30 Giovani ribelli - TV film 16.20 Auronzo: motonavtika 17.30 II grande teatro del West TV film 18.00 Italia mia - oddajo vodi Jocelyn Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 Due prigionieri - po romanu L. Zihaya - 1. nadaljevanje 21.45 Hit parade 22.25 športna nedelja 23.10 Dnevnik 1 Zadnje vesti Vremenske razmere 23.20 Bassano del Grappa: kolesarstvo Drugi kanal 10.50 Tednik o zdravju in estetiki 11.25 Nedeljska matineja Il marito bello (Il nemico di mia moglie) - film 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.15 Malombra - 2. nadaljevanje 14.10 Dnevnik 2 14.15 Mixer musica speciale 14-45 Dnevnik 2 - Neposredni športni prenosi Zandvoort: Avtomobilizem - VN Holandske 16.30 Koncert godbe na pihala policijskih enot 17.00 Koncert godbe na pihala treh policijskih enot 17.45 Ogni giorno è domenica - film 18.50 Samurai senza padrone - TV film Meteo 2 - Vremenske napovedi 19.50 Dnevnik 2 - Poročila 20.00 Dnevnik 2 - Domenica sprint 20.30 L’ispettore Derrick - TV film 21.30 Dnevnik 2 - Večerne vesti 21.40 Ombre su Dublino - 3. nadalj. 23.10 Dnevnik 2 - Tednik o medicini 23.45 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 16.00 Rieti: Velika nagrada Lucci v krosu 17.00 Evropski pokal v smučanju po travi 18.00 Dnevnik 3 - neposredni športni prenosi Boiano: Atletika 19.00 Dnevnik 3 19.10 nevnik 3 - Deželni programi 19.20 Deželni šport 19.25 Via Asiago Tenda - ì. del 20.30 Finché dura la memoria - dok. 21.30 Dnevnik 3 21.55 Domenica gol 22.25 Concertone: Dexy’s Midnight Runners 23.15 Filmska kamera in spomini 23.25 Speciale Orecchiocchio glasbena oddaja JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8-35 in 15.20 Teletekst RTV Ljubljana 8.50 Poročila 8.55 živ žav: Risanke 9.50 Obiskovalci - 6. del 10.20 Derrick - 4. del 71-20 če!z tri gore: Kvintet Frankolovčani 71.45 625, pregled tedenskega sporeda 12.00 Ljudje in zemlja 73.00 Poročila 75.50 D. Kunič - Z. Šotra: Zgodbe iz delavnice - 3. del 16.35 Poročila 16.40 Majski poker 4. del zabavnoglasbene oddaje 77.35 šampanjec za Cezarja - film 79.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zma 79.30 Dnevnik in Vreme 20.00 Slana na mandlejevem cvetu drama *1.20 Beseda da besedo: „ Pogovor z Janezom Lančkom 21.50 Proti toku - kratki film 22-70 Športni pregled 22.55 Poročila Koper 17.00 Film 18.30 Dokumentarna oddaja 19.00 Film 20.25 Avtomobilizem: VN Holandske 22.00 Plesni korak: R. Nurejev in M. Fontaine 23.00 Combat - TV film 24.00 Film Zagreb 11.50 Poročila 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Otroška matineja: Pikica in zajček 14.15 MDA in mladost in pesem 15.30 Svilena pot - dok. serija 16.20 Hazarder - serijski film 17.20 Na svoj način - glasbena oddaja 17.35 Osumljeni - film 18.55 Retrospektiva zagrebške šole risanega filma 19.30 Dnevnik 20.00 Neveste prihajajo - drama 21.15 Morje, ljudje, obale - reportaža 21.45 Dnevnik 22.10 Športni pregled 22.55 Program plus ZASEBNE POSTAJE CANALE 5 8-30 Galactica - TV film 9.30 Fio - TV film 10.0° Phyllis - TV film 0.38 Mama Malone - TV film 13 rln ^ scarPetta di vetro - film 14 on ^uPerclass771ca Show ic ir Orgoglio di razza - film o.OQ Rivista di stelle - film |q'80 Gavilan - TV film 79 00 Condo - TV film 79-30 Lottery - TV film u.30 Jesse Owens - film g-60 Mississipi - TV film •30 Mano pericolosa - film Retequattro 00 Church of God - verska rubri! lo'ìv! £al 11 faggio - film Bagdad - film 19 nn ^7 benedica padre - TV film 7,90 California - TV film 13 3n The T^PP6*- Show l4nn Jambo - dokumentar ISnn ^7“ P61, la Pelle - TV fil IR de 7adro di Bagdad - film Ift -in Ricercate Etta Place - film 19 ,n Stenti a quei due - TV fil 20 no Bravo Dick - TV film 20 9n Con affetto tuo Sidney - TV fil 21 3^ 03 Tifernia - TV film 22 ,9 Mai dire si - TV film 23 ,o TV cuore aperto - TV film i,9 71 grande peccatore - film ^ L’ora di Hitchcock - TV film „• ITALIA 1 I0 2n ?Tiappy - risanka 12 ir „giorni della paura - film Bardcastle & McCormick 13 1, TV fiim ižr vezist 18 (lo ?a77aglia privata - film 19 00 j asciuerade - TV film 20 oo (7? banda dei sette - TV film 20 3o y,(apatiche canaglie - risani L abominevole dottor Phibes film - Igrata: Joseph Cotten 22.20 Tgh Griffith terrore e terrore - film 24.00 L’esperimento del dottor K... film 1.45 La vendetta del dottor K... - film TELEPADOVA 13.00 Conan - risanka 13.30 Belle e Sebastien - risanka 14.00 L’incredibile Hulk - TV film 15.00 Petrocelli - TV film 16.00 I nuovi Rookies - TV film 17.00 Bamaby Jones - TV film 18.00 II ritorno dell’uomo tigre risanka 18.30 Sam il ragazzo del West risanka 19.00 Yattaman - risanka 19.30 Belle e Sebastien - risanka 20.00 Blackstar - risanka 20.30 Seminoie - film 22.15 Bamaby Jones - TV film 23.15 II ritorno del Santo - TV film 00.15 Sesto senso - TV film TRIVENETA 9.00 Risanke 9.30 Dokumentarec 10.00 A Sud dei Tropici - TV film 10.30 L’accusata - film 12.00 Speciale spettacolo 12.15 Dr. Kildare - TV film 12.50 Horoskop 13.00 Razstava starih izdelkov in dragocenosti 16.30 Un vero patriota - film 18.00 Laramie - TV film 19.00 Razstava preprog 22.00 Seven Art - razstava slik 1.00 TV film TELEFRIULI 13.30 TV film 14.30 E1 Zorro - La belva del Colorado film 16.00 Hanna e Barbera - risanka 16.30 La piccola Nell -’ risanka 17.30 La settima vittima - film 19.00 L’uomo e la città - TV film 20.00 Kiss Kiss - TV film 20.30 Nick Carter quel pazzo detective americano - film 22.30 E1 Che Guevara - film ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 11.15 Televideo 13.00 Poletni maraton The Catherine Wheel - balet 13.30 Dnevnik 13.45 Simpatica canaglia - film 15.15 desolo: Ženski nogomet: finale Mundi alita 16.10 R grande teatro del West - TV film 16.35 Brendon Chase - TV roman 17.00 Gioco ad incastro - 1. epizoda 17.50 Vesele Scooby Doojeve dogodivščine - risanke 18.10 Grisù il draghetto - risanka 18.25 TV Stadio 19.35 Almanah - Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 La ragazza di Nashville - film Igrajo: Sissy Spaček, Tommy Lee Jones, Levon Helm 22.30 Dnevnik 22.40 Filmske novosti 22.45 Posebna oddaja Dnevnika 1 23.40 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Drugi kanal 11.15 Televideo 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.15 Malombra - 3. nadaljevanje 14.15 Poletni program Egipčan Pepi - dokumentarec Koper 15.00 Film 15.30 Combat - TV film 17.30 Soko - TV film 18.30 Kenguru Skdppy - TV film 19.00 Odprta meja V današnji ODPRTI MEJI bodo na sporedu tudi naslednje vesti: SEŽANA — Podpis listine prijateljstva BENETKE — Začetek mednarodnega filmskega festivala DEVIN - NABREŽINA — Pogajanja za sestavo novega odbora TRST — Predsezona Slovenskega stalnega gledališča OPČINE — Razprava KPI o regulacijskem načrtu GORICA — Zaključil se je mednarodni festival folklore 19.30 TV D - Stičišče 19.50 Zdrava prehrana 20.25 Film 22.00 TV D - Vse danes 22.10 Variete’s Sidney Rome 23.00 Manon Lescaut - TV film 24.00 Film CANALE 5 8.30 Galactica - TV film 9.30 La sposa insoddisfatta - film 11.30 Lou Grant - TV film 12.30 Peyton Place - TV film 13.30 Mi svegliai signora - film 15.30 Westgate - TV film 16.30 Divja narava - dokumentarec 17.00 Lobo - TV film 18.00 I ragazzi del sabato sera - TV film 18.30 Tuttinfamiglia - kviz 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Love Boat - TV film 20.30 Jesse Owens - film 22.30 I confini dell’uomo - dokumentarec 23.00 športna oddaja 24.00 II terrore sul mondo - film RETEQUATTRO •8.30 Mi benedica padre - TV film 8.50 La fontana dipietra - TV novela 9.40 Giorno dopo giorno - TV roman 10.30 Alice - TV film 10.50 Mary Tyler Moore - TV film 11.15 Amore dannato - TV novela 12.00 I giorni di Brian - TV film 12.45 Giorno per giorno - TV film 13.15 Alice - TV film 13.45 Mary Tyler Moore - TV film 14.15 La fontana di pietra - TV novela 15.05 Blue Noah - risanka 15.30 I gatti di Cattanooga - risanka 16.00 Lancer - TV film 17.00 La squadriglia delle pecore nere - TV film 18.00 I giorni di Brian - TV film 18.50 Giorno dopo giorno - TV roman 19.45 Amore dannato - TV novela 20.30 Reilly, la spia più grande - TV film 21.30 Venezia, la luna e tu - film Igrata: Alberto Sordi in Marisa Allasio 23.30 Serpico - TV film 00.30 L’ora di Hitchcock - TV film 01.30 Agente speciale - TV film ITALIA 1 8.30 Quella casa nella prateria - TV film 9.30 Processo e morte di Socrate -film 11.15 Gli eroi di Hogan - TV film 11.40 Sanford and Son - TV film Obake: gli esseri immaginari -risanka Gianni e Pinotto - TV film Simpatiche canaghe - komični filmi 17.15 Kent State : cosa accadde e perchè - 1. del filma 18.30 Dnevnik 2 - Šport 18.40 Un cinese a Scotland Yard - TV film Meteo 2 - Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik 2 - Poročila 20.20 Dnevnik 2 - Šport 20.30 La fanciulla del West - opera v treh dejanjih 22.50 Dnevnik 2 - Večerne vesti 23.00 Bassano del Grappa: Kolesarstvo Ob koncu Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tret|l kanal 11.15 Televideo 19.00 Dnevnik 3 19.10 Deželni programi 19.25 Drugi zvok - 9. oddaja 20.00 šola in vzgoja: Jame 20.30 Beneški Bienale ’85 21.30 Dnevnik 3 21.55 šola in vzgoja: otroška abeceda 22.25 Primareva precoce al secondo mese lunare - film L|ubl|ana 17.35 Teletekst ’RTV Ljubljana 17.50 Poročila 17.55 Poletavček - 10. del nanizanke 18.25 Kako pravljica oživi 18.45 Rack oko - oddaja za mlade 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zma 20.05 B. Schroder: Železna cesta -1. del nadaljevanke 21.10 In še sedem dni - dok. oddaja iz niza Dnevi zmage 22.00 Dnevnik Zagreb 17.50 Videostrani 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Mima, Bene in lutke 18.30 Zmajeva ulice v Novem Sadu -otroška serija 18.45 Rock oko - oddaja za mlade 19.30 Dnevnik 20.00 Nor kot ptica - drama 21.30 Meridiani - zunanjepolitična oddaja 22.00 Izbrani trenutek 22.05 Dnevnik 12.10 Cannon - TV film 13.00 Wonder Woman - TV film 14.00 Video estate ’85 14.30 Kung Fu - TV film 15.30 Gli eroi di Hogan - TV film 16.00 Bim Bum Barn 18.00 Quella casa nella prateria -TV film 19.00 Fantasilandia - TV film 20.30 Samurai - TV film 22.30 Be Bop a Lula. 23.30 II cardinale Lambertini - film 01.25 Mod Squad i ragazzi di Greer- TV film TELEPADOVA 14.00 TV film 14.30 Capriccio e passione - TV film 15.00 Arrivano le spose - TV film 15.50 Operazione ladro - TV film 16.40 Divorzia lui, divorzia lei - film 18.00 II ritorno dell’uomo tigre - risanka 18.30 Sam il ragazzo del West - risanka 19.00 Yattaman - risanka 19.30 Belle e Sebastien - risanka 20.00 Cuore selvaggio - TV film 20.30 Vincila e Don Pezzotta. - film 22.15 Barnaby Jones - TV film 23.15 II cigno dagli artigli di fuoco -film TRIVENETA 9.30 Dokumentarec 10.00 Laramie - TV film 11.30 TV film 12.00 La regina degli straccioni -film 13.20 Horoskop 14.00 Komični filmi 14.30 Siamo nelle loro tracce - film 16.30 'Risanke 17.30 II giudice vuole giustizia - film 18.50 Dr. Kildare - TV film 19.40 Dokumentarec 20.30 Un diamante conteso - film 22.00 Razstava preprog TELEFRIULI 14.00 Victoria Hospital - TV roman 14.30 Nick Carter quel pazzo detective americano - film 16.00 Risanke 16.45 Telefonski sejem 19.30 Poročila v nemščini 19.40 Disperatamente tua - TV film 20.30 Jack e la principessa - film 22.30 Nogomet: Reggiana - Udinese Nedelja, 25. avgusta 1985 RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Glasbene podobe; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45-13.00 Nedeljska matineja: 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder: »Princesa Li-Ču-Ging-Gong ali Trmoglavka«. Radijska igra; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Kmetijski tednik; Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10-19.00. Nedeljski popoldanski zbornik; Glasbeni magazin; 15.00 Na počitnice (ponovitev); 16.00 V svetu valčka; 17.00 Beležka; 17.30 Eugenio Ferdinando Palmieri: »Lažnivec, četrto dejanje«; Prenosi z naših kulturnih prireditev. RADIO KOPER (Slovenski program) 8.00, 13.30, 15.30 Poročila; 7.15 Otvoritev - glasba za dobro jutro; Radijski koledar; Prometni servis; 8.15 Polje, kdo bo tebe ljubil - kmetijska oddaja; 13.00 Sosednji kraji in ljudje; 13.15 Prispevek iz zamejstva; 13.30 Poročila; 13.45 Prispevek s Primorske; 14.00 II. prispevek iz zamejstva; 14.15 Ma-rika in Pepa; 14.30-16.00 Glasba po željah; 16.00 Naših 40 let; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Poletni čaj radia Koper in Droge Portorož; 18.00 Dvanajst kukavic - Liljana Vuga. RADIO 1 8.00, 10.13, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 II guastafeste - poletni program; 8.30 Vest na prvi strani; 9.10 Katoliški svet; 9.30 Maša; 10.16 Sotto il sole sopra la luna - poletne radovednosti; 11.49 E’ eccezionalmente estate; 13.56 Turistične informacije; 14.30 Carta bianca stereo; 19.20 Verska rubrika; 19.25 Sono sempre loro - 8. oddaja; 20.03 Le audaci memorie di una donna fatale - 12. nadaljevanje; 20.30 Operna sazona: Norma - tragedija v dveh dejanjih; 23.05 Telefonski poziv. . Ponedeljek, 26. avgusta 1985 RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20- 8.00 Dobro jutro po naše: Koledarček; Narodnozabavna glasba; 8.10-10.00 Poletni mozaik: Fabianijevi iz Kobdi-Ija: (9) »O Maksu«; 9.15 Iz arhiva mladinske dramatike: »Ivanhoe« - I. del; Lahka glasba; 10.10 Koncert RAI iz Milana; 11.40-13.00 Opoldanski zbornik: Beležka (ponovitev); 12.00 Iz svetovne zakladnice pripovedništva; Glasbeni potpuri; 13.20 Lansko tekmovanje »Cesare Augusto Seghizzi« v Gorici; Glasbena priloga; 14.10-17.00 Popoldanski program: Četrtkova srečanja (ponovitev); 14.40 Včeraj, danes, jutri; 16.00 Nacionalno vprašanje v zadnjih desetletjih cesarsko-kraljevega Trsta; 16.30 Glasbeni listi; 17.10 Klasični album; 18.00 Kmetijski tednik (ponovitev); 18.30 Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.00, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme - prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 7.00 H. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu radia Koper; 14.00 Novosti naše diskoteke; 14.40 Iz kulturnega sveta; Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 V podaljšku - pregled športnih dogodkov; 17.40 Glasbene aktualnosti; 18.00 Zaključek. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranji spored; 9.00 Radio anch’io - popevke; 10.30 Iz Benetk - kino! ; 11.00 II diavolo a Pontelungo - 3. nadaljevanje; 11.30 Tren-tatrè trentine - variete; 12.03 Lagrime - variete; 13.15 Master - glasba dan za dnem; 13.56 Turistične informacije; 15.00 Radio 1 za vsakogar: On the road; 16.00 II Paginone - poletni program; 17.03 Radio 1 jazz; 18.05 šola in vzgoja: Prvi ameriški prebivalci; 18.30 Večerna glasba -mali koncert; 19.15 Verska rubrika; 19.23 Audiobox Labyrinthus; 20.00 II salotto di Gertrude Stein - roman; 20.30 Inquietudini e pretmonizioni; 21.00 David Bowie; 21.30 Ameriško glasbeno gledališče; 22.00 Izmišljene zgodbe; 23.05 Telefonski poziv. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE Pogajanja za gor iški občinski odbor Načelno soglasje o vstopu PLI vendar brez dokončnega dogovora Tudi včerajšnji sestanek predstavnikov šestih strank za sestavo odbora na goriški občini ni prinesel dokončne odločitve. Načeloma se vsi strinjajo o vstopu liberalcev v odbor, vendar so, kot kaže, še določene ovire in pomiselki pri socialdemokratih. Slednji so za prve dni prihodnjega tedna sklicali sejo vodstva stranke, kjer bodo dokončno razčistili to vprašanje in so si zato, pred dokončno odločitvijo, vzeli še nekaj dni časa za premislek. Predvidoma se bodo predstavniki šestih strank, ki so se včeraj zbrali na sedežu republikanske stranke, spet sešli v sredo, upajmo na dokončnem in zaključnem sestanku. Kakšni so pomisleki, ki jih imajo socialdemokrati, ki načelno podpirajo vstop liberalcev v občinski odbor? Iz informacij, ki smo jih uspeli zbrati o poteku včerajšnjega sestanka, to ni razvidno, vendar ni težko ugotoviti, odkod izvirajo pomisleki. Z vstopom liberalnega predstavnika v odbor se bo pač katera od strank morala nujno odpovedati enemu odborniškemu mestu. Zgleda, da ni druge rešitve, kot da se socialdemokrati zadovoljijo z enim samim predstavnikom v odboru, namesto dveh. Izguba oziroma zmanjšanje predstavništva v izvršilnem organu pa ni enostavno vprašanje in ga bodo zato morali preučiti v vodstvu stranke. Iskanje dogovora med predstavniki šestih političnih strank ni tako enostavno, kakor se zdi na prvi pogled, saj bi vsaka od strank rada imela čimvečji vpliv, ali vsaj ohranila dosedanjo prisotnost v odboru. Novoizvoljeni občinski svet v Gorici, naj bi se predvidoma sestal v prvem tednu septembra. V drugih dveh občinah, kjer še tudi niso izvolili, župana in občinska odbora, pa sta seji napovedani za 4., oziroma 6. september. 4. septembra bo seja občinskega sveta v Krminu, 6. pa v Štarancanu. V zvezi z včerajšnjim sestankom v Gorici, velja omeniti pobudo gibanja zelenih (v goriškem občinskem svetu imajo enega predstavnika), ki so s posebnim plakatom kritizirali dosedanje zavlačevanje pri sestavi občin- skega odbora in povabili občane, da se množično udeležijo pogajanj za sestavo »peripatetičnega odbora«. Tečaj dinarja ostal nespremenjen V tržaških menjalnicah je v petek dinar veljal 5,20 - 5,25 lire, kar je bilo za pol točke manj od prejšnjih dni. Padec jugoslovanske valute so pripisati sklenitvi turistične sezone in povečanemu obisku kupcev, tako da je bila dinarska valuta razpoložljiva v večjih količinah. Kako pa je v Gorici. Včeraj smo zavrteli telefonske številke nekaterih Jrgovin, ki poslujejo tudi z jugoslovanskimi kupci. Povsod je dinar veljal 6 lir, to pomeni, da tečaj jugoslovanske valute se ni spremenil. Se zna zgoditi, kot so nam povedali nekateri trgovci, da bo vrednost dinarja padla v naslednjem tednu. • Goriški gasilci so včeraj popoldne pri Rupijah dve uri gasili požar trave in grmičevja. Škode ni bilo veliko, le vlaki na progi Gorica - Tržič so zaradi tega'imeli krajšo zamudo. V Tobninu večer poezije pesnice Ljubke Sorli j e ve Knjižnica Cirila Kosmača v Tolminu je ob 75-letnici goriške pesnice Ljubke Šorli pripavila zanimiv večer, njej posvečen, ki je istočasno pomenil otvoritev nove sezone tega kulturnega središča v Tolminu. Za to priložnost se je v galeriji-knjižnici zbralo zares veliko domačinov, ki so s tem hoteli izpričati navezanost na pesnico, ki se je tu rodila. Uvodoma je nekaj Šorli-jevih pesmi predstavil domači ženski z l'or ter recitatorja. Ravnateljica knjižnice Marta Filli je v svojem pozdravu izrazila zahvalne besede vsem. ki so sodelovali pri bibliofilski izdaji pesniške zbirke, ki nosi naslov po Pr' vem verzu ene najlepših lirik Ljubke Šorli »Rumeni kot zlato so zdaj kostanji«. O pesniškem opusu jubilantka ter o njeni izrazitosti je zbranim spre-govoril Marjani Brecelj, ki je v pr^j prosti, a v učinkoviti besedi razkril lik goriške pesnice, sicer Tolminke po rojstvu. Na sliki: trenutek z večera v Tolminu. Ptičji sejem Danes 20. folklorna parada in zaključni nastop na gradu Pevski zbori iz enajstih držav na letošnjem tekmovanju Seghizzi Mednarodni praznik folklore v Gorici, na katerem sodelujejo skupine iz enajstih držav, bo danes dosegel vrhunec, z mimohodom nastopajočih skupin, slovesnostjo ob podelitvi nagrad in večernim nastopom najboljše uvrščenih skupin na gradu. V petek in včeraj zvečer je bil na gradu, pod velikim šotorom, tekmovalni del prireditve, ki se je pričel š pozdravnim nagovorom predsednika društva Pro loco Sergia Piemontija in goriškega župana Scarana, dviganjem zastav držav ter nastopom simpatičnih mažoretk iz Danske. V petek je v tekmovalnem delu nastopilo pet skupin (iz Francije, Romunije, Madžarske in Turčije ter Italije). Italijo na letošnji prireditvi predstavlja skupina Agilla e Trasimeno iz kraja Castiglione del Lago. Sinoči je bil drugi del tekmovanja z nastopom šestih skupin. Tudi letos se je tekmovanje odvijalo v različnih kategorijah: živa folklora, stilizirana folklora, in reproducirana folklora. Včeraj se je v pokrajinski sejni dvo- rani sklenil tudi mednarodni posvet strokovnjakov, raziskovalcev s področja folklore in ljudskih izročil, dogodek, ki sodi v sklop vsakoletne mednarodne prireditve. Zelo zanimiv in pester je današnji program prireditev, ki se bodo pričele že dopoldne. Dopoldne bo tudi sprejem na županstvu in prefekturi. Ob 10.30 bo v ljudskem vrtu nastop godbe in folklorne skupine »Rosade furlane«, ob 11. uri bodo na Travniku koncertirale mažoretke skupine »Vedbaek Garden« iz Danske, ob 15.30 se bo od spominskega parka začel sprevod folklornih skupin, ki so sodelovale v natečaju, številnih skupin iz naše dežele in godb. Sprevod se bo odvijal po Korzu Italia, Korzu Verdi in Ulici Oberdan. Udeleženci se bodo zatem zbrali na Travniku kjer bo ob 18. uri podelitev nagrad in priznanj. Zaključni nastop bo ob 21. uri na gradu. Sicer pa ima letošnja mednarodna folklorna prireditev še nekakšen dodaten program: jutri bo na gradu nastopila svetovno znana baletna skupina »Festival do Brasil«. Medtem ko se izteka letošnja mednarodna folklorna prireditev, se v Gorici vrstijo priprave na drugo, prav tako pomembno mednarodno manifestacijo, na 16. mednarodni strokovni posvet o zborovskem petju in na 24. mednarodni natečaj »C. A. Seghizzi«. Prireditvi se bosta odvijali od torka, 27. t. m., do nedelje, 1. septembra. V kongresni dvorani razstavišča Es1 pomego bo od 27. do 29. t. m. potekal 16. mednarodni strokovni posvet o zborovskem petju, na temo glasbene vzgoje v obvezni šoli. Izbira teme ni priložnostna, ampak globoko motivirana in predvsem povezana z vsebino vsakoletnega mednarodnega pevskega tekmovanja. Ni namreč mogoče doseči višje ali zelo visoke kvalitete v zborovskem petju brez primernega pouka glasbene vzgoje v obvezni šoli, trdijo glasbeni strokovnjaki. Sicer pa bodo o tej, zelo široki problematiki, razpravljali priznani glasbeni pedagogi in univerzitetni profesorji iz Italije in inozemstva. K pobudi so pri stopile različne ustanove deželnega in državnega značaja, ki se tako ali dru- gače ukvarjajo s petjem, točneje z zborovskim petjem, med temi je tudi ustanova SIEL (Società italiana per 1 educazione musicale). Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzelo Ministrstvo za javno šolstvo, medtem ko je ministrstvo za turizem in prireditve pobudo sprejelo za najpomembnejšo na tem področju v tekočem letu. Tekmovalni del letošnjega mednarodnega natečaja se bo odvijal v veliki dvorani Goriškega telovadnega združenja (Unione Ginnastica Goriziana) na Battistijevem trgu, od četrtka, 29. t. m., do nedelje, 1. septembra. Udeležence manifestacije bo v petek, 30. t. m., sprejel goriški župan, sprejem bo tudi na prefekturi, naslednjega dne pa bo prijateljsko srečanje na gradu. Na tekmovanju bodo nastopili zbori iz Belgije, Zahodne Nemčije, Jugoslavije. Madžarske, Bolgarije, Češkoslovaške, Romunije, Poljske, Avstrije in Argentine ter seveda Italije. Prvič bodo letos nastopile tudi manjše vokalne skupine in to- je tudi ena od novosti letošnje prireditve. Na pokrajini sestanek o položaju v tovarni Inteco Prve težave zaradi suše V Gorici v petek brez vode O težavnem položaju v podjetju Inteco, pa tudi o možnosti, da bi v tovarni obnovili proizvodnjo, so razpravljali na sestanku med delegacijo sindikata kovinarjev (FLM) in bivših delavcev ter predsednikom goriške pokrajinske uprave. Funkcionarja sindikata, Valenta in Asman, sta predsednika pokrajine seznanila, da nad 150 bivših delavcev še zmeraj čaka na izplačilo odpravnine. Glede možnosti obnovitve proizvodnje sta predstavnika sindikata dejala da govorice- o naročilu 5.000 kontejnerjev, ki naj bi ga poveril Tržaški Lloyd, doslej še niso bile potrjene s konkretnimi dejstvi. Nujno je nadalje, da pristojni organi naredijo vse za odpravo težav in zaprek, ki preprečujejo obnovitev proizrvodnje. Podjetje je namreč v tečajnem po- stopku, kar v mnogočem otežkoča ponovno obnovitev proizvodnje. Sindikalista sta tudi izjavila, da so delavci pripravljeni sestaviti zadrugo, Pri sosedih dražji bencin V Jugoslaviji je včeraj poskočila cena bencinu in drugim pogonskim gorivom. V povprečju so se cene povišale za okrog 12 do 13 odstotkov. Kar najbolj zanima naše bralce je, da je odslej treba odšteti za liter super bencina 132 dinarjev, kar pomeni 11 odstotkov več kakor doslej. V lirah, tako so nam povedah na Petro lovi črpalki v Rožni dolini, velja sedaj liter super bencina 852 lir, to-je za 90 lir več kakor pred podražitvijo. V četrtek smo poročali, da so pri mestnem podjetju zaskrbljeni zaradi izredno visoke porabe vode in da so nujne omejitve porabe. Že naslednjega dne so se pojavile prve težave. Pretežni del Gorice je bil namreč za nekaj ur brez vode. Stanje se je kolikor toliko normaliziralo v petek okrog 20. ure. V petek ponoči je v zbiralnike nateklo dovolj vode in je bila oskrba včeraj v glavnem zadovoljiva. Kaj se je zgodilo v petek? Pojasnilo smo dobili pri inž. Veroneseju pri mestnem podjetju. »Poraba vode je' še zmeraj rekordna, kljub vabilom občanom, naj z njo ravnajo varčno. Istočasno smo morali nekoliko zmanjšati količino načrpane vode v vodnjaku, ker se je pričela gladina podtalnice, kljub temu, da je bilo stanje še do pred kratldm precej normalno, naglo nižati.« Očitno je skoraj dvomesečno sušnp obdobje načelo zaloge podtalnice. Te dni pa je izjemoma nizka tudi gladina Soče, ki posredno vpliva na nivo podtalnice v vodnjaku, od koder črpajo vodo za goriški vodovod. Težave bodo predvidoma tudi v prihodnjih dnevih, če se bodo vremenski pogoji (suho in zelo vroče vreme) nadaljevali in če ne bomo znali (ali hoteli) omejiti porabo. Pomanjkanje padavin je opaziti tudi v potokih in rekah, ki so v glavnem skoraj povsem izsušeni. Tako je recimo pretok na Vipavi te dni že skoraj dosegel skrajno spodnjo mejo, tako imenovani biološki minimum. Rešitev bodo prinesle le izdatnejše padavine. XXIV. MEDNARODNO TEKMOVANJE ZBOROVSKEGA PETJA »C. A. SEGHIZZI« SODELUJEJO DR2AVE: Argentina, Belgija, Bolgarija, Češkoslovaška, Jugoslavija, Norveška, Nizozemska, Poljska, Zvezna rep. Nemčija, Romunija, Švedska, Madžarska, Italija. GORICA - Dvorana Unione Ginnastica Goriziana 29. avgust - 1. september 1985 POLIFONIJA FOLKLORA Program: četrtek, 29. avgusta, ob 20.30 nedelja, 1. septembra, od 9. ure do 15.30 petek, 30. avgusta, ob 20.30 NAGRAJEVANJE: sobota, 31. avgusta, ob 20.30 - polifonija sobota, 31. avgusta, ob 16.30 nedelja, 1. septembra, ob 20.30 - folklora Ugotovili istovetnost Včeraj pozno popoldne, so ugotovili istovetnost moškega, ki ga je v petek, zgodaj zjutraj, povozil vlak v neposredni bližini južne postaje v Ron-kah. žrtev je 38-letni Guglielmo Pirone iz Ronk, Ul. Di Vittorio 9, po poklicu natakar. Moškega so družinski člani pogrešali od četrtka zvečer. S tovornjakom v jarek Lažje telesne poškodbe je v prometni nesreči zadobil 57-letnd šofer Mario Malič iz Rupe. S tovomjakiom, betonskim mešalcem je zavozil s ceste v bližini Gradišča. Tovornjak ni bil naložen. Nesreča se je zgodila v petek zvečer. V goriški bolnišnici so ga pridržali na zdravljenju za 10 dni. v Doberdobu Ptičji sejem bo danes, od zgodnjih jutranjih ur do poznega večera, v parku gostišča SiUade v Doberdobu. Poleg razstave ptic, različnih tekmovanj v posnemanju ptičjega petja itd-; bodo obiskovalci lahko prisluhnili tudi zanimivemu zabavno-rekreacijskernu programu. Podobno prireditev so v Doberdobu pripravili že lani. Nudimo zaposlitev visoko kvalificiranemu slaščičarju, srednjih let, po možnosti z izkušnjami (avstrijsko-nemške slaščičarske šole. Pasticceria centrale. Ul. Garibaldi 4, Gorica. čestitke V Novi Gorici bo jutri dopolnila 90 let MARIJA HLEDE vd. GRAUNER-Ob jubileju ji čestitajo in voščijo sorodniki in prijatelji. SLOVENSKO GLEDAUŠČE V TRSTU ANTON TOMAŽ LINHART TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI komedija v dveh delih (petih slikah) Izredna predstava pred začetkom sezone 1985-86. V PETEK, 30. avgusta, ob 20.30, na kotalkališču ŠKD Vipava na PEČI. Ne zamudite! razna obvestila _ Tajništvo zavoda Žiga Zois obvešča, da se bodo {»pravni izpiti pričeli v ponedeljek, 2. septembra, ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Gorica VITTORIA 16.00—22.00 »L’alcova« CORSO 15.30—22.00 »Scuola guida«- Nova Gorica SOČA 16.30 in 20.30 »Volkovi». SVOBODA 18.30 in 20.30 »Lov d() smrti«. DESKLE 17.00 in 19.30 »Ples s ceste«- DEŽURNA LEKARNA V GORIC1 Al moro, Ul. Carducci 38, telef° 84268. ZAHVALA Silva in Berto Mikulus se ob bridki izgubi drage mame Rezike Leban iskreno zahvaljujeta vsem sožaluj^ čim. Gorica, 25. avgusta 1985 Ob letošnji Kraški ohceti Razstava Kras v miniaturi Religija - stalna človekova spremljevalka (VI.) Kraško ohcet, to že dolga leta po-navljajoče se izpričevanje naše sta-rožitnosti na Krasu, je skoraj vedno spremljala kaka značilna in ostalemu programu primerna razstava v galeriji Kraške hiše v Repnu. Za letošnjo Kraško ohcet se pripravlja razstava, ki bo verjtno še najbolj kraška od vseh, kar jih je bilo doslej ob Kraški ohceti v repenski galeriji. Za to bo poskrbel domač, na-bfežinski kamnar Milan Pernarčič, ki pripravlja razstavo pod naslovom >:,Kras v miniaturi«. Preden sprego-vorimo kaj več o razstavi, bomo Predstavili mojstra Pernarčiča, za katerega smo rekli, da je kamnar, l°rej kamnosek, on sam pa se po domače ima za štancarja. Kot toliko predvsem starejših Na-krežincev je živel in živi tako rekoč s kamnom in od kamna. Spada namreč v tisto starejšo generacijo, ko so iz kraškega, predvsem nabre-kenskega kamna gradui po Italiji in drugod po svetu tudi velike objekte m je v nabrežinskih »javah« delalo ludi nad 3 tisoč delavcev. Svoje »sožitje« s kamnom je mojster Pernarčič začel še zelo mlad m sicer pri Radovičevem podjetju, seveda potem ko je opravil obvezno kolo, kamor moramo prišteti tudi tri-lotno kamnoseško obrtno šolo. Pozne-io je nekajkrat menjal delodajalca, fondar je vedno ostal kamnar, pa čeprav je nekaj let odložU »špico« hi »macolo«, ker je bil kot mojster , Zadolžen za sestavljanje objektov iz kosov, ki so mu jih pripravili štan-c^rji. Skratka, mojster Pernarčič se Pi nikoh ločil od kamna, še celo sedaj ne, čeprav je že več let v Pokoju in se mu je nabralo že 75 jet ter čeprav ni več kdove kako krepkega zdravja. . Morda pa bi mogli prav v tem 'skati del razlage, zakaj se je moj-ster Pernarčič intezivneje oprijel Sv°jega »konjička«, s plodovi_ kateremu bo v galeriji Kraške hiše prav gotovo marsikoga presenetil. Pravzaprav je še v dobi svoje aktivnosti °d časa do časa vzel v roke svoja Posebna orodja — dvomilimetrsko dleto, kot igla ostro »špico« in podobna — pred nekaj leti pa se je za-Cel pogosteje zatekati v svojo do- mačo delavnico, da bi ob delu pozabil na svoje občasne zdravstvene težave. In plodovi tega mojstrovega intenzivnega še vedno kamnarskega ali kamnoseškega dela bodo prihodnje dni napolnili galerijo Kraške hi še, kjer bo mojster Pernarčič dal na ogled svoj »Kras v miniaturi«. Pernarčičev »Kras v miniaturi« sestavlja poldrugi ducat znanih kraških objektov, ki jih je mojster izklesal iz kamna v zelo zreduciranih merah, vendar pa vedno v ustrez- nih dimenzijah, tako da imamo pred seboj vedno popoln, a zelo majhen objekt. Svoje objekte je začel iskati kar doma, v Nabrežini, Izklesal je domači zvonik in domači pilj (kape-lica odnosno znamenje). Nabrežinski zvonik ima, kot je znano, slogovno čudno obliko. Pernarčič ga je posnel v celoti z vsemi linami in stebriči ter drugimi značilnostmi. Poleg na-brežinskega pilja je izklesal še dva druga kraška pUja, nadalje je posta vU dva znana stebra, ki na pol poti med Križem in Nabrežino razmejujeta ti dve skupnosti. Mojster je nadalje izdelal staro kraško ognjišče z »napo«, zglavnikom in klopcami. In kako bi mogel spregledati značilne kraške »kalune«. Napravil jUi je kar šest ah sedem. Verjetno pa je njegovo najzahtevnejše delo znana nekoč božjepotna 'cerkev na Tabru, ki so ji pred nedavnim obnovili kamnito streho. Tudi Pernar-čičeva minatura tega svetišča ima streho iz skrl in prav takšen zvonik, kakršen je na Taboru, le da meri le kakih 80 cm v višino in približno toliko je tudi cerkev dolga. Zaman bi se vprašali,, koliko dela je v vseh teh miniaturah. Sam mojster Pernarčič tega ne ve ah noče povedati. Zagotovo pa je v teh malih ponaredkih kraških objektov izredno veliko truda, dobre volje in tudi smisla za lepoto. Mojster pa ne mara govoriti o morebitni umetniški vrednosti svojih del, ker da on svojega prav nič ne ustvarja, pač pa le »krade«. Seveda z očmi. »Krade« pa s tolikšno natančnostjo, da preseneča. (Fre) ISLAM Arabsko versko gibanje — islam — se je pojavilo v 7. stoletju po Kr. To novo religijo je njegov utemeljitelj, prerok Mohamed, imenoval »islam«. To je arabska beseda, ki pomeni »pokornost«, »vdanost«. Danes je na svetu približno 400 milijonov muslimanov. Muslimani so predvsem arabsko, turško in perzijsko govoreča ljudstva, precejšen del Indije ter indonezijska ljudstva, v Evropi pa zasledimo i-slam v glavnem v Turčiji ter v državah Balkanskega polotoka, kar je posledica turških vpadov v 16. stoletju. Ko se je pojavil islam, je bil Arabski polotok politično in versko popolnoma neorganiziran. Vzrok za to je bila že pokrajina sama —- ta polotok je dejansko samo velika granitna ploščad, prekrita s peskom. V osrednjem in severnem delu Arabije je zemlja pusta in edina izjema med žarečim peskom je oaza Hedžas, v kateri stoji Meka, nekdanje trgovsko in karavansko središče Arabije. Arabci so že pred islamom imeli svoje verovanje. Častili so plemenske in krajevne bogove ter starodavno božanstvo Hubah ki je imelo v Meki ugledno svetišče. Ta bog je polagoma prevzel ime Allah, ki pomeni »vsemogočni«. V osrednjem svetišču v Meki — Kaabi — je bil izpostavljen črn kamen meteorskega izvora. Arabci so v njem gledali boga Rubala. V 7. stoletju pa se je pojavil Mohamed. Oče je umrl še pred dečkovim rojstvom, kmalu nato pa je umrla še mati, tako da je mali Mohamed rasel kot sirota v težkih razmerah pri svojem stricu. Ko je bilo Mohamedu 2o let, se je zaposlil pri bogati vdovi Kadidži in se z njo kasneje tudi poročil. Pri štiridesetih letih je doživel klic k preroštvu. Angel Gabrijel se je spustil z neba k njemu in mu ukazal, naj razglaša božjo besedo. Mohameda je ta vizija močno vznemirila, mislil si je celo, da je blazen. Toda njegova žena Kadidža ga je opogumila in tako je začel prebivalcem Meke oznanjati, kar mu je bilo razodeto. V začetku ga ni skoro nihče poslušal. Ko je Mohamed sprevidel, da njegov glas v domačem mestu ni naletel na zaželen odmev, se je povezal s prebivalci sosednjega mesta Jatriba. Prerokovi pristaši so se začeli seliti v to mesto, kasneje pa je zapustil Meko tudi prerok sam. To se je zgodilo 16. julija 622. S tem datumom se začne prvo leto muslimanskega štetja. Prva leta bivanja v Jatribu, ki se je preimenovala v Medino (»prerokovo mesto«), je Mohamed porabil za utrjevanje svojega položaja. Sprva ;e hotel ta muslimanski prerok pritegniti v svojo skupnost tudi Jude, saj je opazil, da je njihova vera zelo podobna tisti, ki jo je oznanjal sam. Judje pa so ga prezirali in se iz njega norča-vali, zato je Mohamed pretrgal z njimi vse vezi. Mohamedov ugled je rasel iz dneva v dan. Veliko beduinskih plemen se je že spreobrnilo k njegovi veri. Končno je leta 630 sklenil, da bo napadel Meko. Vendar do bitke ni prišlo, ker so se mu poglavarji mesta prostovoljno vdali. Mohamed je tako v bojni opremi stopil proti Meškemu svetišču Kaabi. se dotaknil »črnega kamna« in zaklical: »Allah akbar!« (Alali je najvišji). Nato je uničil vse malike, ki so bili v svetišču. Islamski verski sistem temelji na veri v prerokovanje. Vsa ljudstva so v zgodovin; imela svojega preroka, ki jim je govoril v njihovem jeziku. Mohamedova razodetja dejansko ponavljajo zgodbe prejšnjih prerokov. Nekatere od teh so dobro znane in jih najdemo tudi v Bibliji. Med biblijskimi osebami so omenjeni tudi Mojzes, Abraham, Jožef, David in Jezus. Koran je za muslimane sveta beseda in velja za temelj vsega muslimanskega življenja. Ta sveta knjiga se deli na 114 sur - poglavij. Koran je dejansko verski in družbeni zakonik muslimanske skupnosti. Ker muslimani štejejo koran za besede boga samega, mu izkazujejo posebno spoštovanje. Korana nikoli ne položijo na tla in strogo pazijo, da ne pride v dotik s čimerkoli, kar štejejo za nečisto. Tradicionalni muslimani niti ne priznavajo prevodov korana, saj so bile besede, ki jih je bog posredoval Mohamedu, arabske. Zato običajno v islamskih deželah natisnejo izvirno besedilo v arabščini, med vrstice pa napišejo prevod. Drugi vir muslimanske postave je Suna, kar pomen; vedenje, ravnanje. V Suni je zapisano, kako se je v določenih trenutkih vedel prerok Mohamed, zapisana pa so tudi izročila^ o prerokovem nauku, življenju in čudežih. Verovanje v enega boga je tisto, kar islam razlikuje med vsemi drugi-m; verami. Tudi krščanstvo ni mono-teistična vera, saj z naukom o sveti trojici krni božjo edinost. Alah je za muslimane stvarnik sveta. Ustvaril pa ni samo zemlje in vsega, kar na njej živi, pač pa tudi angele. Eden izmed angelov, Satan (arabsko Aš-šaitan), se ni hotel pokoriti prvemu človenu in je bil zato izgnan iz raja. Iz maščevanja je zapeljal Adama in Evo, ki sta mu nasedla. Vendar pa njuni potomci ne podedujejo krivde prvega človeka, saj v islamu ne obstaja pojem o izvirnem grehu. Človeška zgodovina se bo končala z vstajenjem in poslednjo sodbo. Ko bodo ljudje vstali od mrtvih, bo vsakdo od njih prišel pred Alaha s knjigo, kjer so zapisana njegova dobra in hudobna dejanja. Potem bo moral iti preko tanke brvi: pri tem prehodu bo lahko padel v pekel ali pa dospel v raj. Mohamed bo pri tem pomagal svojim vernikom. Temeljnih verskih predpisov, ki jih mora izpolnjevati vsak musliman, je pet. Prvi steber islama je šahada (izpoved vere). Pri tem se muslimani poslužujejo verskega obrazca: »Ni ga boga razen Alaha in Mohamed je njegov prerok.« Drugi steber je salat (obredna molitev). Ta molitev se ponavlja petkrat na dan. Salat lahko verniki opravljajo povsod, najbolje pa je, če se za svojo molitev zberejo v mošeji. Za Mohameda je bil zekat, tretji steber, posebno pomemben. Zekat je obvezni davek v korist siromakov. Muslimanski post, saum, velja za četrti verski steber. Za post je določen ramadan, deveti ali deseti mesec v letu. Post se začne ob svitanju in traja vse do sončnega zahoda. V tem času je prepovedano jesti, piti, kaditi in celo požirati lastno slino. Romanje v Meko, hadž, je zadnji od petih stebrov. Vsak pravoveren musliman mora vsaj enkrat v življenju romati v sveto mesto. Pomembna zapoved muslimanov je tudi džihad, sveta vojna. To je vojna proti nevernim ljudstvom, ki nočejo sprejet; islama. Precej nazadnjaško je v arabskem verstvu in pojmovanju žensko vprašanje. Ženska je podrejeno bitje, ki ga je Alah ustvaril samo zato, da bi bila moškemu v veselje in naslado. IV ran pa vendar težki položaj ženske nekoliko olajšuje: priznava ji lastniške pravice, pravico do dediščine in do dote. Sveta postava obenem omejuje število zakonskih žena na štiri. Mohamedova smrt je sprožila krizo med muslimani, ki so skušali čimprej najti prerokovega naslednika. Prerokov; sodelovale; so v stiski proglasili za kalifa Abu Bekra, nato je na verski prestol stopil Omar, kasneje Ot-man in nazadnje Ali, mohamedov bratranec in zet. To so prvi štirje kalifi. Pod njihovim vodstvom se je islam zmagovito širil. Ko je bil Ali umorjen, je zavladal Muavija iz rodu Ummajadov, kasneje pa je to rodovino premagal Abu-el-Abas, ki se je proglasil za kalifa. Pobil je vso družino Ummajadov razen enega, ki je pobegnil v Španijo in tam ustanovil špansko ummajadsko dinastijo. Kjerkoli so zavladali kalifi, so skušali prebivalstvu tudi nasilno vsilit; svojo vero, zato ni nič čudnega, če se je k islamu spreobrnilo toliko ljudi... Hj Darujte v »klad Mitje Čuka Začetek filmskega festivala Jutri se na Udu prične mednarodni beneški filmski festival. Ob 12. uri ho v Veliki dvorani svečano odprtje festivala, nato si bodo gostje lahko ' še eno svojevrstno odprtje Disneyeve retrospektive. Dva filma LOS PARAIMJa PERDIDOS (Izgubljeni raji) Basilia Martina Patina (Španija) in LEUJiimu Ridleva Scotta (Velika Britanija) bosta otvorila tekmovalni program. Tema dvema se bosta pridružila še madžarski film Geze Beremenyja in delo Juliana Templa za sekcije izven konkurence. (Na našem posnetku pa vidimo Leo Thompson in M. J. Foxa v Spielbergovem filmu) O novi knjigi dr. Ivana Sedeja Ljudska umetnost na Slovenskem Pred nami je novo delo, po katerem ne bomo Segali le etnologi in umetnostni zgodovinarji (ce; Prav je bržkone v prvi vrsti tem namenjeno), pac P® vsakdo, ki mu je količkaj blizu slovenska h-k?vna kultura sploh, v vseh svojih odrazih, pojavih oblikah in razvojnih spremembah. To je delo dr. Ivana Sedeja, priznanega sloven-skega umetnostnega zgodovinarja in etnologa, z PQslovom »Ljudska umetnost na Slovenskem«, iz-f° pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani. Av-lor je z njim želel osvetliti slovensko ljudsko umet-n°stno ustvarjalnost iz drugačnih zornih kotov, kot Srtl° jih bili vajeni doslej. Njegov tekst o ljudski spretnosti je sicer nastal že pred nekaj leti, in 3e. v času do njegovega izida izšlo nekaj pomemb-del, k; tudi zajemajo gradivo s področja slo-venske ljudske umetnosti (Gorazda Makaroviča ^ovenska ljudska umetnost. Toneta Cevca Arhi-^kturno izročilo pastirjev, drvarjev in oglarjev na ^ovenskem in dr. Nika Kureta Maske slovenskih P°krajin). , -Autor je mnenja, da je večina raziskovalcev JPvenske ljudske umetnosti doslej v svojih delih P°udarjala regionalne različice in tipiko, da se je lem podoba solvenske ljudske umetnosti zabri-in razdrobila, sicer prepotrebne raziskave ‘l0sarn.eznih likovnih panog pa so to razdrobljenost H Povečevale. Zato to delo predstavlja prvi po-sinteze, oblikovanje celovite podobe, raziska vo skupnih značilnosti in zakonitosti, veljavnih za ves slovenski prostor. Dr. Ivan Sedej je delo razdelil v nekaj večjih poglavij, že v uvodu pa je opozoril, da je poudarek namenjen spomenikom, ki jih še najdemo »na terenu« (kar je razvidno tudi iz bogatega slikovnega gradiva), in je tako prikazana predvsem objektivna, t.j. povprečna in zato živa slika o nivojih likovne kulture med ljudstvom v preteklosti. Posamezna poglavja posebej in hkrati povezano obravnavajo ljudsko stavbarstvo in umetnost na Slovenskem v času od naselitve do 15. stoletja, gotsko in kmečko umetnost v 15. stoletju, kmečko renesanso, razcvet umetnosti za domačije v 18. in 19. stoletju in razkroj tradicionalne ljudske umetnosti v 19. in 20. stoletju. Sam avtor pravi, da ga je študij sodobnih umetnostnih pojavov in predvsem antropoloških razsežnosti likovne umetnosti pripeljal do bolj radikalnih spoznanj, zlasti do radikalizacije teze o ljudski umetnosti kot o dejavnosti in načinu konsuma, ki sodi predvsem v tista področja umetnostne stroke, ki so nekje na robu velikih dogajanj kot skromna in nepretenciozna, ljudem vsiljena alternativa. V svojem delu nam predstavlja dragoceno gradivo kvalitativno nižjega ali bolje — zoženega nivoja likovne umetnosti, ki je ni mogoče primerjati z vodilnimi umetniškimi tokovi in dosežki. Prav to gradivo namreč v največji meri govori o splošnem likovnem okusu v nekem času, ne v duhu nekega antiintelektualističnega obračunavanja s t.i. »elitno umetnostjo« ali kakega narodovega genija in neki posebni ustvarjalni sili. Kolektivna ustvarjalnost se po avtorjevem mnenju namreč ne kaže le v likovni umetnosti, pač pa v vseh vidikih neke kulture, od ritualov in medsebojnih odnosov med ljudmi do besednih umetnin. Naj to kratko predstavitev Sedejeve Ljudske umetnosti na Slovenskem, pri kateri sem poskušala v čimvečji meri govoriti prav z avtorjevimi besedami, tudi zaključim na podoben način: »Teoretično razglabljanje in raziskovanje ljudske umetnosti ali pa umetnosti med ljudstvom in za ljudstvo v urbanizirani potrošniški družbi pa se žal še ni povzpelo nad elitistično vihanje nosu nad manjvredno likovno robo. Ker obstajajo potrebe — obstaja tudi taka »umetnost«, in dokler bo v kakršni koli obliki obstajala delitev ljudi na plasti, bodo obstajale tudi več ali manj vredne obike likovnega konsuma in produkcije — torej se bomo srečevali z visoko umetnostjo in oblikovanjem na nižjem formalnem nivoju, z umetnostjo take ali drugačne elite, in umetnostjo ljudstva, čas pa bo verjetno odkril določeno kvaliteto tudi v pošast nem vrtnem palčku, ki je bil v 19. stoletju najčistejši izraz likovnih potreb malega meščanstva, v 20. stoletju pa je našel svoje mesto tudi v oblikovanem ambientu delavskega sloja.« KATJA KOGEJ SP V KOLESARSTVU: hitrostna vožnja za profesionalce DAZZANU BRONASTO ODUČJE V prisotnosti predstavnikov iz 103 držav Otvorili univerziado RASSANO DEL GRAPPA — Po spodrsljaju Mose-rja v zasledovalni vožnji za profesionalce (bil je šele četrti) vzdušje v italijanskem taboru ni bilo najbolj rožnato, včeraj pa ga je le razvedril Ottavio Dazzan, ki je »azzurrom« priboril bronasto odličje v hitrostni vožnji za profesionalce. Po polfinalu sicer ni kazalo najboljše. Proti Japoncu Matsuedi se namreč italijanski kolesar ni izkazal. Italija je vložila dve pritožbi, češ da je Matsueda oškodoval Bazzana, vendar so obe zavrnili. Maspes je sicer priznal, da je bil Japonec boljši, vendar so se bali, da bi razočaranje lahko načelo Dazzanovo samozavest. V prvi preizkušnji za tretje mesto proti Francozu Vernetu je kazalo, da bojazni niso bile odveč, saj je Dazzan zgubil. Zatem pa si je opomogel in tako osvojil toliko zaželeno odličje. Kdo bo zasedel prvo mesto, ni bilo dvomov. Japonec Nakano, ki je od leta 1977 nepremagan, tudi tokrat ni dopustil nobenega presenečenja, tako da se je moral njegov rojak Matsueda zadovoljiti z drugim mestom:. Včeraj so podelili še en komplet kolajn, in sicer v zasledovalni vožnji za amaterje. Zmagal je sovjetski kolesar Ekimov, ki je v finalu za prvo mesto odpravil rojaka Umarasa. Tretji je bil Zahodni Nemec Gunther, četrti pa Avstralec Woods. DANAŠNJI SPORED 10.00 zasledovalna vožnja ekipno amaterji (kval); 11.00 zasledovalna vožnja ženske (kval.) ; 12.00 zasledovalna vožnja za motorji profesionalci (skupine); 18.00 hitrostna vožnja ama- terji (četrtfinale); 18.20 zasledovalna vožnja ženske (četrtfinale) ; 19.10 kei-rin profesionalci (kval.); 19.45 zasledovalna vožnja za motorji amaterji (finale) ; 20.45 nagrajevanje zasledovalne vožnje za motorji amaterji; 20.55 hitrostna vožnja amaterji (polfinale); 21.10 keirin profesionalci (repesaže); 21.45 keirin profesionalci (repesaže); 22.00 hitrostna vožnja amaterji (finale); 22.15 hitrostna vožnja amaterji (5. - 8. mesto) 22.35 nagrajevanje hitrostne vožnje amaterji; 22.45 zasledovalna vožnja ekipno (četrtfinale) ; 23.15 zasledovalna vožnja za motorji profesionalci (skupine). Ženski »mundialito« CAORLE — Z zmago proti ZDA s 3:1 si je Anglija priborila nastop v finalu ženskega nogometnega »mun-dialita«. V finalu, ki bo danes, se bo Anglija pomerila z Italijo. KOBE (Japonska) — V Kobeju na Japonskem se je včeraj začela 13. univerziada. Športne igre študentov z vsega sveta je ■ odprl japonski prestolonaslednik, princ Akihito. Na otvoritvi je bilo kar 60 tisoč gledalcev, v svečanem mimohodu pa so bili predstavniki 103 držav. Atletov je skupno skoraj pet tisoč, najštevilneje pa bodo zastopane Sovjetska zveza, ZDA in Japonska. Italijansko trobojnico je v včerajšnjem mimohodu nosil Mauro Numa, jugoslovansko pa kapetan vaterpolske reprezentance Milivoj Bebič. Igre bodo trajale vse do 4. septembra, na sporedu pa bo 11 športnih panog: odbojka, sabljanje, plavanje, judo, košarka, gimnastika, atletika, nogomet, skoki v vodo, tenis in vaterpolo. Ob tej priložnosti je predsednik o-limpijskega odbora Samaranch zno- va poudaril, da bo leta 1988 organizator olimpijskih iger samo Seul-ker ni mogoče, da bi igre pripravili obe Koreji skupaj, kajti mednarodni olimpijski odbor je igre zaupal le Seulu. Podvig Celjana Tanka PORTOROŽ — Znani slovenski prvak v mataronskem plavanju Jož® Tanko iz Celja je opravil še en velik podvig. Preplaval je namreč razdaljo od Lignana Sabbiadoro do Portoroža-Na cilju v Portorožu, ki letos slavi 100-letnico organiziranega turizma, so slovenskega maratonca pozdravih znanci, prijatelji in številni turisti, saj ni doslej uspelo še nobenemu Slovencu preplavati tako dolge razdalj®; Omeniti maramo, da je Celjan nekaj več kot 42 km preplaval v 12.48'57 • Na VN Nizozemske v formuli ena Poskusne vožnje oviral dež V drugem kolu italijanskega nogometnega prvenstva \ Varese po zmago ZANDVOORT — Včerajšnje zadnje poskusne vožnje pred današnjo avtomobilsko dirko v formuli ena za VN Nizozemske niso prinesle nič novega, tako da je startni vrstni red ostal tak, kot je bil po vožnjah v petek. To pa tudi pomeni, da bosta Piquet in Ros-berg startala v prvi vrsti, takoj za njima bosta Prost in Senna. V velikih težavah sta se torej znašla oba ferrarija: Albereto je namreč šestnajsti, Johansson pa.sedemnajsti. Poleg tega, da bosta imela pred sabo kopico pilotov, ki jih bo treba prehiteti, vesti iz Ferrarijevega tabora niso nič kaj spodbudne, saj do sinoči še niso- uspeli odpraviti vseh pomanjkljivosti, ki voziloma iz Maranella ne zagotavljata zadostne stabilnosti na stezi. Vsekakor so pri Ferrari ju že večkrat dokazali, da znajo v zadnjem trenutku pripraviti presenečenje. VRSTNI RED 1. VRSTA: Piquet (raz.) brabham BMW 1T1”074; Rosberg (Fin.) Williams honda 1T1”647; 2. VRSTA: Prost (Fr.) melaren porsche 1’11”801; Senna (Braz.) lotus renault 1T1”837; 3. VRSTA: Fabi (It.) toleman hart ri2”310; Tambay (Fr.) renault minuta 12”486; 4. VRSTA: Mansell (VB) Williams honda 1T2”614; Boutsen (Bel.) arrows BMW 1’12”746; 5. VRSTA: Surer (Švi.) brabham BMW minuta 12”856; Lauda (Av.) melaren porsche 1’13”059 ; 8. VRSTA: Ghinzani (It.) toleman 1T3”705; Alboreto (It.) ferrari 1T3”725; Predstavili rally Piancavallo PORDENON — Avtomobilski rally Piancavallo, ki bo potekal po videmski in pordenonski pokrajini bo 30. in 31. t.m. Triestina Danes je na sporedu drugo kolo italijanskega nogometnega pokala, za marsikatero ekipo pa to že pomeni prvi popravni izpit. Tisti, ki so tega izpita najbolj potrebni, so prav gotovo Roma, Juventus, Napoli, pa tudi Inter, Milan in Triestina. Tržaški drugoligaš je namreč v svoji prvi domači tekmi proti skromni ekipi C-l lige Riminiju le izenačil ob skromni igri in. . . nespodobnemu vedenju igralcev, saj so bjli kar trije nogometaši izključeni. Proti Varese-ju, ki tudi nastopa v C-l ligi, mora biti drugače. Triestina bo tokrat okrepljena, saj je De Falco podpisal dveletno pogodbo (mimogrede, popustil je on, ne predsednik De Riù), medtem ko je še v dvomu nastop Dal Pràja, ki je še edini, ki ni našel skupnega jezika z vodstvom, kar se plače tiče. Povsem drugače je z Udinesejem, ki je v sredo, sicer z nekaterimi težava- mi, obračunal s solidnim drugoliga-šem Arezzom, sedaj pa se podaja v Reggio Emilio, kjer računa na zmago proti tretjeligašu Reggiani. V primeru zmage mu kvalifikacija v naslednje kolo verjetno ne bi smela več uiti, pa čaprav je Genoa z remijem proti Milanu že razkrila svoje ambicije. V 1. skupini mora Juventus proti Ca-serti le zmagati, če noče, da se njegov položaj zakomplicira, pa tudi Napoli (brez Maradone) mora v drugi skupini v Vicenzi startati na zmago. Inter ne bi smel imeti z Brescio doma večjih problemov, prav tako ne Verona s Parmo. Popravni izpit čaka tudi Remo doma proti Catanzaru, saj je v prvem kolu »sramotno« izgubila v Messini. DANAŠNJI SPORED Skupina 1: Juventus - Casertana; Fiorentina - Perugia, Monza - Paler- mo; skupina 2:. Vicenza - Napoli; Salernitana - Lecce; Pescara - Padova; skupina 3: Catania - Sampdoria; A' talanta - Lazio; Monopoli - Taranto; skupina 4: Inter - Brescia; Avellino ' Ancona; Cesena - Empoli; skupina 5-Verona - Parma; Piacenza - Pi33, Bologna - Cremonese; skupina 6: Cagliari - Milan; Reggiana - Udinese. Arezzo. - Genoa; supina 7: Rimini Torino; Varese - Triestina; Sambene-dettese - Como; skupina 8: Roma Catanzaro; Ascoli - Bari; Campobasso - Messina. Graziani spet v ekipi RIM — Vest, da je trener Rom® Erilisson izključil Graziani ja, je dvignila precej prahu. Včeraj pa so P° sestanku med igralcem, trenerjem in predsednikom Violo spor zgladik in Graziani bo že danes nastopil v italijanskem pokalu. kratke vesti - kratke vesti V 2. JUGOSLOVANSKI LIGI Koper danes doma V 4. kolu prve jugoslovanske nogometne lige bo tokrat v ospredju derbi v Splitu, kjer bo gostoval zagrebški Dinamo. Tekmo Beograd - Čelik so odigrali že včeraj, zmagali pa so Beograjčani z 1:0. Zaradi gostovanja na turnirju v Španiji, kjer bodo nastopili Cadiz, Gremio in Zaragoza, so tekmo med Sarajevom in Prištino odložili na 12. september. V drugi zvezni ligi bodo Koprčani igrali doma, in sicer proti Vrbasu, proti kateremu računajo na obe točki. Občinstvo bo tokrat lahko srečanje prvič spremljalo z montažne tribune, na kateri je prostora za približno 2500 gledalcev. SPORED 4. KOLA: 1. ZNL: Sutjeska - Velež, Budućnost - Osijek, Vardar - Partizan, Crvena zvezda - Vojvodina, Željezničar - Rijeka, Sloboda - Dinamo (V), Hajduk - Dinamo (Z). SPORED 3. KOLA 2. ZNL: Zadar - Novi Sad, Borac - Proleter, Šibenik - AIK, Spartak - Famos, Koper -Vrbas, Leotar - GOŠK Jug, Rudar -Jedinstvo (Bi), Split - Jedinstvo (Br), Kikinda - Iskra. NA TURNIRJU V LIGNANU Nov poraz Videmčanov LIGNANO SABBIADORO — V sinočnji prvi tekmi košarkarskega turnirja v Lignanu je Benetton iz Trevisa s 96:93 (45:51) premagal videmski Fan-toni, ki je tako doživel že drugi poraz, saj je v prvem dnevu zgubil tudi proti tržaškemu Stefanelu (100:96, prvi polčas 45:50). V tej tekmi so pri Tržačanih največ košdv dali Howard (31), Bertolotti (18) in Fi-schetto (15). Drugi Američan, Montgomery (12) se ni posebno izkazal, Vitez pa je dosegel 6 točk. V sinočnjem srečanju je pri Videm-čanih bil znova najboljši Wright (26) ; Lorenzon je dosegel 21 košev. Kea 19, pri Benottonu Solomon 30 in Minto 22. V drugem sinočnjem srečanju je Stefanel s 103:97 premagal Segafredo. Živanovi srebro COTTBUS — Na evropskem mladinskem atletskem prvenstvu v Vzhodni Nemčiji se je Jugoslovanka Danica Živanov odlično odrezala, saj je z znamko 60,10 m osvojila srebrno odličje za domačinko Kemp-terjevo (61,79 m). Velja še omeniti 5. mesto Kliiikerove na 400 m (zmagala je Sovjetinja Pesnopevzenova s 53”73). Med Italijani je bil Baraggia peti na 400 m (prvo mesto je osvojil Anglež Black v 45”36), Salonen v vodstvu JYVASKYLA (Finska) — Na rallyju »tisoč jezer« je po 21 preizkušnjah v vodstvu dvojica Salonen - Harjanne (peugeot). Sledijo: 2. Blomquist -Ćedeberg (audi quattro) po 48”; 3. Alen - Kivimaki (lancia) po r03"; 4. Mikkola - Hertz (audi quattro) po 3’40”; 5. Eklund - Berglund (audi quattro) po 6’57”. Stopami državni prvak TRŽIČ — Na državnem prvenstvu finn včerajšnje zadnje regate zaradi vetra niso opravili. Državni naslov je tako osvojil Stopani (SVOC Tržič) pred Passonijem (CV Nettuno) in Fiorettom (SVOC Tržič). Jutri v vrstah Stefanela Sloviti Jordan v Trstu Jutri zvečer bo tržaška športna palača verjetno nabito polna zaradi enega samega razloga: Michael Jordan. To ime je v zadnjih dveh sezonah na ustih vseh košarkarskih ljubiteljev, izvedencev in navijačev. Michael Jordan je bržkone najbolj popularen med mlajšimi košarkarji a-meriške profesionalne NBA lige. Temnopolt, visok 195 cm, »Mister J« je član moštva Chicago Bulls, v katerega je prestopil iz vrst univerzitetnega moštva Nort Carolina, s katerim je leta 1983 osvojil tudi naslov ameriškega vseučiliškega prvaka. Jordana (letnik 1963) so letos proglasili za najboljšega dibitanta NBA lige, lani pa je bil član ameriške košarkarske reprezentance na olimpijskih igrah v Los Angelesu. Gre za košarkarja, ki je po slovesu že dohitel Ervinga, Birda, Malona, Johnsona. . . Drevi bo Jordan odigral ekshibicijsko tekmo z dresom tržaškega Stefanela, proti Indesitu iz Caserte. Za vse ljubitelje košarke je to enkratna priložnost, da »v živo« gledajo eno iz- med najbolj bleščečih zvezd svetovnega košarkarskega vsemirja. V PRIJATELJSKI TEKMI Vesna zadovoljila Vesna — Sant'Anna 3:0 (1:0) STRELCI: v 15. min. Pisani, v 50. min. Verbich, v 75. min. Floridan. VESNA: Savarin (Perossa), Sedmak, Gherzil, Verbich, Penco, S. Sedmak, Floridan, Potasso, Bruno (Kost-napfel). Pisani , in Di Benedetto (R. Candotti). Kriška Vesna je odigrala prvo srečanje v okviru, priprav na letošnje prvenstvo in sicer proti skromni ekipi Sant’Arme. Igra je bila precej nepovezana, deloma pa jo je pogojevala tudi vročina. Obe enajsterici pa sta vendarle pokazali svojo realno moč. Seveda je nekaj več pokazala ekipa Vesne, ki je poleg treh zadetkov imela še vrsto lepih priložnosti. Igralci, ki so tokrat nastopili, so povsem zadovoljili in upati je, da bodo po tej pob nadaljevali. (A. K.) Gorizia precej uigrana Gorizia — Monfalcone 3:1 (2:0) GORIZIA: Ermacora, 'Rugo, Graz-zolo, Lazzara, Grillo, Fedele, Berto-lutti, Beltrame, Voljč, Dreolini, Bru-gnolo (Briasco, Maciuglia, PAtati, Grimaldi, Giacometti). MONFALCONE: De Sabo, Gon I, laccarino, Butazzi, Benussi, Murra, Brugnolo, Markovič, Sgorlon, Severini, lacoviello (Donda, Gon, Bilutti, Savarin, Malusa', Mauri). STRELCI: Voljč, Rugo, Butazzi (avtogol in Murra. V prijateljski tekmi pred domačim občinstvom je Gorizia s precejšnjo lahkoto odpravila ekipo Monfalcone-ja. V prvi vrsti je srečanje služilo o-bema trenerjema, da preverita položaj posameznih igralcev in glede Goriziane je treba reči, da so precej uigrani. To so pokazali še posebno v prvem polčasu, ko so nastopili s prvo ekipo. V tem delu igre se je predvsem izkazal srednji napadalec Gorice Voljč. Poleg tega, da je dosegel en gol, je bil gotovo najnevarnejši napa daleč domačinov. V drugem delu srečanja sta trenerja izvedla nekaj zamenjav, kar se je poznalo tudi pri igri in srečanje je postalo dokaj dolgočasno. Obisk na treningu tržaškega drugoligaša Triestina: v Bazovici malo za šalo, malo zares Tržaški napadalec Cinello detki doseči cilj prestopa v najvisj® ligo.« Tako smo poiskali Cinella, da narn je tudi sam »zapel« svojo »pesnico«. V veselje gledalcev je streljal na gol iz zelo velike razdalje in (sko-raj) vedno zadel mrežo. • »Cinello, kako si se znašel v ekipi, ki je zelo prenovljena in te je pri tej novi Triestini na prijetno presenetilo?« »Pri Triestini sem se znašel odh®' no, udama moč pa bo tokrat kolektiv-Verjetno se ponavljam, ko trdim, ®a smo vsi veliki prijatelji in da je t0 bistveno pri ekipi, ki ima velike aru; bicije Tudi s trenerjem sem se takoj ujel. (dj) Pozno popoldan na nogometnem igrišču v Bazovici. Igralci Triestine se pripravljajo na vsakodnevni trening pod vodstvom novega trenerja Enza Ferrarija. Vtis imamo, da so si igralci med sabo prijatelji, da so se povezali v složno skupino in da se na treningu zabavajo. To mnenje smo izrazili trenerju Ferrari ju, ki je tako odgovoril: »Res je, ustvarili smo skupino prijateljev, kj skupaj igrajo nogomet in se pri tem zabavajo, saj sem prepričan, da je prav to eno od jamstev za dobro in učinkovito igro med prvenstvom. Navijači od nas zahtevajo- A ligo. Skušali bomo uresničiti igro, ki jo ljudje pričakujejo od našega potenciala, ki je zelo obetajoč. Ne vem, če nas bo to privedlo v A ligo, vsekakor pa lahko obljubim, da se bomo maksimalno potrudili za cilj, ki je vsem pri srcu.« Malo dlje se je ogreval tržaški »bomber« Franco De Falco. Takoj smo ga »naskočili« z banalnim vprašanjem, ki ga je že neštetokrat slišal. »De Falco, koliko golov boš dal letos?« »Prisiljen sem ti odgovoriti na najbolj banalen način. Golov bom seveda skušal doseči čim več (logično!), sicer pa niso važni moji, temveč goli vse ekipe (tudi to pesmico si verjetno že slišal), če pa že hočeš nekoliko bolj konkreten odgovor, ti povem, da sem prepričan, da bomo skušali z mojimi in s Cinellovimi za- Romano: preveč je enakovrednih ekip Eden izmed prvih, ki je stopil na igrišče, je bil napadalec Romano-ki že tretje leto zaporedoma nastop3 pri tržaškem drugoligašu. »Romano, katere so ambicije I'r,g’ stine in katere ekipe so po tvojej? mnenju favoritinje za napredovanj6-»Skušali bomo ponoviti lansko Pf' venstvo, pri tem pa tudi odprava1 lanske hibe. Mislim, da bi letos laj1' ko napredovali, če bi dosegli i®10 število točk kot lani. Ni izrednih fa' voritov za napredovanje. Preveč Je enakovrednih ekip.« »Kaj meniš o novih nakupih Tne stine? Katere so bistvene razlike mea letošnjo in lansko ekipo?« »Obstaja bistvena razlika. S trener, jem in z novimi igralci smo navezal izredno dobre stike. Nismo le prof® sionalni igralci, ampak predvsem v® liki prijatelji na igrišču in izven nje' ga. Ravno to je manjkalo lani.« ■ »Ali se je s taktičnega vidika k<*! spremenilo s prihodom Ferrarija?^ »Ferrari ima drugačen način iSf6' Takoj je uvedel consko igro, pressin» po vsem igrišču, v obrambi pa f? bomo- pogostokrat posluževali ot sida.« - »Med novimi nakupi se je dosJ J najbolj izkazal Cinello. Kaj meniš njem?« »Cinello je izreden kot igralec 1 kot fant. V napadu se je že razum z De Falcom, tako da od njega v ogromno pričakujemo.« (vj) Osmega septembra v organizaciji ZSŠDI za prvi triatlon v Trstu Od jutri dalje v Borovem športnem centru Tečaj za vodnike in trenerje Zanimanje Triatlon je dokaj mlada športna panoga, ki pa privlači vedno več ljubiteljev tega napornega, vendar zanimivega tekmovanja. Za kaj pravzaprav gre? Triatlon je sestavljen iz treh preizkušenj plavanja, teka in kolesarjenja. je tipična individualna panoga, jmj si tekmovalci ne smejo med se-ooj pomagati, pri kolesarjenju na primer ne smejo voziti v skupini, ampak morajo vedno držati 5 do 6 m razdalje med enim in drugim. Specifika tega športa je ta, da morajo tekmovalci o-Praviti tri preizkušnje eno za drugo, urez odmora, saj se čas meri od starta Prve preizkušnje do zaključka tretje. Tekmovalna pravila so dokaj ohlapna m tako imajo organizatorji možnost, kombinirajo dolžino vsake preizkušnje in tudi njihov razpored. Osnovna pravila so: plavanje od 2 tk> 10 km, tek od 5 do 15 km in kolesarjenje od 20 do 100 km. Tekmoval-clso razdeljeni v razne starostne skupine. Pri točkovanju se torej ne upo- števajo časi posamelzne preizkušnje, ampak le skupni čas. Čas, ki ga tekmovalci uporabijo, da se preoblečejo in preobujejo, ali pa da vzamejo kolo, se računa v efektivni tekmovalni čas. Ta vrsta športa ni zelo razširjena v Italiji, je pa izredno priljubljena v drugih evropskih državah. Obstajajo tudi evropska in svetovna tekmovanja, tudi če so posamezne državne triatlonske zveze še dokaj nepovezane med seboj. Pred časom je padla ideja, da bi tako preizkušnjo organiziralo tudi ZS ŠDI. Zamisel so dejansko dali časnikarji ljubljanskega Dela, ki že dalj časa sledijo tej panogi. Zamisli so se priključili še koroški triatlonci in tako je bilo dogovorjeno, da bo letos prvič na sporedu triatlonska lovorika Alpe Adria. Prva preizkušnja je že bila junija na Koroškem, druga pa na Bledu, tretja pa bo 8. septembra v Trstu. Skupni zmagovalec bo prejel lovoriko Alpe Adria 1985. Zanimanje za tekmovanje je veliko, saj je Združenje prejelo predvpisovanja iz Avstrije, Švice, Zahodne Nemčije ter seveda iz Slovenije in Italije. Tehnično organizacijo tekmovanja so prevzeli Sirena za plavanje, Adria za tek in kolesarjenje ter Primotor Club, ki bo skrbel za varnost tekmovalcev. Opišimo na kratko proge. Tokrat bo plavanje ob barkovljanski obali s startom izpred sedeža društva Sirena. Plavalna proga bo dolga 2 km, tekmovalci bodo potem tekli ob barkovljanski obali do Miramarskega gradu in se bodo vrnili v prostore kluba Sirena, kjer bodo prevzeli kolesa. Proga bo speljana mimo Sesljana po Krasu in cilj bo nad Lonjerjem. Zaključek tekmovanja, nagrajevanje in skupno kosilo za tdkmovalce bo v prostorih kolesarskega kluba Adria v Lonjerju. Tekmovanje za lovoriko Alpe Adria naj bi postalo tradicionalno, tako da bi bil zaključek vsako leto v drugi državi. Seveda bo to od-visno od te prve preizkušnje. (Z. K.) V organizaciji košarkarske komisije pri ZSŠĐI bo v Borovem športnem centru na stadionu »1. maj« od ponedeljka do sobote potekal tečaj za košarkarske vodnike, oziroma trenerje prve stopnje. Tečaj je nameaijen mlajšim še aktivnim športnikom, ki bodo v okviru svojih društev začeli z vadbo najmlajših, bivšim košarkarjem, ki nameravajo v tem krogu ostati v vlogi trenerja in na splošno vsem tistim, ki bi se radi seznanili z osnovami teorije in metodike treniranja košarke. Organizacija tega tečaja je bila v dvomu do zadnjega trenutka, k sreči pa se je prav v zadnjih dneh prijavilo zadostno število kandidatov, tako da bo pobuda lahko stekla. Tečaj bo obsegal predavanja o splošnih psiholoških in fizičnih značilnostih otrok v raznih starostnih obdobjih, o. osnovi in specialni telesni pripravi mladih košarkarjev, o vadbenih metodah, o metodiki učenja elementov individualne tehnike, v napadu in obrambi ter o posredovanju taktičnih osnov na- pada in obrambe mladim košarkarjem. Tečaj bo začel v ponedeljek, 26. t.m., ob 18.30 na stadionu »1. maj«. Kandidati naj s sabo prinesejo potrebščine za pisanje in športno opremo ter piščalko. Tečaj bosta vodila Valter Vatovec in Igor Canciani. (Cancia). V NEDELJO, 8.9., V NABREŽINI Sokolov balinarski turnir ŠD Sokol prireja v nedeljo, 8. septembra, mednarodni balinarski turnir za »m. dveletno trofejo Sokola«. Turnir se bo odvijal na društvenem igrišču v Nabrežini s pričetkom ob 8. uri. Tekmovanje je v četvorkah, na turnirju pa bodo sodelovale poleg domačih in društvenih ekip, še druga moštva tostran in onstran meje. Nagrajevanje bo po koncu turnirja v večernih urah (okoli 20.00). obvestila Priprave naših amaterskih nogometnih ekip JK ČUPA hdreja 1. septembra pred sesljanskim ?alivom DRUŠTVENO REGATO za ka-iutne jadrnice. Start ob 10. uri. Vpiso-Vanje pred startom. Vabljeni! ROKOMETNI ODSEK ŠK KRAS J'abi dečke letnikov ’72, ’73, ’74 in ’75, b* bi želeli igrati rokomet na sesta-ki bo v sredo, 28. t. m., ob 18. kri v športno-kultumem centru v Zgo-liku. Istega dne bo ob 19. uri tudi se-stanek za mladince letnikov ’67, ’68, a". ’70 in ’71, ki jih zanima ta športna Panoga. ZSŠD! abvešča, da bo seja nogometne komike jutri, 26. avgusta, ob 20.30 na se-aezu ŠD Zarja v Bazovici. TENIŠKA SEKCIJA GAJE obvešča, da se bo nadaljeval teniški l®aaj za mladino jutri, 26. avgusta, ol> 9. un. NAMIZNOTENIŠKI ODSEK ŠK KRAS vabi otroke letnikov 1975, ’76 in ’77 na Začetniški tečaj, ki se bo pričel jutri, f'- avgusta, ob 10. uri v športno-aulturnem centru v Zgoniku. Prijave a kraju samem. ALPINISTIČNI ODSEK SPDT Ef'reja septembra letos ALPINISTIČNI ittčAJ za VSE. Vpisovanje v torek, .' in v četrtek, 29. avgusta, ob 20. V.r' na sedežu SPDT (Ul. sv. Fran-®‘šKa 20/III. nadstr., tel. 744-249). Vsi '.ki še niso dopolnili 18 let staro-u, morajo prinesti s seboj dovoljenje ‘aršev. Prvi spoznavni večer tečajni-ov bo v četrtek, 29. t.m., prva prak- tična vaja v Glinščici pa v nedeljo, 1. septembra. KOŠARKARSKA KOMISIJA ZSŠDI obvešča, da so v tajništvu združenja v Ul. sv. Frančiška 20/11. na voljo prijavnice za udeležbo na prvem zamejskem košarkarskem taboru, M bo od 2. do 7. septembra pod strokor-nim vodstvom Petra Brumna. Tabor je namenjen igralcem letnikov 1970, 71, 72 in 73. Ostale informacije v tajništvu združenja. Rok za prijavo zapade 28. avgusta 1985 ZSŠDI obvešča, da je v avgustu urad odprt v popoldanskih urah le ob ponedeljkih in sredah ter vsako drugo soboto. JK ČUPA obvešča člane in prijatelje, da bo društvena regata za kajutne jadrnice v nedeljo, 1. septembra, pred Sesljanskim zalivom. SPDT obvešča svoje člane, da lahko plačajo letno članarino v Tržaški knjigami v Trstu ali pa na društvenem sedežu ob torkih od 20. do 21. ure (Ul. sv. Frančiška 20/3. nadstr.). ŠD BREG vabi vse mladince, ki bi se radi ukvarjali z nogometom, da pristopijo k društvu. Za prvenstvo cicibanov pridejo v poštev rojeni do 1. 7.1975, začetnikov od 1. 7.1973 do 30. 6. 1975, najmlajših od 1. 7. 1971 do 30. 6.1 973 in naraščajnikov od 1. 7. 1969 do 30. 6. 1971. Informacije po telefonu št. 281-069 vsak torek, sredo in četrtek od 18. do 20. ure. line>3 »LINEA»... TIROLSKI STIL Zadnja modna novost so modeli, krojeni v tradicionalnem TIROLSKEM stilu. Puloverji, srajce, krila in kostimi z motivi tirolske folklore. -----------»LINEA« - Ul. Carducci 4 - TRST S.A.C.A.T. IMPORT - EXPORT nadomestni deli za FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA In za tuje znamke avtomobilov TRST, Ul. sv. Frančiška 38 — Tel. 794306 - 772002 Primorje: z resnim treningom do spodbudnih rezultatov Milan Mikuš Tudi proseško Primorje je začelo s pripravami za prvenstvo* 3. amaterske lige, ki se bo začelo čez mesec dni. Za predstavitev ekipe smo vprašali Milana Mikuša, ki je že pred leti treniral isto moštvo. Najprej bi vas rad vprašal, kako to, da ste se po dveh lotih vrnili h Primorju? Vrnil sem se, ker ima društvo letos dobre namene. Po značaju sem zelo resen in zato rad treniram ekipe, ki imajo voljo do dela. Nekatere igralce sem že prej poznal, tudi pri ostalih pa sem opazil, da resno trenirajo že takoj od začetka in da bi radi dosegli dobre rezultate. Kakšni so cilji Primorja? Že letos bi si želeli narediti čim več in to predvsem s trdim delom in izredno resnostjo. V teku treh let pa bi morali gotovo napredovati, saj že letos startamo na prvi dve mesti, ki omogočata igranje dodatnih srečanj za napredovanje. Poznate vaše nasprotnike? Kaj menite o ostalih slovenskih ekipah na Tržaškem? Ne poznam praktično nobene ekipe, tako mi je tudi nemogoče določati favorite. O slovenskih ekipah vem tudi malo, sem pa gotov, da se bodo -vse primerno okrepile. Doslej sem slišal le za odstop Gabriel-lija Gaji s strani Zarje, Opicina Su-percaffč pa si je zagotovila veliko mladih in dobrih igralcev, tako da jo uvrščam med favorite. Dosti bo tudi odvisno od tega, kako bodo formulirane podskupine. Možno je tudi, da bodo vse slovenske ekipe na Tržaškem v isti skupini, kar ne bi bilo za nas ugodno, kajti derbiji so vedno brez favorita, furlanske ekipe pa bi obenem imele olajšano pot. Prej ste omenili mlade igralce. Kakšno vlogo bojo imeli pri Primorju? V ekipi jih je nekaj, ker nimamo mladinske ekipe. Ne verjamem, da bodo vsi vključeni v osemnajsterico, ki bo nastopala v prvenstvu, predvsem ker čakamo še nekaj novih i-gralcev, ki bi morali prestopiti k nam iz Opicine Supercaffč. Če se bodo mladi zelo potrudili in dokazali, da so res dobri, pa jih bom seveda vzel v poštev. Kakšen način igre boste predvajali v prvenstvenih tekmah? Vedno bomo skušali forsirati naš način igre, vendar se je treba večkrat prilagoditi poteku tekme. Ste torej z vsem zadovoljni? Ja, ambient je ta pravi, fantje i-majo veliko voljo do igranja. Upam, da bo tudi publika čim bolj številna. Sedaj bomo odigrali vrsto prijateljskih srečanj. (Vanja Jogan) Začasen seznam igralcev Primorja VRATARJA Franco Micor (1948) ; Paolo Co-lautti (1960). BRANILCI Marjan Štoka (1947); Sergij Husu (1950); Edi Bezin (1951); Michele Castriotta (1961); Fabio Lombardo (1961); Franco Milani (1959). VEZNI IGRALCI Dario Antoni (1966) ; Valter Husu (1957) ; Massimo 'Livan (1962); Dario Olivo (1953); Fabio Manzin (1961) ; Massimo Ce-lea (1965) ; Elio Bortolotti (1951). NAPADALCA Valter Pertot (1956); Alessandro Dinoi (1961). Lombardo, Milani in Manzin prihajajo od Supercaffeja, vsi ostali pa so pri Primorju igrali že lani. Ekipo sta zapustila Igor Milkovič in Massimo Coslovich, ki sta pri Primorju bila na posodo. Prvi se je vrnil k Primorcu, drugi k Ponziani. r ■\ NEW YORK NEW YORK NEW YORK Branko Lakovič 19. * v ■_____S ni "tlrez prizadevnosti, odločnosti ni uspeha.« »Po-stljivi nikoli ne zmagajo, zmagovalec nikoli ne po-stiu »Lahko je biti poprečnež, težko je biti prvi.« So le nekatera gesla ameriških športnikov. , Da so ZDA športna velesila, ni to samo zasluga .®*o dobre organizacije, velikih ekonomskih sredstev .ogromne mase športnikov. Uspeh Američanov v v ofaj vseh športnih panogah gre predvsem iskati l*6 Prirejeni tekmovalnosti posameznika in v de navadah. Kot sem že enkrat omenil v tem hn, lst^u- je pri Američanih občudovanja vreden nji v odnos do športa. Tudi za nas najmanj pomembna tekma, trening, igra je za Američana zelo »resna stvar«. Ta pretirana tekmovalnost, pravijo ameriški sociologi, pa večkrat privede na igriščih tudi do nasilja. Trenerji, ki bi morali biti tudi pedagogi, pa kaže, tega nasilja ne skušajo preprečiti. Nasprotno! Zanje je povsod in vselej pomembna le zmaga. »V športu ni pomembno zmagati, temveč edino pomembno je zmaga,« je bilo geslo slavnega trenerja ameriškega »footballa« Vincea Lombardija. »Kar sovražim tiste ljudi, ki me po porazu tolažijo, češ saj je moja ekipa dobro ' igrala. Jaz želim le zmago,« je pravil trener Woody Hayes. »Ko je pretep na igrišču, sem kar zaskrbljen, še rezervni igralci na klopi ne stopijo na igrišče, da bi pomagali svojim soigralcem. To so strahopetci,« je izjavil spet drugi trener. Nasilje na igriščih se je zadnja leta stopnjevalo. Pomembni časopisi (ne samo športni) so odločno obsojali nasilje, obenem pa tudi ugotavljali, da je skoraj nemogoče krepiti tekmovalnost pri igralcih, obenem pa preprečiti nasilje. Sicer so pretepi na športnih igriščih že tako splošen pojav po vsem svetu, da je, na žalost, že pravi čudež, ko se srečanje konča brez nešportnega obnašanja ali incidentov. Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din. * Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljevo 8/11 nad. - telefon 223023 f Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st . viš 23 mm) 43 000 lir. Finančni m legalni, oglasi 2 90Ó lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA 18% Osmrtnice, zahvale in sožalja pò formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pn oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275. tlx 460270 EST-I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah- SPI primorski M dnevnik TflST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - TIx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L À ZTT član halijansk« in tiska F- ^ Trst [Mjill zveze časopisnih Isnj^ založnikov FIEG 25. avgusta 1985 Priprave na srečanje Reagan - Gorbačov Spijonska vojna Japonke so zagnale vik in krik Minister, ki je sposoben posiliti žensko NEW YORK — Morda sploh ne drži to, kar bomo — tu in zdaj — napisali. Toda vzročne zveze med nekaterimi dogodki nikakor ne moremo prezreti. Reagan in Gorbačov se bosta novembra srečala v Ženevi, toda že nekaj časa in tudi tri mesece pred srečanjem se med velesilama bije »spijonska vojna«, kakršne ne pomnimo. Z izbranimi nizkimi udarci, kot si tovrstno, področje zasluži. Prejšnji teden sta glasnika državnega tajništva sodila, da so si ZDA v tej vojni pridobile velik naskok in da bo vest, češ da sovjeti njihove uslužbence v Moskvi nadzirajo s pomočjo posebnega kemičnega in povrhu še kan-ceroznega praha, nekaj tednov zavzemala ugledna mesta na prvih časnikarskih straneh, ko sta iz vzhodnega bloka dobili v bok torpedo, ki je njim in celemu svetu dobesedno vzel sapo: iz Zahodne Nemčije je zbežal šef zvezne protiobveščevalne službe Heinz Tiedge in zaprosil za politično zatošišče v NDR. Rezultat je ena proti ena. Ne gre, kakor se ve, za nogometno tekmo, ampak za igro, ki je posebno surova in ki se ne bo zaključila niti z drugim polčasom in niti s podaljški. Njeni prvi udarci so se začeli leta 1962, ko so si Amerikanci in sovjeti na nekem berlinskem mostu izmenjali pilota ameriškega vohunskega letala U-2 Garyja Powersa, ki so ga za časa Hruščova sklatili na sibirskem nebu, in Rusa Rudolfa Abela, v ZDA ujetega sovjetskega špijona. Iz letošnjega leta je odkritje dveh židovskih emigrantov, ki so jih v ZDA odkrili kot sovjetska špijona in sta v zaporu v Kaliforniji. Takrat sovjetski vojaki ubijejo ameriškega vojaka, ki je vohunil ob meji. Amerikanci odgovorijo z obsodbo zakoncev Ogorodnikov in očitajo lepi soprogi, da si je s svojimi čari pridobila naklonjenost agenta FBI in kup informacij. Še hujše je bilo odkritje v mornariškem ministrstvu, kjer je Jihn Walker 20 let »za prgišče dolarjev«, kot so zapisali, sovjetom prinašal zaupne podatke o kodeksih in telekomunikacijah. Istočasno so v Los Angelesu obsodili na dosmrtno ječo inženirja, ker je Moskvi razkril načrte za radar nevidljivega ameriškega bojnega letala »stealth«. Tako smo prišlo do (ponovne) junijske izmenjave ujetih vohunov na prav tistem berlinskem mostu: ZDA sd izročile štiri, sovjeti pa 25, vsi Zahodni Nemci, ki so vohunili na vzhodu. Od včeraj je vest, da je NDR po zaslugi Tiedgea odkrila okoli ISO zahodnonemških vohunov. Njegov uspeh je 'zagotovo zameglil zgodbico s kemičnim praškom, ki ga sovjeti že dolgo uporabljajo in po izjavah samih strokovnjakov v Washingtonu sodi v televizijsko nadaljevanko slabše vrste. TOKIO — »Sramota je za moškega, ako nima dovolj moči, da bi posilil žensko.« Tako se glasi izjava, ki jo je objavil japonski mesečnik »Siti ra-, naa« (Mestni tekač), namenjen predvsem ljubiteljem »jogginga«, ne pa perverznim ljubiteljem škandalistične-ga'tiska. In vendar je iz izjave nastal pravi. škandal. Japonske ženske so zagnale vik in krik in njihovemu se je pridružil še marsikateri glas. Čemu taka reakcija na sicer težko izjavo, ko pa ima časnik, ki jo je objavil, izredno omejen krog bralcev. Vzrok je v avtorju modre sodbe, ki m kak prekaljen gangster ali posiljevalec, pač pa nič manj japonski minister za kulturo Shumon Miura. Kulturni minister se v intervjuju ponaša, da vsak dan dviga uteži in preteče nekaj kilometrov, da bi obdržal telesno kondicijo in zato .je še dovolj krepak, da lahko izvede posilstvo. Mladostni minister se ni ustavil pri teoretični navedbi svojih telesnih sposobnosti, ampak se je spustil malce dlje. Brž ko je zaslovel zaradi svoje drzne izjave, je drugemu časopisu, popularnemu tedniku »Say«, v intervjuju natresel dodatnega popra. S svojega visokega položaja je namreč sklenil, da posreduje nekaj koristnih nasvetov bodočim posiljevalcem, »če že posiljujete,« pravi mož, ki je v japonski vladi zadolžen za kulturo, »je najbolje, da si za žrtev izberete kako žensko "lažje morale”: zanjo bo to komaj majhen incident, morda pa se bo celo čutila počaščena, ker bo pomislila, da ste jo posilili zaradi njene lepote.« Minister doslej še ni povedal, kako je mogoče prepoznati žensko, ki naj bi jo v njenem interesu posilili. Verjetno tega tudi ne bo storil po viharju, ki so ga povzročili njegovi nasveti. Miura se je pod plazom kritik in protestov predvsem s strani japonskih žensk skušal za nekaj -časa izmuzniti novinarjem, ko pa so le ti iztaknili njegovo skrivališče, je malce v zadregi dejal, da ni mislil resno in da se je samo šalil. Zaenkrat je šaljivi minister obdržal svoje mesto na vrhu japonske u-prave za kulturne zadeve tako,_da se je — po japonskem običaju — globoko poklonil pred člani parlamenta, izjavil, da se kesa svojih izjav in da se ne namerava nikdar več tako šaliti. Vendar to kesanje ni potolažilo ogorčenih japonskih žena, ki zahtevajo odstranitev ministra Miure. Opazovalci ne izključujejo, da bi do tega morda prišlo čez nekaj mesecev, ko namerava ministrski predsednik Na-kasone izvesti delno preosnovo i^ade. V tem primeru bi lahko rekli, da se glede ženskega vprašanja japonska kultura res spreminja. Posiljevalec otrok POZZUOLI (NEAPELJ) — Karabinjerji so aretirali 50-letnega povratnika Raffaeleja Vaccara iz Neaplja» ki je v različnih okoliščinah posilil pet dečkov starih od 8 do 10 let. Dečke je privabljal kar na plaži, kjer so se kopali. Moški je bil v preteklosti že obsojen zaradi posilstva. Karabinjerji» preoblečeni v ribiče, so ga aretiral* prav v trenutku, ko je privabljal nekega dečka. Ko so ga odvedb, so ga rešili linčanja, ki so ga pripravljal* starši posiljenih dečkov. ------------------------------N če, Miguel De Cervantes 8. DON KIHOT Če potrebujete pomivalno korito iz nerjavečega jekla 18/10, izkoristite »trenutek trgovine Romani« in ne bo vam žal! SERIJA UNIVERSAL Omarice za pomivalna korita s prostorom za: pralni stroj, pomivalni stroj, hladilnik — standardne mere 60x60x85 — desno in levo Mod. U 100 100x60x85 240.000 lir Mod. U 120 120x60x85 280.000 lir Mod. U 135 135x60x85 310.000 lir Mod. U 150 150x60x85 330.000 lir SERIJA LINEA Kompletna pomivalna korita Mod. Ail 801 80x50x85 korito z odcejalnikom Mod. Aii 901 90x50x85 korito z 'odcejalnikom Mod. Ail 1000 100x50x85 korito z odcejalnikom Mod. Aii 1002 100x50x85 2 koriti Mod. Sai 1200120x50x85 2 koriti z odcejalnikom in predali 150.000 lir 160.000 lir 155.000 lir 190.000 lir 345.000 lir vsi s sifonom v moplenu in nadaljnjih 23 modelov na ogled! V cene je vključen davek IVA Plačevanje na obroke do 42 mesecev brez predplačila in brez menic. Vaša trgovina CSMperf V ___________________ v Trstu — Ul. Revoltella 10