SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 1& s~ld.t za pol leta 8 gld •t za četrt leta 4 fld», aa jedea mesec 1 gld.40 kr. V administraciji prejemati velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden raeiec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več ca leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema npravntfitvo in ekspedlelj» v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semeulšklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne, Štev. 29. V Ljubljani, v sredo 5. februvarija 1896. Letnik XXI Y Krošnjarstvo z vero. Kakor kažejo dogodki v Sredcu, o katerih nam poročajo najnovejša poročila, kmalu izgine iz bolgarske ustave § 38., ki določuje, da prestolonaslednik bolgarski ni prisiljen biti pravoslavne vere. Knei Ferdinand, ki je pred časom dognal s pomočjo Stambulovo, da se je ta določba vsprejela v ustavo, jel se je po padcu Stambulova umikati opoziciji, ki je vedno zahtevala, da mora biti prestolonaslednik pravoslavne vere, kakor je tudi ves narod bolgarski pravoslaven. Knee Ferdinand je najprej imel premagati ugovore svoje soproge, o kateri se govori, da neče ničesar slišati o kaki prekrstitvi Borisovi ter da se hoče vrniti k starišem, ako bi se to vkljub njeni volji zgodilo. Nato je šel po svetu k svojim in njenim sorodnikom, da jim razmere pojasni ter jih skuša pregovoriti, naj bi se sprijaznili s to zadevo. Po svojih zastopnikih se je knez razgovarjal tudi z raznimi državami, sam pa je osebno prosil avdijenco tudi pri papežu Leonu XIII. — Kaj da je gnalo kneza bolgarskega k papežu, seveda ne vemo, kajti, kar listi poročajo, da bi bil prosil sv. Očeta dovoljenja za prestop svojega sina v pravo-slavje, tega mi ne verujemo, ker Ferdinand kot katolik vé, da se cerkev pri dogmah ne more z nikomur pogajati. Tega namena torej Koburg ni mogel imeti. Drugi listi poročajo, da je hotel papežu pojasniti svoje težavno stališče, ter da se mora prestolu odpovedati, ako v tem oziru ne vstreže javnemu mnenju. Iz poročil raznih listov je jasno, da je dobil knez Ferdinand v Vatikanu jasen odgovor. Zato je tudi hitel domov, da ondi zopet krošnjari z vero svojega sina za prestol, ki je omajan, in ki ga bo najmanj vtrdil s takim svojim postopanjem. Po našem mnenju namreč Ferdinand s tem svojim korakom nikakor ne bo zadostil zahtevam Rusije, ki vodi vso to stvar, in ki dosledno in vstrajno deluje na to, da se čim preje knez Ferdinand odstrani iz de- žele, da nastopijo zopet razmere, kakor so vladale v prejšnjih časih na Bolgarskem, ko je ondi še neomejeno vladal ruski osvoboditelj. Boj, ki se sedaj bije v Bolgariji, je važen v verskem in političnem oziru. Bati se je, da za sedaj zmaga ruski vpliv, da se Bolgarska v verskem in političnem oziru zopet bolj približa Rusiji. Knez Ferdinand, ki se je vdal za ceno prestola ruskim intrigam, pa je lahko prepričan, da je s tem sebi in deželi le slabo vstregel, kajti* kedor zaradi svetne časti in slave krošnjari z vero, pač ne more pričakovati blagoslova božjega in mi smo prepričani, da je prekrščenje princa Borisa prvi smrtonosni vdarec zanj in za njegovo dinastijo. Manifest kneza Ferdinanda, s katerim je o svojem prenagljenem koraku včeraj obvestil bolgarsko ljudstvo, se glasi doslovno : „Da izpolnim obljubo, katero sem izrekal ljudskemu ¿astop. tvu na knežjem prestolu, naznanjam svojemu ljubljenemu narodu, da sem vporabil ves trud in vse svoje moči, da bi odstranil ovire, ki se stavijo izpolnitvi vroče želje celega naroda, prestopu prestolonaslednika v naročje narodne cerkve. Ker sem zadostil svoji dolžnosti s tem, da sem spoštoval vse one, od katerih je odvisna povoljna odstranitev zaprek, ki so zavirale rešitev osodepolnega vprašanja, katero je globoko vplivalo na ves narod, in ker so splavale po vodi vse moje nade, ker namreč nisem našel tam koder sem pričakoval, povoljnega spoznanja, kakoršnega je treba za Bolgarsko, sklenil sem, zvest svoji prisegi, katero sem dal svojemu ljubljenemu narodu, osebno odstraniti vse zapreke in položiti na oltar domovine neizmerno in najtežjo žrtev. Vsled tega naznanjam vsem Bolgarom, da se vrši sv. birma prestolonaslednika princa Borisa trnovskega po obredu pravoslavne cerkve na dan Marijinega očiščevanja, 2. februvarija t. 1. Naj blagoslovi kralj vseh kraljev ta moj korak in naj obvaruje v jedinosti mojo domovino in rodbino." Demonstracija v Piranu proti hrvatskim in slovenskim poslancem isterskega deželnega zbora in njihov odmev. Ker so se objavila različna poročila o demonstracijah od dne 10. januvarija, katera poročila se ne strinjajo z resnico in ker nam ni bilo mogoče, zavrniti ta tendencijozna zavijanja v deželnem zboru, objavljamo s tem ves resnični dogodek. Dne 10. januvarija t. 1. potovalo nas je osem podpisanih deželnih poslancev s parnikom „Quieto" iz Poreča v Trst. Zaradi silno viharne burje pa smo morali izstopiti v Piranu, kakor vsi drugi popotniki. 2e na parobrodu najeli smo si ómnibus, katerega nam je bil radovoljno prišel ponujat voznik Dolce. On nas je spremljal do kavarne „dei Signori" zato, da ne bi najeli drugih voz, kateri so nam bili tudi na ponudbo. Dva nosača prevzela sta našo prtljago, in sicer mož, star kacih 50 let, in dečku je bilo kacih 16 let, zadnji s črnim znamenjem na obrazu; oba bila sta zelo zadovoljna, da si kaj prislužita. Na pomolu insultirali so nas piranski „signori" infamno. Razgrajalci spremljali so nas iz pomola po vsem mestu in so neprenehoma kričali: „Fora i sciavi!" „In mar con loro!" „Farabutti!" „Abasso Spinčic!" „Pereat Mandié!" itd. V takem položaju se nismo mogli zaustaviti v mestu, toliko manje, ker tudi ni bilo nikjer videti kake straže in ker župan dr. Fragiacomo tudi ob času znanih izgredov zaradi uradnih napisov ni hotel skrbeti za red. Rekli smo vozniku, naj napreže in za nami pride. Pričakovali smo ga na planem, na burji poleg trdnjavskih zidin. Ker dlje časa ni bilo voza, poslali smo dečka, ki je nosil prtljago, gledat, da li pride. Deček se je kmalu vrnil s poročilom: „Ne, nego gospodje pridejo" — „no, ma vien i siori". Voznik res ni prišel. Gotovo so ga razgovorih „signori". Na mesto njega prišli so ti in nas na razne načine zasramo-vali in se nam grozili. Med drugim šel je mimo nas neki Pietro Amoroso in se kmalu vrnil, ne da bi UST E K Dozdevna ljubezen. Roman. — Spisal knez M. N. Volkonskij. (Dalje.) Pred odhodom v Favorit se je bilo določilo, odpraviti se po cesti v Enersteinschloss. Ta grad bil je znamenit zato, ker takih cvetic, kakor tam, ni bilo moči najti nikjer. Tako je zagotavljal Knaus, ljubitelj cvetic in sam vrtnar, zato se je trdno določilo, da se pojde preje v ta grad, kakor v Favorit. Do njega, kakor tudi do Favorita bilo je dve uri. Jutro b'lo je solnčno, a ne vroče, in lahek veter, pihljajoč nasproti kočijam, igral se je veselo s trakovi, cveticami in krajci ženskih klobukov. Bahtemin se je veselil nevede tihega vremena in, pogleduj ča-ih v lice grofice, primerjal je je v mislih nehote z licem Taše. Jrdnakosti v črtah bilo je malo. Očevidno je morala biti Taša v obličji bolj očetu podobna, a bilo je nekaj uer»zjasnjenega in neumljivega v smehljaji in očeh, kar je sestavljalo podobnost mej materjo, iu kar je Bihteminu posebno ugajalo, „O čem pa premišljujete, Štefan Aleksejevič ?" obrnila se je Ljvova nepričakovano naglo k Bahte-minu. Govorila je ves čas z grofico in Kašinskim. Bahtemin se je predramil. „Prav, da vam ne morem povedati, Katarina Aleksandrovna," odgovoril je. — „O ničemur." „A kdo vam je to povedal?" vprašal je smeji se Kašinskij. Štefan Aleksejevič ni razumel. „Kdo mi je kaj povedal ?" Kašinskij je pokimal z glavo in zasmejal se močneje. „To, o čemur mislite," objasnil je Bahteminu, ki je pogledal na-nj z začudenjem in z nekakim sovraštvom. Štefan Aleksejevič ni odgovoril ničesa. Ljvova in grofica ste se nasmehnili. „A kako krasno vreme je danes," dejala je grofica, da bi povedala kar-koli. — „Vedno se bojim govoriti o vremenu, da bi me ne gledali grdo," popravila si je, — „toda vender, koliko časa je že toplo. A ko smo bili prišli sem, pomnite, kak mraz je bil I" Potresla je z rameni in začela vzpominjati, kako je bilo mrzlo, kako ste se dolgočasili in kako se je mučila za Tašo, katera se je začela prvi čas v Ba-denu naglo hujšati in bledeti. „A sedaj se ne more reči tega o grofici," pre-strigel jo je Kašinskij. — „Se danes sem se je veselil. Iu kako se rudeči, ta plaščič," pristavil je in pokazavši si na ramena, nasmehnil se grofici ki se je tudi nasmehnila, a ped plašč, ne da bi zapazil, pokazala mu tri anglijski sklenjene prste, da bi Taše ne gledal grdo. „Suho je drevo — jutri je petek I" dejala je grofica, iskala, kje bi potrkala po vozu in potrkala po njega dvericah. Kašinskij se je zasmejal. „Suho, suho" . . . ponovil je z veselim smehom in tudi potrkal s prstom. — „Pihni, pljuni, kako je to?" Naslonil je glavo nazaj in pogledal z velikimi, okroglimi, smehljajočimi se očmi v obličje grofici ter delal kakor da pljuje. „Ne, res," rekla je grofica z nekoliko nižjim glasom. „Res sem se bala za njo." ... iT f bil sam demonstroval. Prišla sta tudi dva mlajša gospoda in šla skozi vrata malega ob cesti stoječega poslopja v neki vrt, morda zato, da bi s svoje strani pričakovala voz. Baš ko sta ta dva prišla po glavni cesti, približalo se je štiri ali pet drugih po stranski poti tako, da so stali pred nami na cesti. Drugi, ki so bili na strani proti mestu, so kričali in kamenje pobirali. V tem kritičnem položaju in brez varstva odločili smo, iti dalje po cesti. Sli smo in spremljala sta nas nosilca prtljage, zasledovali nas pa „signori", kateri so kričali, žvižgali, zmerjali nas in kamenje metali za nami. To je trajalo skoro pol ure. Starejšega nosilca bili so demonstrantje nekoliko zaustavili, a došel nas je na križpoti, kjer vodi od glavne ceste v Porto Rose. Tu sta izjavila oba nosilca, da nečeta več dalje iti. Ko sta bila plačana, izjavil je starejši, da se skoro boji, povrniti se v mesto — „go quasi riguardo tornar in citt&". Morali smo torej sami nositi dalje prtljago. Kmalu sti nas pretekli dve kočiji, jedna zaprta, druga odprta. Opravičeno smo takoj mislili, da so onih pet do šest vozečih se oseb emisarji. Bili so močno zaviti, da bi se jih ne spoznalo. Samo oni so nas mogli videti, da smo nosili prtljago na ramenih, kar je „Piccolo" poročal že dne 11. ja-nuvarija. V Strunjanu smo slučajno naleteli na voz nekega v Trstu nastanjenega Hrvata Brajkovica. Na tem vozu peljala sta se podpisana dr. Stanger in S. Q. Cosulich s prtljago vred do Izole, kjer sta se nadejala dobiti in najeti vozov za vse. Ali tam se jim je na kratko in osorno odgovorilo: „Danes ne na-prežemo." Tega si ne moremo drugače razlagati, nego da je bil dotični voznik opozorjen po prej omenjenih emisarjih in je vedel, da mi potrebujemo kočije. Kajti dra. Stangerja in Cosulicha ne pozna nikdo v Izoli. Morala sta torej, pustivša prtljago v Izoli, peš hoditi do Kopra, kamor sta dospela popolnoma utrujena. Nas šest ostalih šlo je peš za njimi iz Stru-njana. Pred Izolo zvedeli smo od vračajočega se Brajkoviča, da ni bilo mogoče dobiti vozov. Morali smo torej hoditi za svojima tovarišema v mraku, po cesti ob morju, v vedni nevarnosti. Iz Izole brzojavili smo okrajnemu glavarstvu v Koper, proseči kočije in asistence in naznanjajoči na kratko, kar se je dogodilo. Ob tej priliki čule so se tudi v Izoli nekatere psovke proti Slovanom. Tudi eden prej omenjenih dveh voznikov, ki sta se vračala iz Kopra, zakričal nam je pred Izolo: „fora i sciaviI" Prišli smo do pred Kopra, ne da bi bili srečali srčno zaželjene pomoči. Pač pa smo zapazili, da sta dva mlada moža prežala za cerkvijo v Se-medeli, ki sta, opazivša nas, brzo korakala v mesto; najbrž za to, da naznanita naš prihod svojim zaveznikom. Bila je že tema in mi po 41/» urn> hoji popolnem nezmožni še dalje hoditi. Posilili smo se še in šli, da nam ni bilo treba iti v mesto, po daljši poti še kak kilometer, v kasarno finančne straže pri sv. Nazariju pred Koprom, kjer smo bili sprejeti najprijaznejše. Takoj smo pri c. kr. okrajnem glavarstva pis- „Da, da!"... dejal je Ardaljon Matvojevič, veselo smeji se — „a sedaj smo potrkavali in po-pljevali — vse bode dobro!" A mahoma ste lici grofici strašno pobledeli. „Poglejte, kaj je tam!" vskliknila je prestrašeno, kazaje z roko naprej. Kašinskij in Bahtemin sta se obrnila. Koleselj, v katerem se je peljala Taša, ki je bil daleč pred kočijo „starčkov", se je hipoma ustavil in Ilija Dmitrijevič, naglo skočivši ven, je hitel po cesti. Groza in strah sta grofici ostala in celo presenečeni kočijaž, mesto da bi vozil Ljvovu nasproti, kar bi bilo najpametnejše, se je ustavil in čakal, da se je približal. „Za Boga, kaj pa je!" vznemirjala se je grofica. Bila je vsa bleda, omahovala in silila odpreti dverci koleselja, da bi izkočila. — „Za Boga!.. . Taša ... s Tašo je nekaj," ponavljala je križaje se. „Ilija Dmitrijevič, kaj je tam pri vas ?B vsklik-nil je Bahtemin. Ljvova se je tiščala v kotu, kakor da je ona kriva tega dogodka. (Dalje sledi.) meno poizvedovali o osodi naših dveh tovarišev in precej obširno popisali, kar se je dogodilo. Po finančnem stražarju pa smo doznali ustmeno, da pri okrajnem glavarstvu nič ne veio o njiju in da so odšli vozovi in žandarmi v Izolo — se ve, za naB prekasno. Ko so se pozno v noč vrnili iz Izole, zvedeli smo, da sta dr. Stanger in Cosulich v varnosti pri nekem v javni službi nahajajočem se Hrvatu v Kopru. Drugo jutro odpeljali smo se vsi s kočijami iz Kopra v Trst. A čudili smo se vsi, da nas c. kr. okrajno glavarstvo ni še isti večer zaslišalo v kasarni. Sploh tudi pozneje nismo bili zaslišani, izvzemši dvojico nas. To je resnični opis onega, kar se nam je dogodilo dne 10. t. m. Za to jamčimo s svojo častjo. Tržaški „II Piccolo" je na kratko, a z vidnim veseljem popisal ta dogodljaj v svoji številki od 11. t. m. in pripoznal demonstracijo v mestu Piranu in izven mesta. Italijanski poslanci sami pripoznavajo privatno, da se je demonstracija proti slovanskim poslancem vršila v Piranu, pristavljajo pa, da je bila naperjena samo proti nekaterim. Oni pripoznavajo tudi, da so bili v Kopru obveščeni o našem prihodu še prej nego smo mi tje prišli. To je bilo mogoče samo brzojavno ali po onih 6 ljudeh v dveh kočijah. V „Piccolo della sera" od 13. ja-nuvarija zasmehuje se nas, da nismo imeli poguma, iti v Koper. Pri vsem tem pisala sta dne 13. januvarija istočasno poluradna „Triester Zeitung" in „Piccolo", da so po uradnih poizvedbah šli slovanski poslanci popolnem nemoteni po Piranu. To je skrajna neresnica. Proti nam so demonstrovali iz pomola po vsem mestu in sicer ne p o b a 1 i n i, nego signori. Se večja neresnica je, kar je znani piranski župan dr. Fragiacomo baje ustmeno poročal njegovi ekscelenci gospodu namestniku, da so Piranci zato demonstrovali proti nam, ker da smo provo-katorično ogledovali dvojezično tablo na sodnem poslopja. „Piccolo" sam trdi v svojem dotičnem prvem poročilu, da smo z „riservato e imbronciato" vedenjem korakali po mestu. In res, hodili smo po pomolu in po mestu, ne da bi se ozirali, in nobeden od nas ni niti videl sodnega poslopja in torej tudi ne table na njem. Nobeden od nas tudi ne ve, kje stoji sodno poslopje ! Vsaki čas smo pripravljeni priseči tudi na to. Demostracijo samo pa nadkriljuje še vedenje italijanskih poslancev in italijanskih poslušalcev v seji deželnega zbora dni 17. januvarija. Ko se je v tej seji poslanec Spinčič samo dotaknil onih dogodkov in so italijanski poslanci slišali samo besedo P i r a n o , ustali so vsi, raznovrstno kričali in se je med drugim prav razločno slišalo, da so rekli, posl. Nic. Venjer: „Rispettate Pirano!" posl. dr. Benatti: „A vete avuto quello che meri tate!" posl. dr. Vergottini: „In altro paese vi avrebbero ucciso!"Te besede smo slišali. Poslanec Spinčič je nadaljevaje svoj govor glasno zahteval, naj se v zapisnik seje upišejo besede posl. dr. Vergottinija, katere je govornik ponavljal v italijanskem jeziku in opozoril tudi vladnega komisarja na to svojo zahtevo. Poslušalci na Galeriji ploskali so vsem tem vsklikom in jih odobravali z „bravo !" „bene!" ter posebno dru. Vergottinij» glasno pritrjevali z besedico „si, si I" Predsednik ni opominjal nobenega poslanca zaradi tega — vladni komisar je molčal. Poreč, dne 24. januvarija 1896. Cosulich, Jenko, K o m p a r e , M a n d i c , Spinčič, dr. Stanger, dr. D. Trinajstič, dr. M. T r i n a j s t i 6. Koroški deželni zbor. Iz Celovca, 2. febr. VI. Ohranitev kmetskih posestev. Kakor sem omenil v zadnjem svojem poročilu, izročil je mil. knezoškof dr. J. Kahn v 16. seji dni 25. jan. zbornici samostojni predlog o ohranitvi kmetskih posestev. Znameniti predlog se glasi: „Visoki deželni zbor naj sklene zakon po teh-le načelih: C1 eni. Sedaj obstoječa kmetska posestva se imajo ohraniti za vso bodočnost; 1. ta posestva se imajo ceniti in določiti kot cele, — pol — itd. kmetije. 2. Sedanja posestva se ne smejo šiloma spremeniti. Clen II. Radovoljno se sme v bodoče samo v sledečih slučajih spreminjati: 1. Jednota (puša) se sme kupcu samo tedaj prepustiti, ako jo kot samostojni jedini posestnik obdeluje. 2. Da se menjajo jednake jeduote. 3. Da se dvojnata kmetija razdeli v dve kmetiji z dvema posestnikoma in lastnikoma. 4. Da se cela kmetija razdeli v dvojnati. 5. Se prodajajo take jednote, po katerih pride jedna kmetija po nakupu v višjo, druga po prodaji v nižjo vrsto. 6. Ko se posestva po nakupih zaokrožujejo in priraste cela jednota, se ima na drugi strani odcepiti nova jednota iste vrednosti. Clen III. Ce se iz katerega koli uzroka razprodajo večje skupine posestev, zlasti take, ki so nastale po nakupu manjših kmetskih posestev, potem veljaj za ravnilo 1. da se ohrani prvotno veliko posestvo zaokroženo v roci jednega posestnika in lastnika; drugi deli naj preidejo po jednotah na samostojne kmetske posestnike in lastnike. 2. Ce se prostovoljno zopet uredijo od velikih posestnikov kmetska posestva, potem naj se onim, ki jih kupijo, dovoli v sledečem členu dovoljena podpora. Clen IV. Vsakokratni deželni odbor se po na-tančnejih postavnih določbah pooblaščuje, da pri predstoječih premembah posestva in lastništva s pomočjo dež. hipotečne banke: 1. dovoljuje daljša posojila z anuitetami; 2. posreduje s tem, da nakupuje posestva in jih oddaje v najem. Clen V. Pri predstoječih izpremembah naj poslujejo v pomoč dež. odboru v posameznih slučajih komisije, obstoječe iz: a) dveh razboritih kmetov, b) komisarja dež. odbora, c) komisarja c. k. dež. vlade. 2. Za omenjene premembe naj se prosi za primerne davčne olajšave. Zdela naj to postavo gospodarski odsek v zvezi z juridično-političnim. Postavni načrt naj se predloži še v tem zasedanju". Prvo branje tega predloga se je vršilo v 17. seji, dni 27. januvarija in je povzročilo obširnejšo debato. Knezoškof dr. Kahn utemeljuje svoj predlog v obširnem govoru in pravi, da si je svest mnogih težav za tako postavo, ki se pa morejo še odstraniti. Tudi se s to premembo ne bode že vse doseglo za kmetski stan, a ona je podlaga za potrebne nadaljne preosnove. Glavni cilj je stalnost kmetskih posestev, da se ohrani mnogoštevilni in stalni km. stan. Sedaj je še mogoče ohraniti kmetski stan po takih reformah; v dveh, štirih letih to ne bode več mogoče vsled sedaj vladajočega gospodarskega sistema in pride tudi pri nas do žalostnih razmer, kakoršne so v Italiji, Angleškem. Ce propade km. stan, ga bo težko obuditi znova. Nato govornik označuje in vtemeljuje posamezne odstavke svojega predloga, pri tem kazaje na načela in mnoge praktične slučaje, ki so vodili pri sestavu tega predloga. Govornik kaže tudi na težave takega zakona, a pravi, če treba v to žrtev, zasluži jih baš kmetski stan, ki v prvi vrsti daje cerkvi duhovnikov, državi uradnikov in sodnikov ter vojalov, družbi zdravnikov in pravnikov, obrtu delavcev in tehničnih močij. Res, da težave ne bodo male, ker ugovarjalo se bode, da bodo posestva potem zgubila vrednost, da so sedanje postave novemu predlogu nasprotne, itd.; a vse te navidezne težave se bodo dale odstraniti. Konečno zagotavlja govornik, da rad sprejme vsaki nasvet. Pri debati o predlogu je najprej govoril dr. S te in wen d er, ki je pripoznal dobri namen predloga, a zatrjeval, da na Koroškem ni razdeljevanje kmetskih posestev vzrok propadanju kmetskega stanu, marveč to, da večji posestniki nakupujejo manjša posestva. Pravi, da se posestva ne morejo povsod razdeliti po jednotah. Z nekaterimi izgledi kaže, kako veliki posestniki nakupujejo kmetska posestva. Govornik poudarja, da se predlog v celoti ne bode mogel sprejeti, da je pa začetek agrarični akciji, ki se ima pričeti v deželnem zboru. Dr. Abu i a ima raznovrstne pomisleke proti predlogu. Navaja razne vzroke propadanja kmetskega stanu: da pada zemljiška renta, denarno gospodarstvo, zadolženje itd. Konečno predlaga, naj se predlog izroči posebnemu odseku 7 članov. Dr. Prettner se vjema z dr. Steinwender jem in ponavlja razne pomisleke. Konečno poudarja, da treba knezoškofa zahvaliti za to, da je to stvar sprožil v deželnem zboru, in da to kaže, da hoče „nasprotna" stranka sodelovati v gospodarskih zadevah v korist deželi. Knezoškof na to odgovarja predgovornikom na razne izražene pomisleke in se zavaruje proti temu, da bi se predlog smatral za strankarsko stvar, ker je nastal le po želji, koristiti kmetskemu ljudstva. Predlog se je izročil posebnemu odseku, v katerega so se izvolili v 18 seji dne 28. januvarija: mil. knetoškof in poslanci: Steiuweuder, Supersberg, Otič, dr. Hibler, Orafi in dr. Abuja. * * * XVII. seja dne 27. januvarija. Razven obširne debate o agrarnem predlogu je poročal Hok o vravnanju raznih služb v bolnišnici. Poročilo kaže, da naraščajo troški za 8000 gld. na leto. Reši se več poročil o cestnih zadevah in lokalnih železnicah. Za železnico po krški dolini prevzame dežela za 100.000 gld. glavnih akcij. Za železnico Mostič-Velikovec se ne dovoli podpore, glede železnice Sinčaves - Železna Kaplja naj odbor še poizveduje. Za to železnico govori posl. Muri. XVIII. seja dne 28. januvariia: Rt-ši se več formalnih zadev o novi bolnišnici itd. Deželnemu odboru se naroča, da poizveduje o novem zdravstvenem okraju Labnd, ki naj obsega občine Labud, Libeliče in Etendorf. Dovoli se več podpor in konečno izvoli agrarični odsek. XIX. seja dne 29. januvarija: Obširna debata je o dveh predlogih gledč plemenskih bikov, o katerih uporabi naj se uvede posebna postava. Govorili so: poročevalca Lodron in Elbl, posl. Abuja. Supersberg, Ehrenwerth, Prettner, deželni predsednik. Predlog večine se je vsprejel. — Več občinam se dovoli garancija obresti) za šolske stavbe. Več prošenj se odkloni, med njimi prošnja katoliškega šolskega društva na Dunaju in „Stlimarke". Gledč „Stidmarke" je omenil poročevalec Moro, da se društvo, kateremu je namen, podpirati le „Nemce" in ki je nasprotno Slovencem, ne sme podpirati z deželnim denarjem, katerega donašajo tudi Slovenci. Sklicuje se tudi na vzgled štajerskega deželnega zbora. Dr. Steinvvender se huduje nad besedami poročevalca in pravi, da drugod ne postopajo tako. Ce bomo tako „pravični" proti manjšini, bodemo povsod prikrajšani, vzdihuje. Nemce niso vprašali, so li zadovoljui s celjsko gimnazijo itd. Steinwender-ju je kratko odgovoril posl. Muri, ki se pridružuj» besedam poročevalca. Društvo ima namen, da podpira nemško narodnost proti slovenski ; zato nakupuje slovenska posestva. Steinvvender se sklicuje na Celje, ne vem, ali so v tem dvojezičnem mestu Nemce oropali in izpodili?! Dalo se je Slovencem za njih denar slovensko - nemško gimnazijo, oziroma par razredov, ali je to krivica? Se li Slovenci ne smejo izobraziti v svojem jeziku? — Steinwender-jev predlog se odkloni. Reši se na to še več manjših poročil in dovoli zvezi koroških posojilnic 50 gld. podpore. XX. se j a dne 30. januvarija: Reši se več vodno-zavarovalnih zadev. Po predlogu dr. Hibler-a se naroči deželnemu odboru, naj g c. kr. kmetijsko družbo in drugimi društvi dela na to, da bode leta 1898 v Celovcu jubilejna deželna razstava. Poslanec Muri poroča o podpori, ki se naj dovoli revnejšim občinam za preskrbovanje revežev. Dovoli se 6000 gld. Sledi še več manjših poročil. XXI. seja dne 31. januvarija: Na dnevnem redu je predlog o prenaredbi deželno-zborskega volilnega reda, o katerem se vname zelo obširna in živahna razprava, o kateri podrobneje pcročam prihodnjič. XXII. seja dne 1. februvarija; Na znanje vzame, oziroma potrdi se več predlogov. — Obravnava se predlog Jan. Huber-a o živinski soli: Drželnemu odboru se naroči, naj združen z drugimi odb ri in z deželno vlado dela pri finančnem mini-sterstvu na to. da se kuhinjska in živinska sol prodaja po državnih prodajalnicah za jednako, čim najnižjo c^n». Govorč o tem: Funder, Otič in grof Goes Predlog ae sprejme jednoglasno. Na to se je vršila šolska debata, o kateri poročamo še natančneje. Politični pregled. V Ljubljani, 5. tebruvarija, Sooijalno-demokratičen občinski pro* gram, katerega zastopajo privrženci dr. Adlerja pri agitaciji za bližajoče se občinske volitve, obsega naslednjih jeduajet točk: 1. Dunaj naj spada neposredno pod državno upravo in naj se odpravi potrjene dunajskega župana po cesarju ; 2. splošna in jednaka volilna pravica v občinski zastop ; 3. preo- snova občinskega preskrbovanja revežev; 4. svobodna volitev in brezplačno dovoljenje domovinske pravice na Dunaju po dveletnem bivanju; 5. usta novitev mestnega delavskega urada, občinskega obrtnega nadzorstva in mestne posredovalnice za službe, 6. preosnova skupne sanitetne službe iu sprememba mestnega flzikata v mestni zdravstveni urad pod nadzorstvom mestnega zdravstvenega sveta ; 7. strogo nadziranje stanovanj v zdravstvenem oziru ; 8. preskrbovanje občine s kruhom in mesom brez posredovalne trgovine; 9. transport, snaženje ulic in kanalov, razsvetljava in zavarovanje zoper požare naj preide v občinsko upravo ter naj se določi mini malna plača za delavce in osemurni delavni čas; 10. pomnožltev šol z nič več kot trideset učenci v jednem razredu, za učila in dobro kosilo za učence naj skrbi občina na svoje stroške; 11. odprava vseh doklad na užitninski, stanarinski in drugi davek ter uvedba mestnega progresivnega dohodninskega, premoženjskega in dohodninskega davka. Naštete točke so raimotrivali razni govorniki na treh socijalno-demokratičnih shodih, ki so se vršili včeraj ob mno-gobrojn< udeležbi. — Označeni program ima marsikatero dobro zrno, toda kar je dobrega, je lastnina krščansko socijalne stranke. Strajk levovskih tiskarjev, ki se je pričel, kakor že objavljeno, 3. t. m., vpliva neugodno tudi na gališki deželni zbor. Deželni maršal grof Badeni je naznanil v včerajšni seji, da se mora vsled tega nekoliko spremeniti dnevni red. ker še niso tiskana vsa odborova poročila. V prihodnji seji pride po novem načrtu na dnevni red glavna debata o deželnem proračunu. Jeden del odborovih poročil se je poslal tiskarnam v Krakovu. Italija. Pretečeno nedeljo se je vršilo več-urno ministersko posvetovanje, pri katerem so se ministri sporazumeli glede afriškega vprašanja. Kakor znano, so dosedaj nekateri ministerski člani odločno ugovarjali temu, da bi se še nadaljevala vojska z Menelikom ter so utemeljevali svoje nasvete z jako neugodnimi finančnimi razmerami. Kakor pa je posneti iz poročila „Italie", so sedaj v tem vsi člani jedini, da 86 mora pomnožiti armada v Abesiniji in na Menelika tako dolgo pritiskati, dokler se ne uda. Ako bi bilo to resnično, tedaj je storila italijanska vlada zelo neumesten in nesrečen korak, kajti poleg tega, da bi razrušila vse državne finance, bi se ji vendar ne posrečilo, priti do zaželjenega cilja in si trajno prisvojiti cele Etijopije. Vstaja na Kubi. Ko se je general Weyler kot novi vrhovni poveljnik na Kubi poslavljal v Kadiksu od Bvojih prijateljev in znancev, izrazil je nado, da bode v teku dveh let popolno pomiril uporne duhove na Kubi. To je sicer v jednem oziru zelo tolažilno, kajti zadnji upor na Kubi je trajal celib deset let, toda izražena nada pa ni nikaka tolažba za državno blagajno, ki je morala že sedaj šteti jedno četrtino milijarde za vzdržavanje španj-ske armade na upornem otoku, in znašajo vsakdanji stroški blizu jeden milijon. V teku dveh let bi morala potrošiti še ogromno svoto 700 milijonov. Pri ti priliki navstaja vprašanje, kako dolgo bode voljna španjska banka zakladati državo, ki že itak globoko tiči v dolgeh. General Weyler sicer povdarja, da ima za nekaj časa dovolj vojnih močij na razpolago, ker se bode le polagoma pripravljal na večjo akcijo, vender pa ni dvomiti, da bi mu zadoščalo sedanje število rojakov, kadar se resno spoprime z sovražnikom. Poleg tega se je pa tudi izrazil, da mu ne bode mogoče, popolno pomesti na otoku, ker se roparske čete vedno potikajo po raznih pokrajinah. Umljivo je, da vlada ne more biti povsem zadovoljna s tako skromnim programom novega vrhovnega poveljnika in se morda že zdaj kesa, da ni pustila na otoku maršala Campnsa, ki sicer ni ničesar obljuboval, vender pa večkrat pokazal svojo odločnost nasproti upornikom. Socijalne stvari. Kmečko vprašanje. (Dalje.) Novodobni državi je treba denarja, in sicer mnogo, mnogo denarja. Z leti ne postaja modrejši in skromnejši, marveč vsako leto več zapravi. Leta 1858 je znašal proračun za celo uašo državo z Oger-skim in Beneškim vred 380 milijonov goldinarjev. Sedaj zaaša s.mo za našo polovico nad 600 milijonov. Leta 1880 so znašali troški 423 milijonov, leta 1890 že 545'/, milijona, ieta 1893 pa 6081/, milijona. To so velikanski skoki za tako kratko dobo. Pomenljivo je, da samo za obresti plačuje država po 151 milijonov goldinarjev vsako leto. Za vojaštvo je stalo za leto 1895 133 milijonov goldinarjev v proračunu, za skupne izdatke 70 milijonov goldinarjev (Ogri pa samo 30 milijonov). Že ta svota, ki se tako rekoč nikjer ne pozna, znaša 214 milijonov goldinarjev. Da se spravi toliko denarja skupaj, je treba davkov. Tu pa vidimo, da je večina bremen naložena delavskim stanovom; saj tri četrt vsega davka tvorijo nenaravnostni davki (solni, tobačni monopol, davek na žgane pijače itd.) Vsak berač, ki si skuha svoje borno kosilce, plačuje pri soli ogromeu davek; nekako 80 odstotkov spravi čistega dobička država v žep od prodane soli. Sedaj se čuje, da 8i misli država osvojiti na podoben način monopol na vžigalnice, da bo tako res razven praha skoraj vse obdavčeno. Ce državnim davkom prištejemo še ogromne občinske iu deželne doklade, potem se nam ni čuditi, če ubogi davkoplačevalni delavski stanovi komaj sopejo pod to neizrekljivo težo. Kapitalist se jim lahko smeje. Na dunajski borzi se proda in kupi vsako leto vrednostnih papirjev in valut v znesku jedne milijarde (1000 milijonov goldinarjev). In davek ta take ogromne kupčije ne znaša na leto niti 250 000 gld. Se tistim bore par krajcarjem, ki jih država nalaga pri borznih kupčijah, se znajo zviti židje izmuzati. Ko se kupuje zemljišče, zahteva država zase do ^odstotkov kupne cene, na borzi pa niti po 1 odstotek ne. Rotšild je na varnem brez notarjev in davkarjev spravil nad 90 milijonov goldinarjev samo pri valutni vravnavi, kajžar pa, ki si kupi kako malo njivico, plača pristojbin često več, nego je dal za njo. V naši polovici imamo nad 25 bančnih zavodov, ki imajo na leto nad 60 milijonov goldinarjev dobička. N|ihov davek je komaj vreden besede. Voditelji tacih zavodov imajo po 80.000 gld. letnih dohodkov, višji uradniki po 5000 do 10.000 gld., a davkar ne v£ za-nje. Zavarovalnih društev imamo nad 60, ki vlečejo od ljudstva krog 60 milijonov goldinarjev na leto. Od tega nekatera plačujejo do 30odstotne dividende svojim delničarjem, višiim uradnikom pa po 5000 do 10.000 gld. letne plače. Lastniki državnih obligacij vlečejo na leto krog 140 milijonov goldinarjev. Delničarji železniških društev spravijo krog 80 miliionov goldinarjev vsako leto v svoje varne blagajne. Ferdinandova severna železnica nosi samo Rotšildu 10 milijonov goldinarjev na leto. Delnica z imensko vrednostjo 1050 gld. (na borzi stane sedaj krog 3460 gld.), nosi na leto krog 150 gld. dividende (14 odstotkov). Tu se ne upa poseči novodobna država, ker je sama postala — proletarka, sužnja velikega kapitala. Sam Dunaj ima nad 1000 milijonarjev. Samo v avstrijski banki je nakopičenih nad 600 milijonov goldinarjev. Žepi bogatinov so prenapolnjeni in država si ne upa jih zlajšati. Igra se slepo muho in pobira solde, ki se jih drži kri in pot pri revnem delavskem ljudstvu; dela se, kakor bi bili kapitalisti v nevidni temi, kakor bi jih ne bilo. Rotšild je na pr. plačeval do leta 1894, ko je bil Se sam lastnik ostravskih premogokopov, 1300 gld. letnega davka. Sam je pa vlekel dobička, kot se sedaj vidi, do 10 mil. gld. na leto. Ce Še poleg tega pomislimo, da je največkrat pri skupljanju ogromnih dobičkov, sleparija in goljufija — prvo sredstvo, potem moramo že iz tega vzroka od države zahtevati, da poseže vmes. Vsaka ped zemlje je zapisana in ne more uiti davku. Torej bi moralo biti zapisano tudi vsacega državljana premično denarno premoženje, ki je v sedanjih razmerah plo-dovitejše, nego zemljiško. A pri nBS se noče o tem niti slišati. „Gospodarski razvoj, pro.-ta kupčija, promet i t. d. se ne sme zavirati", tako golči novodobna v politiki odločujoča svojat, a pri tem se sme kopati vsak dan na stotine grobov za propale gospodarske bitnosti, pri tem se sme ravnodušno gledati, kako propadajo delavski stanovi — obrtniki in kmetje v delavski proletarijat — v bele sužnje kapitalističnemu molohu. Sicer ne moremo v tem oziru vzornih razmčr iskati pri nobeni državi, ker nobena tte stoji na temelju razdeljujoče pravičnosti. Vendar pa vidimo v nekaterih, n. pr. na Angleškem vsaj nekoliko boljše razmere. Kedar se tam, doma ali v naselbinah, ustanovi kako delniško podjetje, je treba zato posebnega zakona. Ko se podjetje dovoli, napravi vodstvo seznam delnic in k vsaki delnici pripiše lastnikovo ime. Kedor prekupi deluico, da izbrisati prejšnje ime v delniškem katastru in zapisati svoje. Ta seznam se mora izročili davčnemu uradu, da po njem odmeri davke, in kar je posebne važnosti, kataster se pri-občuie po listih, da ve občinstvo, kedo izkorišča podjetje in kedo je vzrok morebitnim neredom. Pri nas je predložil Plener nov davčni zakon, po katerem bi se imeli tudi kapitalisti pritegniti. A njegov poskus je ravno tako krivičen, kakor nesrečen. Stopnjevani dohodninski davek je sicer res v sedanjih razmerah jedino upravičeno davčno načelo, toda ž njim ni treba dreti ljudij, ki so že tako z davkom preobloženi t. j. kmetov in malih obrtnikov. Popolnoma krivična je naredba v imenovanem zakonu, ki določuje, da se mora zaslužek moža, žene in otrok sošteti in potem odmeriti davek. Sicer pozna novodobna država samo posamnike, kakega družabnega organizma s samostaluimi pravicami in dolžuostmi iz>en sebe ne priznava, ker tudi o družbah govori le kot nravnih ali pravnih osebah a v tem slučaju, ko se gre zato, da se družinam iz nižjih stauov naloži kako breme, se brž pobolia. Tako bi po predloženem zakouu mož, ki ima 560 gld. letnih dohodkov z ženo, ki služi ravno toliko, plačeval blizu 20 gld. davka, dasi nobeden izmej n 111 u ne služi najvišje zakonito neobdavčene svote 600 gld. Poštena družina bi v tem slučaju morala plačevati ; nasprotuo bi pa ljudje živeči v divjem zakonu — bili slobodni. Drugih kričečih krivic v Plenerjevi predlogi ne omeniamo, samo to dostavljamo, da je po njegovi predlogi 5% največji dohoduinski davek. Kedor ima nad 48.000 gld. letnih dohodkov, bo plačal 5# in naj jih šteje tudi na milijone. Pozablja se, da dobiček, ki ga spravlja kapitalist, izvira iz dela in zemlie in da ima torej tudi svoje družabne dolžnosti. Sicer se pa stopnjevani dohodninski davek ne more pravično izvesti, dokler se ne izpremeni borzni zakon, dokler se zakonito ne prevstrojijo delniške družbe in se tako poleg zemljiške knjige ne osnuje ravno tako natančna kapitalska knjiga. A za to so nesposobni možje, ki služijo kot boječi mežnarji v svetišču zlatega teleta. (Dalje slčdi) Dnevne novice. V Ljubljani, 5. februvarija. (Kandidatura v gorenjsko - notranjski mestni skupini za državni zbor.) Včerajšnja „N. Fr Pr." poroča izLiubljane, da je radikalen kandidat za dopolnilno državnozborsko volitev v gorenjsko - notranjski mestni skupini deželni arhivar g. Anton K o bi ar, ki bo tudi brezdvomno izvoljen, dasi bodo klerikalci odločno proti njemu. — Tudi „Narod" je pred nekaj dnevi sporočil, da je gospod Koblar naznanil svojo kandidaturo odboru „Slovenskega društva". — Mi za sedai, dokler ni volitev razpisana, brez komentara to registrujemo kot novico, ki se je naznanjala pn omenienih listih. (Iz Boh. Bistrice) 4. febr. 1896. Za spominek ranjkega g. župnika J. Mesar-ja so dosedaj darovali naslednii gospodje: Zamik Matija 5 gld, Anton Belec 5 gld.. Franc B.ncelj 2 gld., Iv. Beri c 2 gld., Iv. Ažman 2 gld., P. Bernard Vovk 1 gld., J. Suhin-deleu 2 gld.. Jernej B»hovec 1 gld, Jak. Rozman 1 gld., A. Kalan 2 gld., S. Ažman 5 gld., toraj vsega skupaj : 28 gld. — Ker je ta svota veliko premajhna, da bi se zamogel napraviti dostojen spo-menik ve ezaslužnemu možu, prosi podpisani še enkrat vse prijatelie ranjcega, da bi blagovolili po svoji zmožnosti še ka| darovati v ta namen. Pripomni se, da se namerava narediti v Bistriški ceikvi primeren spominek. S. Ažman, župnik. (Slovensko gledališče) Benefica gospoda Pur-krabeka se je v umetniškem oziru povol|oo izvršila. Ze o priliki prvega njegovega nastopa smo laskavo omenjali njegov h prednostij, katere se posebno jasno kaže|o v „Trubadurju", k|er gosp. Pur-krabek po|e Manrica z vsem vznosom pravega umetnika. Tudi včeraj je moral arijo „Tam že gromado vidim goreti" ponavljati na splošno zahtevanje. Njegova ljubav, s katero se je priučil našemu jeziku v toliko, da poje že čudovito lepo slovenski, se hvali sama ob sebi in očigled njegove vestnosti, očigled njegovega pravega naz ranjagledališke umetnosti, bilo bi pač želeti, da bi se gospod Purkrabek tudi v bodoče tako požrtvovalno posvečeval uaši operi, kjer je njen napredek mogoč le, če v osobju ne bo večnih prememb. Beneficijautu se je poklonil lovor-venec, navzoče občinstvo ga je pa z viharno pohvalo odlikovalo, kadarkoli se je nudila prilika za to. Gledališče je bilo skoro razprodano. (Iz Radeč) 4. febr. Ker je bil občni zbor tukajšnje kmetijske podružnice dne 22. m, m. slabo obiskan, vršil se je dni 26. m. m. drugi, katerega se je udeležilo obilo posestnikov. Pazljivo so sledili udeleženci predavanji potovalnega učitelja g. Gom-bača, ki je poučno govoril o sadjereji, trtoreji i. dr. ter zlasti priporočal cepljenje ameriških trt. Po predavanji je bila volitev načeluištva. Izvoljen je bil soglasno posestnik g. Fr. Juvančič. — Dni 30. m. m. je bil pa občni zbor naše okrajne posojilnice. Sklepni ra*un je pokazal, da je posojilnica preteklo leto vrlo delovala in imela zelo obilo prometa. Potem' se je vršila volitev novega odbora. Za načelnika je izvoljen dosedanji g. Jak. Rižuar, za pre-gledovalca računov pa gg. župnik Iv. Zagorjan iu dr. Al. H man. — V neki hiši blizu Zid. M. je dni 1. t. m. 8 etna deklica po nesreči pruvrgla gorečo svetilko. Pri tem se je vnela obleka in mlada revica se je tako opekla, da je med prehudimi bolečinami drugi dan umrla. (Iz Zagorja) 4. februv.: Zopet je imela naša katol. delavska družba prav priiajen večer pretečeno nedeljo v društvenih prostorih. Razposlana vabila k dramatični predstavi „Lepa Zora", katero je priredila za naš oder za dramat ko in naše društvo pre-vneta gospa Milačeva, privabila so zopet toliko udeležencev društvenikov in drugih, da je bila dvorana natlačeno polna. Igra sama na sebi je za naš oder in naše razmere kakor navlašč. Je bolj nabožna, brez najmanjšega spodtikljeja. A tudi igralci so svoje vloge v največjo zadovoljnost vseh navzočih pogodili. Najtežavaeje vlo»?e so prav mojstersko izvajale kraljica „Lepa Zora" in čarodejka, katerim bi moral vsak vešč in natančen kritik priznati vsestransko zadovoljnost in pohvalo. Markov močan, lepo zvoneč glas in njegovo prikupljivo kretanje nam je odkrilo novo meč na tem polju. Istotako so nas presenetili kralj, dvorska plemiča in kočijaž, ki je imel sicer kratko vlogo, a se je takoj vsem prikupil. Veseli in popolno zadovoljni smo se razšli po kratki prosti zabavi, želeč, da se kmalu vidimo pri slični igri, ki naj blaži in pošteno razveseljuje vse navzoče. Omeniti je še, da obleke za predstave ne izposojujemo, marveč imamo svojo lastnino, za kar gre zahvala dobrim rokam, v prvi vrsti gospej Milačevi, ki jo sama pripravlja in nareja za vsako igro posebej. (Nesreča.) Iz Zagorja: V soboto je padel precejšen kamen nekemu delavcu v kamnolomu na glavo, vsled česar je v nedeljo zjutraj umrl. N v m. p. (Ogenj.) Z Dobrove, 4. februv.: Ogenj je nastal v ponedeljek ob lltli. zvečer nenadoma v biši pod cerkvijo. Domači so zapazili plamen, ko je že v so streho objemal, in komaj rešili sebe in živino. V jedni uri je bila pollesena, z drvmi in nastilom dobro založena „bajta" žrtev groznega plamena. — Domačim je zgorelo precej imet|a in celo denarjev v bankovcih nekaj nad 100 gld. Ker ni bilo ravno velike sape, ni bilo liudem, ki so hitro prispeli na pomoč, prav težkega dela. A da bi bil veter, bila bi v nevarnosti cerkev, ki je s skodljami krita, vila Po-klukarjeva in Mežnarjeva poslopja. Kako je ogenj nastal, se ne zna. Koča je bila zavarovana in zavarovano tudi blago v njej. Zopet smo čutili potrebo gasilnega orodja. (Vojaški nabori) se vrši letos za mesto Ljubljana 17. iu 18. marca, za ljubljansko okolico pa 10., 11., 12. in 13. marca. (Efektno tombolo) je dovolilo finančno mini» sterstvo. gasilnemu društvu v Bohinjski Bistrici s pogojem, da so izključeni dobitki v denarjih in da se čisti dobiček uporabi za napravo brizgalnice. (Premije za pobite z*eri in vidre.) V minulem letu je dež. odbor Kranjski dovolil 25 gld. premije za staro volkuljo, 50 gld. za 5 mladih volkov po 10 gld., in 54 gld. za 27 vider po 2 gld. » * * (le Celovca) dne 4. febr.: Minulo soboto, dne 1. febr. je umrla v Celovcu po dolgem bolehanju AnaHaderlap, soproga „Mir"-ovega urednika. * * * (Odstop tržaškega škofa mil. gosp. dr. Glavine.) V posebnem pastirskem pismu se odstopivši tržaški škof dr. G 1 a v i n a poslavlja od svoje Sk< fije ter naznani tudi vzroke, zakaj da je odložil težko breme škofovske službe. Mej drugim pravi: „Dasi je moje nameravanje, ali da se bolje izrazim, moj program moral že naprej biti jasen Vam vsem, ker je program katoliškega škofa, vender se mi ni zdelo odveč, Vara ga v svojem prvem pastirskem listu razložiti, dobro vedoč, da tudi najbolj znane resnice ostanejo bolje v spominu in spodbujajo h godnej-šemu premišljevanju, ako se večkrat ponavljajo in zatrjujejo. Zato sem na kratko izražal svoje apostolske želje, prav za prav ledino željo svojega srca z naznaujaujem, da pridem k Vam kot služabnik miru, ljubezni in krščanske pravice. Kjer je mir, iam kraljuje tudi ljubezen, zakaj te čednosti sta si družici; mir in liubezen pa zahtevata kot podlago krščansko pravico. Io ker te tri čednosti niso potrebne samo človeštvu sploh, temveč tudi vsakemu posameznemu človeku, obetal sem Vam tedaj, da jih bom najprej jaz sam resno premišljeval in se jih — z Božjo pomočjo — posluževal kot varnega vodila v svojem škofovskem delovanju. 2e nad trinajst let je preteklo po tistem znamenitem dnevu. Odkritosrčno povem, da sem v tem času užil veliko britkosti in žalosti. Dasi sem včasih imel kako tolažbo, vender pa so bile veliko bolj pogostne iu obilne solze, ki so jih morale liti moje oči. Moje solze pa niso izvirale iz spoznanja, da so l|udje najboljše moje namene prezirali ali pa napačno tolmačili. „Bog in Oče Gospoda našega Jezu s a K r i s t u s a , k a t e r i jehvaljen ve-, komaj, vi, da ne lažem" (2. Kor. 11, 31), ko trdim, da nisem iskal ni samega sebe, ni svoje slave, ni drugega časnega dobra, ampak jedino to, da po vesti natančno izpoluujem svojo dolžnost. — Spoznavajoč pa tudi v britkostih in v težavah voljo Gospodovo, bil sem pripravljen še dalje vstrajati v težke j službi, dokler bi me bil Gospod poklical v boljše življenje. Tudi protivnosti ali nevolje me ne bi bile utrudile, ako bi se jim ne bila pridružila še druga okolnost, katera me je močno vznemirjala ter nagnila, da sem se premislil. Bolehnost slabi že dalje časa s&ra moje telesne moči tako, da mi je izvrševanje težkih škofovskih dolžnostij premučno in, rekel bi, skoro nemogoče. Tudi leta vedno hujše čutim, posebno ker se mi je neprenehoma boriti s težavami, ki se često upirajo tudi najbolj velikodušnim nameram in ovirajo še tako sveta podjetja. Zato so mi vedno močnejše donele na ušesa besede modrijanove: (Bog) „bo stra-hovitno in nanagloma nad vaspnšel; ker silno ostra sodba se godinjim, ki so predpostavljeni". (Modr. 6, 6). Mislil sem torej, da bi druga, krepkejša moč z večo ko ristjo pokrivala to častitljivo šktfiisko stolico, ter sem sklenil iz lastne in proste Volje, da se odpovem vladanju teh združenih šktfij. Mojo ponižno prošnjo je najviši Pastir sv. Cerkve, premilostno uvažuioč od mene navedene tehtne razloge, dobrotljivo uslišal, ter me v konsistoriju*dne 2. decembra t. 1. oprostil dolžnostij do teh združenih šknflj". — Nato se zahvali svojemu dragemu prečastnemu generalnemu vikarju dr. Ivanu Šustu za njegovo vedno rado-voljno, požrtovalno in skrbno pomoč, kakor tudi vsem duhovnom in vernikom za znake udanosti in ljubezni, želeč vsem obilnega blagoslova božjega. * * * (Iz Prage,) 1. februvarija. Nemci nočejo o češkem državnem pravu nič slišati. Ko se je bral He-roldov predlog v komisiji, so šli iz zborniee. Veleposestniki so za državno pravo, tako sta se izrazila grof Buguoi in knez Suhvvarzenberg. Oba sta pa zahtevala, da se mora bolj jasno označiti njegov pomen; ne razloči se namreč, kaj naj se razumeva pod državnim pravom in kakšen pomen naj ima ozir gledi monarhije. — Gospodom Mladočehom šo di-jete deželnega zbora premajhne, radi bi imeli dese-tak na dan. Glejte, glejte! Staročehi so bili zadovoljni s petakom, njih nasledniki ne več. Vsaj pa tudi drugače ne morejo. Ali niso v taboru Gregro-vem ? Tako naj delajo, kakor on, in prihranili si bodo kakšen stotak. Mnogega tudi nihče v deželnem zboru pogrešal ne bode. Iz tega se spoznava njih ljubezen do naroda: plačaj, dobro plačaj, ker tvoje koristi zastopamo — pardon, ker se na tvoj račun kregamo in veselo živimo. Hitrejše bi se vršile zbornične obravnave, ako bi bili poslanci v kakem „konklave", in še druga reč bi se dosegla, namreč ne bilo bi toliko kandidatov, zato pa več delavnih moči. Poslanstvo je res požrtvovalno opravilo, a tudi častno. — Pri volitvah na Smihovu je bilo pet kandidatov; izvoljen je bil Koldin*ky s 737 glasovi. — V tem tednu sta vznemirila prebivalce dva požara, v Bubenči, kjer je pogorela papirnica, in na Mali Strani, kjer je pogoiel Odkolkov mlin. V papirnici je škode nad 600.000 gld., t mlinu do 300.000 gld. — V Budjejevicah sta se dueliralapod jako težkimi pogoji neki stotnik in nadporočnik; stotnik je vsekal svojemu nasprotniku štiri hude rane in se tako nad njim maščeval. Vzrok ni prav dosti delikaten. — Lesni trgovci v Podskali, Pick, Win-terberg in drugi od „finsere Leut" so dobili dovoljenje, da si smeio napraviti na takozvanem cesarskem travniku luko za svoj les. Ta luka ne bode nič druzega, kot ribnik, in sicer za Prago jako nevaren ribnik. Kadar naraste voda, žene les proti mostovom in jih podira; v živem spominu je še Karlov most. Dosedanji prostori za les so nevarni in ribnik nevarnosti ne bode odpravil, to odpravi, ako se preselijo drvarji v Holešovice. Ali je že tako gotovo, da bodo bregovi dovolj močni? Krona vsega je, da se napravi nova luka za denar mesta in dežele v malem znesku 2 milijonov goldinarjev. Žid vse doseže! Kaj se je že vse govorilo in pisalo o assanaciji Prage, koliko potov se mora storiti, predno dovoli vlada podreti kos kakega trdnjavskega zidu, tukaj se pa ne ozira nikdo na škodo, nevarnost in nepriložnosti, dovoljenje se da. Praga in Smihov bodeta zoper dovoljenje protestirala. Znane so škode na Ogerskem, kjer so se udrli bregovi ob Tisi, pri Szegedinu. Na Francoskem je vlani predrla voda granitni breg in preplavila nižje ležeče vasi. Kako lahko se zgodi kaj tacega v Pragi in življenje 300.000 ljudi je v nevarnosti. Društva. (Občni zbor kmetijske podružnice v Velikih Lašičah) se bo vršil v nedeljo dne 9. t. m., ob 3. uri popoludne v šolskem poslopju. — Vspored : Poučni govor gosp. tajnika c. kr. kmetijske družbe, g. Pirca. 2. Poročilo podružničnega tajnika in blagajnika. 3. Slučajnosti.— K obilni udeležbi vabi odbor. Telegrami. Dunaj, 4. februvarija. Posl. dr. Lueger in tovariši so stavili v današnji seji nujni predlog, v katerem zahtevajo, naj se takoj razpišejo občinske volitve. Predlog se je odklonil s 36 proti 25 glasovom. Dunaj, 4. februvarija. Iz Sredca se poroča: Kneginja Marija Lujiza se ne bode udeležila slavnosti Borisovega prekrsta in bode odpotovala kol bolgarska kneginja v Francijo. Geloveo, 5. februvarija. Juridično-poli-tični odsek deželnega zbora je sklenil, predlagati zboru, da se o vladni predlogi, naj se uvede verouk na zgornji realki, niti ne obravnava v deželnem zboru. BudimpeSta, 4. februvarija. Avstrijski minister za železnice, Guttenberg, je dospel danes iz Dunaja. Budimpešta, 4. februvarija. (Poslanska zbornica.) V današnji seji se je vnela daljša in zelo živahna debata glede izgona inozemskih socialističnih agitatorjev iz Ogerske. Posl. Horvath je izjavil, da notranji minister ni mogel boljšega ukreniti, ker Ogerska ne sme biti pribežališče vseh inozemskih agitatorjev. Cetinje, 4. februvarija. Knez Nikolaj je podelil carigrajskemu patrijarhu veliki križ Danilovega reda. Petrograd, 4. februvarija. Tukajšnji listi se zelo laskavo izražajo o manifestu princa Ferdinanda. Benetke, 4. februvarija. V pretekli noči je vpepelil požar večji del tukajšne tovarne za volneno blago. Škoda je znatna. Ponesrečenih je 10 oseb, mej njimi 2 gasilca. Pariz, 4. februvarija. Zunanji minister je danes naznanil zunanjim velevlastim, da je Francija vzela v posest Madagaskar. Berolin, 4. februvarija. Državni zbor je danes nadaljeval posvetovanje o državljan- skem zakoniku. Večina govornikov je zahtevala, naj se izroči predloga posebni komisiji. Vladni zastopnik je izjavil, da označuje ta predloga velik napredek v vseh strokah dosedanjega zakona. Madrid, 4. februvarija. Po uradnem poročilu iz Havane so se španjski vojaki dvakrat spoprijeli z vstaši, ki so izgubili nekaj mož. Blizu San Filippe so z nova napadli železniški vlak, ki je bil napolnjen z vojaki. Ti so se še pravočasno rešili ter se zagnali na napadovalce. Na obeh straneh je padlo več vojakov. Umrli so: 1. februvarija. Ivana Čamernik, delavka, 34 let, Vrtne ulice 8, jetika. — Earol pl. Platzer, železniški oflcijal, 52 let, cesta na južno železnico 1, sepsis. 2. februvarija. Earol Pisačič, trgovski pomočnik, 18 let, Špitalske ulice 7, samomor, se je ustrelil. — Ludovik Jerina, izkuhov sin, ll/, leta, Karlovska cesta 13, croup. — Alojzij Cimolino, zidar, okolu 40 let star, se je na južnem kolodvoru vrgel na tir ter bil povožen. 3. februvarija. Ciril Ekar, krojačev sin, 5 let, Vožarski pot št. 3, plučnica. — Jožef Eordin, trgovec, 71 let, Pred škofijo št. 4, ostarelost. Tujci. 2. februvarija. Pri Slonu: Zoerer, Donhoffer, Wehrlin z Dunaja. — Zeunik iz Divače. — Gasparič z Rakeka. — Paulin iz Gorice. Pri Maliču : Pohlidal, Dessauer, Holzmann, Menkes in Spielmann z Dunaja. — Ziesche iz Lipsije. — Baumrück iz Budimpešte. — Saunwald iz Bregenca. — Erainz iz Pečuha. — Durst iz Norimberka. — Schink iz Zagorja. — Deutsch iz Zagreba. — Fürst iz Gradca. — Bois iz Trsta. -- Polezek iz St. Ruprta. Pri bavarskem dvoru : Semann iz Hurg-a. - Javornik iz Žalne. Pri Lloydu : Haydn iz Ljubna. — Wolf iz Postojine. — Selak iz Eočevja. — Dermota iz Poljan. — Eline iz Lu-kovice. Pri Juinem kolodvoru : Vaber iz Trsta. — Pischl iz Prage. — Eristan iz Št. Ruperta. — Lorenci z Nabrežine. Jenuk iz Brna Pri avstrijske m earu: Sterle iz Loža. — Jeglič od Sv. Križa. — Haman iz Gradca. Tržne cene v Ljubljani dné 5. februvarija. Zahvala. 91 1-1 Pšenica, m. st. Rež, „ . Ječmen, „ . Oves, „ . Ajda, „ . Proso, „ . Koruza, „ . Krompir, „ . Leča, hktl. Grah, „ . Fižol, „ . Maslo, kgr. Mast, „ Špeh svež, „ gl kr. Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Goveje meso, kgr. Telečje „ Svinjsko „ „ . KoStrunovo „ „ , Piščanec . . . . Golob..... Seno, 100 kgr. . . Slama, 100 „ . . Drva trda, 4 kub. m. n mehka, 4 „ „ gTTkT Meteorologično poročilo. S a čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v mm 4 9. zvečer 749 9 -2-4 8r svzh. jasno 5 7. zjutraj 2. popol. 7495 74o'9 -8-0 +3 5 si. jzah. si. jvzh. megla jasno 00 Srednja včerajšna temperatura —3 4°, in za 2'1 pod normalom. Podpisani občinski zastop občine Mekinje si šteje v dolžnost, da se javno zahvali odvetniku blag. gosp. dr. I v a n u Š u s t e r š i č u , ker je naše interese v preporni zadevi zaradi takozvanega Suševega mostu preko Neveljce nasproti občinskemu zastopu kamniškemu pri najvišjem upravnem sodišču na Dunaju tako modro in vrlo zastopal ter nam do pravičnega izida pomagal. Tudi mu izrekamo zahvalo z ozirom na prav neznaten ekspenzar, s katerim je imenovani g. odvetnik komaj lastne stroške pokril. Povrni Vam Bog! Občinski zastop občine Mekinje pri Kamniku, dne 2 februvarija 1896. Fr&no Malei, Janez Čerln, Jernej Jan, župan. občinska svetovalca. VABILO mmU mmwm hranilnice in posojilnice v Metliki, ki se bode vršil na pepelnično sredo, dne 19. febr. 1896, ob 10. uri dopoldne v pr oštiji. Dnevni red: i Poročilo načelstva in računskega pre-gledovalca. 2. Volitev načelstva in računskega pregle-dovalca. 3. Nasvèti. V Metliki, dné 1. februvarija 1896. 90 i-i Načelstvo. Lepo stanovanje t II. nadstropji, s 5. sobami in zraven spadajo-čimi deli oddati je s 1. marcijem t. 1. Natančnejše pov^ lastnik Alojzij Vodnik, kamnosek, Kolodvorske ulice št. 34. 94 3—1 Prečast. duhovščini za liturgično uporabo najbolje priporočeno V. A.Vinding-a v Bistrici ob Dravi na KoroSkem patentovano, na posebni način prirejeno oglje za kadilnice 100 komadov gld. 180, poštni zabojček po 150, 200 in 300 komadov. Pri naročilih blagovoli naj se posluževati nemškega ali latinskega jezika. Dobi se tudi patentovani stenj za večno luč. Priznanje. Pri Vas naročeno in prejeto oglje za kadilnice smo porabili. Vaša iznajdba je res krasna, namenu popolnoma zadoščujoča in praktična. Blagovolite mi poslati zopet zabojček s 300 komadi — Malteški redovni konvent v Pragi, HI„ Bad-gasse 4, v maju 1895. I b 1, t. č. superijor. 19 52-51 PRAKTISCH und GUT Zahvala. 93 1--1 Vsem, kateri so med boleznijo in ob smrti preblage rajnke gospe izkazali svoje milo sočutje, darovali krasne vence in v tako obilnem številu spremili blago rajnko k večnemu počitku, izreka najtoplejšo in najprisrčnejšo zahvalo žalujoča rodbina. Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih «enic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera Wien, Bezirk, pl|at» Nr. 11, Parterre Tesarski obrt AAA i. i i Nove nliee št. Se priporoča v vsa tesarska stavbena dela. — Cene povsem terpežnemu, zanesljivemu delil primerno nizke. Domača tvrdka! Domača tvrdka! E3tE3tE3»E3iE3iE3«3iE3iEaiE3«3 Iyan Zakotnik 658 26-26 mestni tesarski mojster in zapriseženi izvedeneo o. kr. deželne sodnije. t XX X X t X X X X X X X X X X X X_X X i Hvetoyiioznano je ^ Chicago namizno stensko ali potno •tr ** budilo s hrupno pripravo, katero » % Ia'i0 zvonlt da se imejitelj gV O zbudi. Ne potrebuje nobene poprave, ~ |{er je vse jekleno. Okrov je sre- brno-nikelnast, pozlačena fasada, samo T. vrste s polnem jamstvom, da dobro gré. Cena 2 gld., s kazalcem dneva 2 gld. 50 kr., s ponoči se svetfčim eifernikom 30 kr. vež. Novo! Ura „Globe", ki bije namesto budila 3 gld. 25 kr., stoječa ura ali za obesiti, 18 cm. visoka. Triumf budilna ura s kazalcem datuma in dnevnikom, kaže imena dnij celesa meseca gld. 3 25. Budilo z muziko gld. 6 50. Pošilja sa proti poštnem povzetji. Ilustrovani ceniki se dopošljejo zastonj. 75 10—2 M. Rundbakin, Dunaj II, Glockengasse 2. Najlepše darilo za godovne in svečane prilike. Oljnati portret 85x75 cm Antona Martina Slomšeka, najfineje po naiboljšem ižViruiku izveden, na platno napet, v zlatih kovinsko - barok, antik-barok ter črnih zlato okrašenih okvirih po 10, 12, 15 in 18 gld. dobiva se v trgovini D. Hribarja v Celji. Kaj je Anton Martin Slomšek Slovencem, bilo bi preveč govoriti. Njemu se imamo zahvaliti za družbo sv. Mohora ; njemu se zahvaliti za najboljše in najlepše pedagogiške spise in domovinsko ljubezen vnemajoče pesni. On bil je najodličnejši buditelj naroda, in najbolj vneti zagovornik pravic Slovencev Nobena slovenska hiša naj bi ne bila brez slike tega slavnega moža, ki je in ostane vedni ponos in dika Slovencev. 741 10—9 Zavod 34 za 26-2 umetnost slikarij na steklo B.Škarda v Brnu. Specijaliteta: Izdelovanje cerkvenih oken. Sedemkrat odlikovan. Ceniki zastonj ln frauko. Katalogi na upogled. Najboljše, svetovno črnilo za čevlje! Kdor hoče imeti svoje obuvalo lepe temno-črno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpeino, kupi naj edino le Fernolendtovo črnilo za čevlje tovarne, Ijene na Dunaji. Povsod v zalogi. Radi premnogih malovrednih ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime : St. Fernolendt. Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna crSme za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek. 33 52—4 c.kr. prlv. ustanov-eta 1832 Koverte s lirmo vizitnice in trgovske račune priporoča KatoL tiskarna v Ljubljani. St. 102. 79 2-2 Ribarstvo v samosvojih okrajih mestne občine kranjske št. 12 in 14 dalo se bode potom javne dražbe dne 8. februvarija t. 1. ob 9. uri dopoldne v mestni hiši v Kranju v najem. Zakupni pogoji ^o v mestni pisarni na upogled. Županstvo v Kranju, dnč 30. januvarija 1896. Konrad Hopferwieser-jev c. kr. pri?, zavod za izdelovanje orgelj v Grradcu, Lendplatz 27, se priporoča v izdelovanje novih orgelj v poljubni velikosti (s patentovano tipalno registraturo), pa tudi v prenavljanja in popravljanja starih orgelj. Ker sem se strokovno izvežbal v največjih in najslovitejših zavodih za izdelovanje orgelj v Nemčiji, kakor so: E. P. Walcker v Ludwigsburg-u, W. Saner v Frankobiodu in F. G. Weigle v Stuttgart-u, torej morem tak6 glede na umetniško izvršitev in trpežnost, kakor tudi glede na uporabo najboljših priznanih novostij kar najboljše ustreči.— Priporočilna pisma so na razpolago. — Dolgoletno jamstvo, zmerne oene, poštena postrežba. 23 26—14 Razglas. 88 3-1 V imenu stavbenega odbora razpisuje podpisaui minuendo - dražbo o zgradbi novega zvonika pri župnijski cerkvi v Kolovratu. Dražba se bo vržila dne 20. februvarija t. 1. ob 10. uri dopoldne v župnišču v Kolovratu. Dotična zgradba je proračuniena na 5840 gld 17 kr. av. v. Proračun in načrti so v župnišču na razpolago in pregled. — Podvzetnik bo vložil isti dan 10% kavcije do dn^ zgradbe in kolavdacije. Kolovrat, dne 4. februvarija 1896. Gašper Vilman, načelnik. mammmWBmmmfflmem Katoliška Bukvama v Ljubljani priporoča: Slovensko-nemški slovar. Izdan na troške rajnega knezoškofa Ant. Al. Wolfa. Uredil M. Pleteršnik. Dva zvezka (118 pol vel. osm.), nevezana 11 gld. 50 kr., vezana v polfranc. izvirnih platnicah 14 gld. 50 kr. u n a j $ k a borza. tss Dn6 5. februvarija. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru . . . Avstrijska zlata renta 4%..... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron OgersKa zlata renta 4%...... Ogerska kronska renta K%. 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld..... London vista ......... 101 gld. 05 kr. 20 mark...... ŽO frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini..... . 101 10 . 122 55 . 101 50 . 122 70 . 99 10 . 1045 — . 378 75 20 j. 59 22' v. 11 84 9 61 • 44 15 n 69 n Dn6 4. februvarija. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 , 98 60 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 471 • — » 99 25 Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 101 * 75 » 224 —. Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 62 * — n 169 25 Montanska družba avstr. plan..... 86 t 7b n 131 — Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 171 9 — «l 99 N 50 n Papirnih rubljev 100........ 12b n 7t> n iSX~ Nakup ln prodaja IS sakovrstnih drt&vnlh papirjev, srečk, denarjev itd. «.«varovanje ¿a zgube pri irebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitki kilantna izvršitev na.ro¿11 na borzi. Menjamična delniška družba „.VI K Ht C i: R" VoMi it. 10 Dunaj, Hiriahilfintraua 74 B. &JT Pojasnila Mt v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipskulsoljiklh vrednostni* papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogočo visoceg» obrestovanja pri popolni varnosti SP naloženih lavni o.