22. Številka. Ljubljana, petek 28. januarja. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vRak dan, izvzemsi ponedeljke in dneve po pra/.nicih, ter velja po poŠti pivjcmnn za avstru-ogcrski! dežele n celo leto 16 gld., M pol lete 8 gtd za celit leta 4 gld. — Za. Ljubljano lirez pošiljanja na đon za eelo leto 19 gld., M četrt leta .'J gld. 80 kr., za en mesce. 1 gld. 10 kr. Za poiU janj«-doin ae računa 10 kr. za mesec, .'10 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in dijake velja znižana cen* in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 f>0 kr., po pošti prejemati za četrt leta .'1 gld. — Za oznanila se plačuje četiristopne petit-vrste <> kr., če se oznanil«) enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. Še se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Kokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 2fi—2'i poleg gledališča v „zvczdi"u Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej liiš?> 0 naših konfiskacijah. Naj vas g. državni pravdnik, ki sto moj zadnji članek konfiscirali, naslov naslcdniin vrstam ne napoti list zopet konfiscirati, prav mirno in z zatajevanjem vsake Jeze" hočem pisati. Težavno je, prav težavno to, ali poskusimo ! Glejte, naš narod slovenski je ubog narod; tepta ga vse, kar le količkaj v tujino zaljubljeno gleda; pljuje ga lastni sin, pljuje ga tuj človek, ki ga ošabno za svojo domeno smatra, s katero lohho ravna kakor mu drago in pomislite dalje, temu narodu se vse v tuj-ščini podaje; vi sami, če ste kot mož izobražen pogledali po vašem urailu, ste si reči morali: vendar nij prav, da ljudstvu ki nemščine ne razume, Yse v nerazumljivej nemščini potlajemo; zoper vsako logiko najneum-nejšega bitja na zemlji je, da se narodu pošilja v hiroglivih ta ali ona uradna reč, da se mu da razsodba in zatoženo pismo in plačilni nalog in bog si ga vedi kaj v tujem, narodu nerazumljivem jeziku; zapazili ste, čo ste količkaj objektivno pogledali po slovenskem svetu, da se mu s pomočjo velike sile vladnega aparata sili v šole, v vse javno in za-sobno življenje tujščina; videli ste, ako ste količkaj 'dobrega vida, da je skratka ta narod slovenski duševni rob v Evropi v naj lepše j obliki in spominjali ste se morebiti, da je nekdaj Magjar in Hrvat, ko je nemščina mej temi narodi hotela svoj kankan plesati, neusmiljeno ali s priznanjem vseh pametnih Jju-dij nemščino vrgel iz dežele. V spomin vam je došel morebiti komad iz nemške literature, ko je prvi mož Nemcev, Lessing francoščini z vsemi silami njegovega talenta sapo zaprl ter robato loputnil tuj, mej Nemci se razširjajoči fra ne os ki jezik in navade Črez prag. Vaša zdrava pamet vam mora reči, da je narod slovenski, ki se v vseh teh in še več neugodnih razmerah nahaja prav bedak, da tistega, kar so drugi narodi učinili ne stori. Smijali sto se mu, ali z obžalovanjem ste morebiti gledali na slovenski narod, ki je toliko krotke, trpivne, poslužne, prokleto robovske naravo. In vendar mu hodite kot ovira njegovemu napredku do boljšega človeka vrednega stanja na pot, vendar s pomočjo uradne avktoritete zavirate drainljenjo tega naroda iz za naše stoletje sramotilnega duševnega pod-ložništva, kolikor vam možno. Ali je to dejanje blažega, moževskega srca? Pomislite gospod. Mladina in poštena, moževska srca planite za svoj narod. Število narod svoj ljubečih mladenčev in mož je užc precejšnje in dan za dnevom narašča to. Ali majheno je vendar vzlic onim pri druzih narodih; žrtve in delo teh ljudij ne izda toliko, kakor drugod, in vse, kar se stori za miš zapuščeni in maltretirani narod no dobi plačo, vse se stori „za božjo plačo", za božjo milost. Vzemite naše duševno delo gosp. drž. pravdnik, vzemite na pr. naše časopistvo, pojdite enkrat v kako slovensko redakcijo in ljubi mož, ne boste videli, da urednik za uvodni članek odpošlje GO gld. in za feljton toliko, videli boste, da mi sodelavci, po večjem uboge pare, še poštnino in rekomandacijo plačujejo brez vse odškodnine, videli boste, da če je kje, je tukaj najti pošteno navdušenje za kako reč. In da je naša reč pametna, da nij neumnost to vam pove prvi na ogli stoječi fakin v Neapolnu ali Londonu, če mu rišete objektivno naše žalostno stanje in naše težnje. Na moje poštenje ljubi gospod vam Listek. Mladi Slovak. (Slovaški spisal Ivan Kalinčak ) (Dalje) IV. Na Itekoveni je slavna sodba. Stanislav sedi na povišanem mestu, okolo njega drugi njegovi prijatelji, a pred njimi stari Dlugoš. Od vežejo mu zvezane roke! „Dlugoš! konec je tvojemu gospodo vanju,u začne Stanislav, „ nehal boš divjati proti svojoj krvi. Pokori se bogu in obžaluj grehe svoje !u „„Sališ-li se z menoj, dečko V — odvrne starec, smijaje se. — Pa li da hi učil mene soditi, ki te je jedva brada obrasla ; pa ti da bi učil mene, pokoriti se bogu, katerega ne poznam, a veš, da me niti kralji niti vsa proganjanja preteklih čnsov nijso mogla prisiliti, da ga 111011111!"" nNc posmehuj se, starec! Z jedno nogo si uže v grobu in treba ti je milosti božje, ker si izdal vlast no kri in pomagal jo na potoke prolivati; pomagal si navaliti teški jarem na vlastni rod, čisti, kakor zora, in nedolžni kakor prvi pomladni cvet!" „„Ne bodi toliko nagel s svojo sodbo, mladi gospodič! niti ne sodi tako lebko krivnje druzih ljudi. Jaz sem izdal vas — ljudi, po-liiugal na vas navaliti jarem, a vi ste izdali svojo bogove, ki so vas od nekdaj čuvali in branili, ki so vam vedno na pomoč bili, dokler jih nijste izdali, zapustili in pogrdili. Kdo je kriv vaše propasti, mladi gospodič ? Vi sami, ker ste se obrnoli od svojih očetov in od njihovih svetinj, prokleli tisto, kar so oni prosili, z nogami pogazili njihovo tolažbo v teških skrbeh, njihovo radost v sladkej sreči — kdor je torej vas izdal, bij izdal niti očetov svojih, uiti krvi svoje, ker vi nij-te kri od njihove krvi! Vi ste odcepljeni, odvrženi, odpali rod ! A da smo se ml s tujcem zložili? Oj. kakor je vam sedaj teško nositi povem, jaz se morem umisliti celo v najhujše ronegatsko stališče, ali bogami, jaz bi ne mogel tako ravnati z malimi silami ubo-zega naroda, kakor so dela ž njimi na Slovenskem. Glejte, vi zaženete prvi kamen na človeka, ki brezsrčno ubozega mladega ali starega človeka zavira na njegovem poti za življenje, vi prvi boste srditi, ako vidite, da se ubogo revče oropa sredstev, ki ga vodijo do boljšega stanja. In je mlad naš v zgodovini in gmotno še ubog narod kaj druzega od tacega človeka! Ne, gospodine stokrat ne, nobeden sofist sveta mi ne more tega dokazati. Gospodine vi in jaz sva se ogledala po nemškej literaturi, vi in jaz sva si ljubljenca izbrala v Lessingu, ki je prav neprijazno metal francoščino črez mejo, storiva to vsaj nekaj tudi v našej malej Slovenskoj, ki je rodila Preširna, slov. pevca in ki v manjšem merilu tudi dosti Lessingov broji. In vidite mož drž. pravdnik z objektivnim loparjem v roei, Nestroy pravi nekje: „Ein Censor ist ein menschgevvordener Blei-stift oder ein bleistiftgewordener Mensch; ein fleischgewordener Strich iiber die Erzeugnisse des Geistes". Nečem vas žaliti, ali kadar berem o zaplenjeju kacega časopisa, mi pride ovi citat na misel in glede vas ga molim dostikrat. In zvedite, naše duševno delo je prvič kakor sem uže omenil malo ali nič plačano gmotno in drugič ker jo to, tudi težavno. Moj bog, za kruh moram skrbeti in ta skrb vzame dosti Časa v zakup; če še zravon iz domoljubja ali kar je isto, ker moram, pišem, ne bode tega nobeden pameten človek sveta za zlo jemal in če ne morem tako pisati, kakor je vam ljubo, nijsem sam kriv, napil sem se, bogu bodi zahvaljeno, prav malo podložniške pameti in glejte izogibljaje se na I jarem, tako in še težje se nam jo zlagati s j tujcem. Pa k temu: vedi, da je osveta draga bogovom — in vemo, da se je ta osveta vr-nola, in srečni smo, da smo jo mogli vrnoti! Sedaj jokajto, nesrečni! in vzdihujte, mi se vam sniejenio in bogovi se vam smejejo, ki so vas toliko sto, da, tisoč let čuvali: tako vas tudi oni ne obžalujejo, marveč vas bodo prokleli na vse veke, zapuščeni bodete od celega sveta, zasmehovani od vseh narodov do konca sveta in časov! A duše vaših sinov vas bodo proklinjale v tisočem koljenu, ker ste jih za vse veko izdali, ker ste jim blagoslov dedov zaigrali. In srca jim bodo od boli in obupanja pokala, a vi boste gledali njihove muke, njihova prazna hrepenenja. To jo volja bogov — a vi storite z menoj, kaj in kakor vas je volja!"" Vse okolo Stanislava zanemi. Tresejo se pred kletvijo starčevo tisti, kateri so se pred smrijo kazali tako nostrašljivi, tako nečut-Ijivi. Zdi se jim, kakor da v tem jeduein člo- vse kriplje državnopradniške Scile loputnera vendar le včasih v vašo Karibdo in bog mi grehe odpusti, učil sem se kazenskega prava na vse vrage dobro in s kazenskim pravom v roci pridem pod vaše škarje. Kdo tu krivico dela in kdo škoduje tu malem še delu za pošteno našo reč; kdo pisalca oropa tu zavesti, da je delal, če tudi brezplačno pa vsaj za dobro reč; kdo tukaj sega v moje premoženje, katero sem si priboril z dosti lačnimi dnevi, z dosti trudnim naukom; kdo mi krade moje blago V Mirno fante! — sem začel malo srcu slediti in to nema prostora za ljudi, ki v 19. stoletji misli ubijajo. Pa bom zopet miren. Boste dejali, fante bodi pametno, to ne gre tako, jaz sem avstr. uradnik in zraven ne smeš misliti, da si v Ameriki, kjer misli davka ne plačujejo, ali da so največji ženiji vseh literatur govorili besedo o tiskovnej slobodi, to je tako, kdor ima moč v rokah, ta jo rabi in kogar more, stiska, to je tako v človeškej naravi utemeljeno, če'pridete vi na krmilo bom kot vaš sluga vaše nasprotstvo z veseljem zatiral, kakor zdaj vas, ki ste še bolj slabotni. Dobro, dobro g. prijatelj, ali jaz hi rekel, da tako govori človek srednjega veka in ne sin civilizacije 19. stoletja. Ne, ne, — sicer de gu-stibus — ali vse drugo nego biti v vašem delu, jurist sem, pa rajši poginem od gladu, nego da bi se dal za takovo opravilo v rabo. Znano je splošno, da je naš kazenski zakonik nemarno uže star in da mu uže dolgo streho odkrivajo. Spat bode šel kmalu preživeli starec, mrtev je uže zdavnaj, akoravno se še rabijo njegovi paragrafi koncem 19. stoletja. Ta zakonik, ki ima vse ostrine prejšnjih uže umrlih časov, ta zakonik, v katerem še Karpzow blaženega spomina kolo pleše, se uže potegava na vešala sodišča svetovne zgodovine in pameten jurist bodo kolikor toliko uvaževal novodobne ideje in paragrafe starega zakoniko v kojega se vsak zlodij lehko spravi, v kojem volja: daj mi dveh bosedij napisanih in jaz te spravim na veščala, tolmačil kolikor mo goče s srcem in umom našega stoletja in ne časa, v kojem je bila palica in Spiegelberg za vsako v nos višjih dirnečo reč. Zatorej vas prosimo, ne preveč objektivno po naših spisih, nikakih jih ne pišemo, da vas in vaše paragrafe jezimo, — pomislite, da je uže dolgo od tistega časa, ko se je neki Ludwig Borne, kojega tudi vi gospodine radi čitate, dejal na torturo cenzure. —c. Politični razgled. V Ljubljani 2 6. januarja. Gospodske zbornice udje so bili na drugo svojo konferenco 25. januarja povabili tudi Mtfttfotre« Ali ministri Auersperg in dr., ki so na pol opozicijonalne nemške poslance fortschrittskluba" obiskali in tako odkritosrčno svoje težave razkladali, nijso hoteli priti mej visoke pere ali „gospode" v državnem zastopu, temuč so, namreč ministri, ponosno naglašali, da si podukov ali instruk-cij ne dajo dajati, da poznajo svojo odgovornost in politično čast, in po teh bodo z Ogri obravnavali; parlament bode uže ob svojem času zvedel, kaj in kako. Udje gospodske zbornico tega čudnega tona, o katerem se res ne ve, iz kake volje prihaja, nijso bili veseli, zato so se brez vsega skle-pavanja kar razšli. Sicer se pa tudi „Pester Lloyduu piše iz Dunaja, da je vsled Lasserjeve bolezni mini-sterska kriza gotova. Sicer pa Herbstu nij še nihče nobenega ministerstva ponujal. Odstop Las serj e v bode ?ec pomenjal, nego le menjava o sob. — ŠmerlingV V Uš'£4»v9švm ^bot'it so hudi boji o vprašanji ali naj se na univerzah kolegjina pesečeni blizu Dubrovnika, zmagali! Drugič pa, da je famozna Andrassy-jeva nota prišla v Carigrad, katere skrivnost se še zdaj varuje. *'i«iMtt*t,>7/« ministerstva glava, Buffet, bode v Vogesih, kjer kandidira za senat, padel, ker imajo republikanci 21 glasov več. Moraličen udarec bi bil to za francosko ministerstvo velik, a privoščiti mu ga je. V S'/»#fso volitve v kortes končane. Od 400 izvoljenih je le 40 poslancev — mej temi tudi Kastelar — zoper ministerstvo. Domače stvari. — (Iz Maribora) se nam pise: V soboto 29. januarja t. 1. zjutraj ob Val2 uri bode shod slovenskih rodoljubov mariborskega, št. lenartskega in slovenjebistriškega okraja' v ta namen, da se sporazumejo, katerega kandidata bi postavili za deželni zbor, kjer je vsled mandatnega položenja g. Fridriha Brand-stetterja sedež poslanca za te kraje izpraznen. Brez dvombe se bodo slovenski volilci iz dežele, vsled katerih inicijative se je shod sklical, prav obilno udeležili je, a pričakovati je tudi, če vsa znamenja no varajo, da se bosti obe stranki narodnjakov glede osobo kandidata zjedinili. — (Občni zbor „Sokolov") bodo v plačuje ah ne, t. i. ah naj dobi profesor od; , .. . . „ , , . „ \ m j . ' , u J .. J , 1 i , inedeho 29. t. m. ob 11. ur do polu dne v študenta po goldinarji za semester od vsake: """'■"J i ure na teden, kakor je dozdaj bilo, ali naj se ■ telovadnici. Dnevni red: 1. Govor podstaroste. spremeni. To se ve, to je najnujnejše vpra- 2. Volitev staroste in odbora. 3. Posamezni sanje za ustavoverno stranko; kaj je občno ubožanje, trgovinska inizera, narodno razprtije okolo in okolo politični viharni oblaki? Vse to je nič, kolegjina to je v tem momentu najvažnejše vprašanje v Avstriji, torej za parlamentarni ogenj „zau in „proti". Vladna „Pol. Oorr." prinaša uže znano novost, da je c***«r»* imenoval Kutschkerja za dunajskega nadškofa. Pri h*~t)a>Š*Uef vladi je imenovan od cesarja dr. Marijan Derenčin za prodstojnika pravosodja. Derenčin je bil advokat v Reki, pod Rauhom odločen narodnjak, je izobražen in odločen mož, ki bode hrvatsko justico gotovo uredil. V ofjersketn zboru je odgovoril Tisza na interpelacijo Madaraszovo o vspehu trgo-vinskopolitičnih dogovarjanj z avstrijskim mi-nisterstvom, rekoč, naj bode vspeh uže kak koli, popolna neodvisnost v odločitvi ostaje ogerskemu parlamentu varovana na vsak slučaj. Za zdaj se Tiszi zdi škodljivo, ko bi o dogovorih več povedal. Viiiii-nj«' ilržttvt*. Iz C«»'*«y*v#r#« se javlja prvič nesramna laž, da so Turki, ki so bili popolnem nasveti. Upati je, da se mnogo Sokolov udeleži, da se volitve vendar uže enkrat odpravijo. — (Bira.) V Trnovem na Notranjskem, kjer je župan nemškutar, izrekel se je občinski odbor enoglasno, naj zarad plačila duhovnov pri starem ostane. — (Narodnačitalnicanovomeška) napravi dne 5. februarja t. 1. velik ples, katerega čisti dohodek je namenjen v daljno zidanje „ prvega narodnega doma". Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 1 gld. za družino in posamezne osobe. Vsi p. n. udjo in rodoljubi slovenski, katerim je mar, da se naše narodno podvzetje izvrši, so uljudno vabljeni na obilno udeleževanje ove dobrodelne vesolice. Odbor. — (V Metliki) napravi letos narodna čitalnica te-le veselice: 1. 16. januarja: Tombola in ples. 2. 2. februarja: Vodnikova svečanost z govorom in mestno godbo. Vstopnina za gospode 20 kr., za gospe polovico. veku odjekuje srečna preteklost nesrečnej prihodnosti. Stanislav prvi ostane in pretrga nemo tišino: „ Molči, neumni starec! tvoje besede nam ujedajo duše, kakor gadje s svojim strupom. Očetje naši želje srečo svojim sinovom, a ti si pomagal navaliti na-nje vse zlo sveta in proklet si od očetov naših!" „„Ne mislim, da je tako, mladi junak !Wu „Dlugoš! pokori se dragovoljno moči trenčinskej, ki te je premagala!" „„Jaz no poznani nobene moči, nobene zmage! Kar sem delal, delal sem in ne trebam nikomur računa dajati. A ti stori z menoj, kar te je draga volja!"" „Jaz nečem druzega, kakor da spoznaš svojo skrivajo in pripelješ svoje prijatelje do tega, da zapuste tujce in da se svojim rojakom pridružijo, da se od svoje krvi ne odlo čujejo in mej rod zavisti ne trosijo, ker bog ne pomaga več tistemu ml rodu, katerega je jedenkrat črv nesloge zagrizel." Dlugoš začne smijaje se mrmrati: ne pomaga, ne pomaga, prav imaš! da ne pomaga! in potem vzdignovši glavo, odreže se: „„Delaj, kar te je volja, jaz ne odgovarjam nič več na vprašanja in željo tvoje, a moji prijatelji — zgane z ramami — naj delajo po svojej volji!"" Stanislavu se pomrači čelo, obraz se mu od srda zažari, a kri zavre pod prožimo kožo, oči se mu skrijejo za stisnjene trepalnice, a izpod njih samo dva bliska — dve ognjene strele — padajo na Dlugoša. Zamahne z roko, a iz ust mu zagrmi strašna beseda: „Zvežite ga — in peljajte na Tren-čin!" Še govori on to grozno brsedo, kar se odpro vrata in na pragu dvorane se prikaže deva kakor slika ali obraz očesa božjega, krasnega solnca na nebu, pogleda z velikim solznim očesom okolo, zasliši mirni, nestrastni, ali ostri dušo cepajoči glas Stanislavov, zavpije in poleti ko preplašena srna v naročje očetovo rineč od njega z nežnima, kakor sneg belima ramama orožane vojako, kateri so jej hoteli očeta zvozati. Dlugoš pobesi sivo glavo in začne se tresti po celem životu. Stanislavu so ohladi lico in pobledi, a oko se mu ukrade in upre na krasno dovo, ki je bila v svojej tugi živa slika najskrajnije žalosti in s tem zadobila nadzemeljsko krasoto. Milena povzdigne oko, pomeri z jednim trenom Stanislava od glave do pet, in pritiskajo se k očetu, šepeta mu tiho: „Oče dragi! kaj ti je?" „„Kaj mi je, zlato moje! — reče starec s tožnim glasom, — glej, hočejo, da se pokorim tujemu bogu in odpeljati me hočejo od tebe, ti roža mojih starih dnij, da mi tudi ti nedolžna pogineš, da mi te zamore strasti ljudske." A Milena ne zajoka ko žena, katera si v prvej bolesti ne more pomagati, ne izgubi 3. 13. februarja: Maskirani bal z mestno godbo. Vstopnina za gospode 20 kr., za gospe polovico. 4. 27. februarja: Jux-Tombola. 5. 29. februarja: Finale. Začetek ob 8. uri zvečer. — (Ljubljanska kazina) tudi jako močno hira, navzlic temu, da jo ves mogočni birokratizem podpira. Pri predsinočnjem ve-licem plesu je plesalo samo bornih 14 parov. Kaj se morejo torej ti nemškutarji nam Slovencem, ki smo na svoje lastne moči navezani in imamo boriti se proti mogočnim vplivom, rogati ali posmehovati V Vabilo k naročbi. Slovenci! Vsi naobraženi narodi obračajo ^andenes svojo pozornost na znanosti i umetnosti, koje odgovarjajo duhu našega časa, ter jih gojijo vsak po svojih najboljih močeh. Mej tenu znanostmi i umetnostmi zavzimlje vrlo •odlično mesto stenografija (tesno ali brzopis). Ozrimo se na naše severne brate Čehe, Ruse i Poljake, koji so uže pred več leti začeli gojiti to Rimljanom i Grkom znano, a v no vejem času od Nemcev iz nova prerojeno i modernim jezikom priređeno umetnost — stenografijo, pa primerjajmo naše delovanje na tem polji z njihovim, to moramo priznati, da smo zares precej zaostali, i da je skrajni čas, da se tudi v tem obziru prebudimo k delu i napredovanju, a to vsi Jugoslovani zajedno v duhu bratske sloge i vzajemnosti. Ako smo Jugoslovani po nemilej osodi razcepljeni i na slovstvenem polji, moremo i moramo se vendar vsaj na polji stenografije — te, rekel bi, internacijonalne umetnosti zdru žiti, ter si tukaj k složnomu i vspešnejemu delovanju bratake roko podati. Jako mnogo nesloge na slovstvenem polji izhaja — kakor znano — od tod, ker Jugo slaveni nemarno vsi istega pisma; Srbi drže se svoje cirilico, a mi Slovenci s Hrvati ne-čemo popustiti latinice. Kdo ima prav, a kdo krivo, tega ne bodem pri tej priložnosti ob razlagal, nego samo navodim na tem mestu važno izreko, kojo jo pred 10 leti napisal hrvatski umetnik dr. Isidor Kršnjavi v izvestj kr. vel. gimnazijo v Osjeku: „Da če brzopis pri nas napokon rešiti veliko pitanje o cirilici i latinici." Jugoslovani! to so velevažne besede, koje so vredno naše pozornosti! Jaz ne trdim, da je ovi čas uže tukaj, niti ne znam kako blizu da je, niti ne rečem, da je baš to sredstvo jedino i najprikladneje za rešenje velikega slovanskega vprašanja, a to smem reči, da je to sredstvo v naših odnošajih toliko na svojem mestu kot dobro i praktično sredstvo, na koliko ima vedno svojo veljavnost latinski izrek: Duobus litigantibus tertius gau-det." Prepir je mej latinico i cirilico, i ako stenografija za zdaj prepira rešiti ne more, to ga ona vsaj mirno opazuje — pa se raduje! Mej Slovenci i druzimi Jugoslovani vladajo tudi nekoje razlike v književnem jeziku. A vse te razlike odpadejo, ako se piše stono-grafijskim pismom. Ako n. pr. Slovenec svoj jezik stenografira po metodi, kakor sem jo jaz opredelil v skladu z vseobčiini stenograf-skimi pravili, moreta iz napisanega čitati Hrvat Srh — ne slovenski — nego vsak svoj jezik; seveda velja tudi obratni slučaj! Nij tukaj mesta, da tolmačim to metodo, nego sem tako slobodcn, da opozorim slavno slovensko občinstvo, posebno učečo se našo mladež na list, koji bode navedeno načelo i metodo zastopal. Gojim upanje, da bode z jedne strani velika korist, kojo podaje stenografija vsakemu naobraženemu človeku, a z druge strani navedena okolnost, koja apelira na rodoljubje vsacega Slovana, vsestranski uvažena mej Slovenci, kar jim bo dalo povod, da se naročo na list, ki v kratkem zagleda svetlo v slovenskem i hrvatsko-srb-skem jeziku pod naslovom: ...j u^oslav«'ii**li i »f<'iioi»raf •*. Uredovan bode list tako, da se more tudi ta, kojemu je stenografija še celo nepoznana z njo v kratkem času seznaniti, a zajedno bo donašal dovolj primernega gradiva za one, kojim jo ta umetnost uže znana, ali jo žele temeljiteje proučiti v teoriji i praksi. Nadalje bo vstreženo tudi takim koji se zanimajo za grafiko v obče. Gojila se bode v listu tudi zabavna stroka v kojo svrho se bodo priobčevali izvirni prevedeni spisi kratkočasnega, zanimivega za-držaja v prozi i verzih, koji bodo deloma tiskani z navadnim pismom, deloma steno-grafirani. „Jugoslavenski stenograf" bo iz haj al na tiskanej poli v obsegu S strani na vadnega tiska, a 8 strani litografije s steno graiskim pismom, i to za zdaj vsak drugi mesec. Cena mu je za celo leto s pošto samo 1 fr. 40 novč. — Naročnina naj se pošilja podpisanemu vlastniku i uredniku, koji sprejema tudi dotične dopise. Ako se oglasi dovoljen broj naročnikov, bode se list precej povečal in počel večkrat izhajati. Zatorej prosim za vsak slučaj, da se naročniki podvizajo z oglaševanjem in naročnino, kajti prvi broj se uže stavi in se bode prve dni meseca februarja počel razpošiljati. Ant. J. Rezenšek, giinna -ija'ni hč td j at-nogralije in sal> >rski stenograf v Zagrebu (Mkolieeva Bllea, 480). Javna zahvala. Podpisani si usoja vsim č 'Štitim udeVžnikom mhole, katera so j« nedeljo 88« t. ni. v krčmi g. Koširja na korist revno nase 5 tlake m'adine igrala, za lepo' darilco v čistom znesku (5 gld. *0 soldov n-jtoplejso hvalo Itrekntl. V Borovnici 2f>. januarja 187<>. Ivan Maj a run, predsednik knjnega šo sk"ga sveta. sem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni ReTalesciere k Barry v 3* rut :Sn rs -t. 30 let uže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i i.rocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni t želodca, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i 'ladnho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-luvljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato ž ij, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, š uaenje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, 0 ožnost, diabet, trganje, shujšanje, bledičico in prečenje; posebno so priporoča za dojene« in je bolje, n -go dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 sprioe-d zdravilnih, brez vsako medicine, mej njimi spri- 5 ivala profesorja Dr. Wurzurja, g. F. V. Boneka, pra-•ga profesorja med5-ine na vseučilišči v Maribora, 1 iravilnega svetnika Dr. Angidsteina, Dr. Shorolanda, Mr. Campbell*, prof. Dr. Dcdć, Dr. Urč, grofinje Castle-s >uart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih s d), se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki tekat is 80.000 spričevalov. 8pričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzerja, Bonn, 10. jul. 1852. Hevalesciere Du Barry v mnogih slučajih na-g adi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in Križi, dalje pri sesalnih in obistuih boleznih a t d. pri kamuju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v 8-alni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodonji v obistih In mehurji, trganje v mehurji i. t d. — Najbolje in i i neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in pra-di boleznih, ampak tudi pri pljučnici in Bušenji v grlu. (L. S.) Bud. W urzer, zdravilni Bvetovalec in člen mnogo učenih družtev. vVinchester, Angleško, 8. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalesciere je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, 1) 'inj čutuice in vodenico. Prepričal sem bo sam glede -šega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Hboreland, ranocelnik, 9ti. polka. svoje smelosti, nego kakor zaupajoč samej sebi in celemu svetu, ostane mirna in spokojna; pogleda Stanislava in reče mirno svojemu očetu: „Ne boj se, očo! nič ti ne bode! Poglej samo tega mladenča, ki pred njim stojiš, in videl boš, da mu nij srce trdo, da mu je lice krasno in junaško, katero ne moro biti podlo, a podlo bi bilo, z nesrečnikom krute šale zbijati!" „„Umiri se, dete moje! — pretrga Dlugoš — oni me bodo usmrtili!"" „Hočomo le, da se pokoriš in pokesaš, oholi starec!" roče Stanislav. „Hvala ti, hvala! — vzklikne Milena. — Jaz vem, da tvojo oko, iz katerega so veledušnost žari, vidi Mileni v dušo čitati, vem, da no boš uničil tako nesrečnega stvora, kakor sera jaz nesrečna."" In obrnovši se k očetu, reče: „„Očo! podaj se, pusti varave sanje, pusti svojo trdoglavost, saj je več ne trebaš. Primiva se za roke in pojdiva, kamor nas bode božje solnce pripeljalo, kjer naju ne bo roka sovražna dosegla, in kjer bova mogla v miru živeti in vse skrbi tega sveta pozabiti."" „Ne varaj se, deklica! — pade jej Stanislav v besedo — tvoj oče mora popraviti, kar je v svojem življenji poškodoval, mora pripomoči, da se izločijo rane, katere je on toliko let rodu svojemu sekal". Ali Milena mu odgovori: „„ Mladenič! ti veš kaj je ljubezen — saj si imel očeta in mater! Zavoljo moje ljubezni do starega očeta ga boš pustil z menoj — in on vam ne bode nikdar več škodil. Ah, nij mogoče, da tudi ti ne bi ljubezni čutil!"" Stanislav se obrne od nje in jej odgovori: „Ne govori mi o tem!" „„Ali za milost prositi to vsaj smem in kadar ti pogledam v lice, obide me sladka na- deja, da ne bodeš zatajil ljubezni, v katerej dete za hvojim roditeljem gine."" „Naj se pokori in prej svojo krivnjo izbriše, potem mu je svobodno s teboj iti". Stari Dlugoš, ki je molčal od tačas, ko je začul. da mora še denes na Trenčin, kakor da bi se bil počasi osvestil, progovori nazadr je: „Dobro ! ne tebi, nego temu blagu svojemu za voljo pokorim so želji tvojej, — daj mi le jeden jedini dan, da se premislim! Morebiti da sklonom svoj vrat pred tvojim bogom, morebiti da izdam svoje prijatelje — a more tudi biti, da raji umrem nego to storim ! No pusti mi samo jeden dan, da se premislim, pusti me dotlej svobodnega na Bekovem". „„l'usti ga, pusti, mladenič, ako ne njemu vsaj meni za voljo!" " — prosi Milena lomeč rok«1. „Naj vama bo!" odgovori Stanislav. (Daljo pri h.) Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Augelsteina. Bero lin, *>. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Kevalesciere du Barr vs-iitrainko, najbolj« spričevalo. Dr. Angelstein, tajni san i t. svetovalec. Spričeval«* št. 76.921. Obergim p«.-rn, (Badeusko), 22. aprib. 187i-. Moj putient, ki jo uže loiebal S tednov za »tra* nimi bolečinami vaotic jetdr, ter ničesar použiti n; mogel, je vuled raiiv Vala Kevjilesciere ilu Barry po polnauia zurav. Viljem Burkart, ranocelnik. Spričevalo št. 72.618. La Roche sur Yon, 30. julija 1868. Vaša Kevuleacičro ozdravila me je popolnen, strašnih želodčnih in ćutnicuih boleznij, katere s< me deBet let aiičile. (.Gospa) A rman d a Prevost, poBestnica. Rovalesciere je 4 krat tefnejsa, nego meno, te.' se pri cdraščenib in otrocih prihrani 50 krat več m ceni, ko pri zdravilih. > piobaicun puiioal] po pol funta i gold. 60 kt 1 runt 2 gold. DO kr*, 2 tnnta 4 g u 1.1. 50 kr., 5 rtu tov 10 jfold. i 2 fantov 20 golcL, 24 ninfov 36 gole. - R«valesciore-Biscnitan v puiicah in tabletah l2 (m 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 80 str., 48 taa i ■old. 50 kr., t prahu ta 120 tO rold. 1'rodajo: On Barrv % Oomp. na «>ii ^il, Wall3»ah- mum* žiev. kakor v vaeii taettifl pri dobri!' rkr-jih In »;'-oerijskih rrgovc.h- tudi razpošilja dc-ftjeka hi J* z v«e Lrv'e do poKnit •**k«»,sni 2.7» 2.70 2.»0 1.50 ».— poprej 1 hraničtca za maslo gl. 6,— 1 par svečnikov 6 parov podložkov za nože . . . I klcŠčico za sladkor 1 cedilo za čaj . . 6 desertuib nožev 6 desertnih vile 8.— . 3. — 5. — 2.50 1.50 6. — G.— 2.50 1. — — .60 2.SO 2.50 Tudi prelepe taso, majolike za kavo in čaj, olišpi na mize, girandoli, posipalci za sladkor, servisi za jajca, zobotrebnice, garniture za oBet in olje, poleg šo mnogo druzih reč i j itd. itd. ravno tako tudi po neverjotnej nizki ceni. (403—11) ■■ Posebno opazimo. ■■ 6 miznih žlic \ 6 miznih vile ( vsi 24 koma*1i t kupaj t? elegantnem etuiu 6 miznih nožev [ «« »mesta za yl» 24 sama xa g/l, .*>..*o. 6 kavnih žlic ) ltavno isti iz Britanijakega srebra vb! 24 komadi v elegantnem etuiu Niiiiio gl. 6.50. LNaročila iz dežele izvrše be nemudoma proti poštnem povzetji. Naslov: JE. Mmwci&9 Dunaj, KoihciilIiurmHtraMae št. 16. .o o 0 04 -t w o © — 01 po •D X CD 3 P 2 s S' C/1 2 3 3 *g C_ = es y- c S pi r. <5 C j; c/i "o — TT T E* N< t-1 Cl & c K ® m g S 3. S" ^ t=s ,1—. o 5 s . g «q od O gl fr 3 1 I88 B) S I-c g. n. *° "t (t W s 2 5^ ° N rt H CO B o o. ft o E. 5 E 2 ■ «2 o i o — R 1 c 1 - nr. r* F3 rt N« p. ir T B i. ^ „. o* £ 3 F" *?* w- 2 5" c "O s; —' 8 P* S* 3. E <1 š?' 2 g.g*S E n 2 •§ i_ CD B; c::"a _ B (6 j CD S- n H s: - i .s. OB B fl p e o B*H.ffa, r< H T n p- p- CD CD i—I CD M CD e s B O "i o1 I p CD «n 3-J a.8 B & £. o • B „ o. ^ ^ »s co s "» ™ — B* ■=;• e JLc^ ^'S-ft.^*5 - - £*. ''bo0'-. It m m h BEL a a 3 ^ ■—."tt^"" O 9< K. M1 ^ ,—- o r- 1: »-i t—" Ti K— CD C/3 P C/J r 2rs . B c w tr^ CD >-i »—•• P O <3 P oq ?> P < O pi ©3 v Ij]iibljaiii. » «5 M g iM 9.5 CSl o p '9J'[^ZI.I([ .lU.UII.I.ipMIl 'oj'insi7zj.i([-()iims vz ipuiMlv O O O I ^ 'I a. j* 84 ^3 m a. 1 ia5"i * & £ I a ' H m, J,- m bfi . N H ff g" s» j -v ^ -■ r ^ & P I O • c H 3 t are, • L> to I ■-j » - i t—i -H. T3, BC rt ,-i i •» (C — •- B B!_ rt rt m O I K' ^ a 7 Izuatelj in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".