PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
- Cena 80 lir
Leto XXVn. St. 140 (7928)
TRST, sreda, 16. junija 1971
NAPOVEDANI SESTANKI VODSTEV STRANK
NEJASEN POLITIČNI POLOŽAJ V ITALIJI
I UPRAVNIH VOLITEV
V	ZVEZI		Z	IZIE
Dokončni izidi volitev za rimsko pokrajino				
Stranka	Volitve glasov	1971 odst.	1970 odst.	1966 odst.
KD	533.879	27,17	30,9	30,1
PSI	164.992	8,4	8,4	9,0
PSDI	198.962	10,12	8,2	8,2
PRI	86.239	4,39	3,7	2,2
KPI '	530.988	27,02	26,9	26,8
PSIUP	31.608	1,71	2,6	2,3
PLI	70.251	3,57	6,9	9,4
PDIUM	21.108	1,0	1,3	1,5
MSI	305.383	15,54	10,7	9,3
				
	Dokončni izidi volitev v občini		Genova	
	Volitve	1971	1970	1966
Stranka	glasov	odst.	odst.	odst.
KD	137.049	25,67	25,2	26,8
PSI	71.829	13,44	11,8	14,7
PSDI	49.267	9,22	8,7	8,2
PRI	23.607	4,42	3,7	1,1
KPI	180.746	33,82	33,7	32,1
PSIUP	8.567	1,6	2,8	1,9
PLI	29.241	5,47	8,9	11,1
PDIUM	2.188	0,41	0,7	0
MSI	29.363	5,5	4,5	3,1
Kljub volilnim premikom je levi center povečini ohranil aritmetično večino Danes prične delo poslanska zbornica
RIM, 15. — Presenetljivi volilni izidi so povsem logično v >spredju političnega življenja in se že napovedujejo sestanki političnih strank. V četrtek se bo sestalo vodstvo socialdemokratov, v petek pa se bo sestalo vodstvo KPI, ki bo preučilo volilne izide. Za sedaj ni predviden sestanek vodstva PSI in pravijo socialisti, da je že vse povedal včeraj tajnik stranke Mancini.
Tajnik KD Forlani bo imel jutri vrsto sestankov s predstavniki skupin in struj kričanske demokracije, s katerimi bo analiziral izide. V tem okviru bodo tudi objavili, kdaj bo sestalo vodstvo KD in to
Nekaj naukov iz sedanjih volitev
«Italija, ki jo je prepihal severni veter», tako bi lahko i-menovali roman o tokratnih volitvah, ki so bile polne dramatičnih, pa čeprav predvidljivih dogodkov. Na predvečer volitev se je prerokovalo, da bo zgubila KD, da se bo okrepil MSI, znotraj koalicije levega centra pa da bo prišlo do protislovnega povečanja PSI po eni ter PSDI - PRI na drugi strani. Komunisti niso napredovali, odnosno so ohranili svoje.
Analiza teh volilnih izidov pravzaprav ni težavna. KD ni Prenesla težkega bremena nesmiselne operacije, ko je poskušala pridobiti desničarske glasove z dvomljivo politiko, ki je bila v resnici škodljiva. MSI je prav gotovo bolj kvalificiran, da dela desničarsko politiko, in tako mu je uspelo, da je zbral val nezadovoljstva določenih krščanskih krogov, ki so politično slepi in ki hočejo od fašistov jamstva za red. Gre skratka za Italijo, ki je ni prepihal severni veter. Za Rim in za Sicilijo, kjer obstajajo posebni pogoji, volilni premiki prav zaradi tega nimajo veljavnosti testa.
Ce bi šlo za splošne volitve, bi misovci le skromno napredovali. Poučna je primerjava i-zidov MSI v Rimu in na Siciliji, odnosno v Genovi. Lahko Ugotovimo, da je na Siciliji mafija odigrala svojo vlogo. Sefi mafije, tako imenovani «pez-zi da 90», so pač svoje zaupanje odvzeli demokristjanom in so prisilili volivce, da glasujejo za MSI. V Rimu je položaj zelo zapleten. Mesto se ne o-predeljuje, ima globoke korenine še v papeških časih in njegovi volivci so se obrnili proti demokristjanom. Gre skratka za volivce, ki iščejo svojo podobo in se usmerjajo ali h KD ali k PLI ali MSI kot se jim zdi v njihovi nevednosti, da bo najbolje. V bistvu gre v obeh primerih za predvidevanja, ki smo jih izrekli pred volitvami in ki so se potrdila.
Absurd sedanje politike je v tem, da se je levi center po večini celo okrepil, izgube so zelo majhne, kot to dokazujejo Številke, saj so demokristjan-ske zgube krepko nadoknadili dobički ostalih treh strank. Absurdnost je prav v tem, da so pridobile stranke, ki levega centra ne podpirajo s prevelikim navdušenjem in ki zagovarjajo povsem drugačno politiko. Pridobili so socialisti, ki zahtevajo znano «novo soraz-merje» in torej levo jamstvo
za politiko o reformi. Pridobili so socialdemokrati, ki hočejo ostre protikomunistične politike in končno, pridobili so republikanci, ki jih sploh ni več v vladi, ker zahtevajo upravno resnost v bistvu reakcionarnega značaja.
Volivci torej nočejo levega centra, kot sedaj obstaja in na katerega bi lahko nalepili etiketo dorotejske umirjenosti. Podpirajo levi center, toda za pogumno napreden; so za levi center, toda za takšen, ki naj nas popelje nazaj na pot starega centrizma. V tem položaju je MSI katalizirala desne sile in je razbila PLI ter ji je uspelo pritegniti konservativce v KD. ki so se demokristjanom v bistvu priključili zaradi privlačnosti oblasti.
To pa tudi pomeni, da je u-speh misovcev iluzoren, saj je skupna vsota desničarskih glasov ostala v bistvu nespremenjena. Kdor seje veter žanje vihar in demokristjani so poželi tokrat dobršno porcijo viharja.
Politika reform se lahko u-resničuje samo na levi. Obotavljanja in dvojne igre vodijo k takšnim izidom.
Kaj se bo sedaj zgodilo ? Predvidevanja so kočljiva. Skoraj povsod se je levi center uveljavil na tak način, da se po aritmetičnem računu lahko obnovijo upravne večine. Treba bo pa rešiti nove odnose, ki obstajajo znotraj večine, ko je KD šibkejša, njeni zavezniki pa so se okrepili: PSI na levi, PSDI in PRI pa na desni.
Obračajmo podatke kakor hočemo, vprašanje ostaja isto kot že toliko let. Treba je ugotoviti, kakšna politika se hoče voditi z levim centrom, in ne zadostujejo izjave, temveč so potrebna dejstva. V demokratični in republikanski Italiji, ki se je rodila iz odporniškega gibanja in iz protifašističnega boja, pa lahko dejstva pomenijo samo razbitje starih struktur, ki so preživele formalno demokracijo. Zaman je pridigati o reformah, istočasno pa škiliti z enim očesom na desno, kot to dela KD, in ni dovolj govoriti o antifašizmu, ko pa se ne vodi antifašistična politika.
KD si bo morala izprašati vest in v njeni notranjosti mora priti do izbire, že petindvajset let je na oblasti, ker se ni hotela odločiti. Sedaj je pa sovražnik pred vrati in če tega ne bo napravila, gre po poti samomora, ki lahko zajame tudi šibek organizem italijanske demokracije.
M. D.
najbrž ie ne ta teden, temveč Sele
prihodnji teden. Jutri popoldne se sestanek vodstvo PSIUP. Uvodno poročilo bo imel tajnik Vecchietti, /ideva pa se dokaj razburljiva razprava, saj obstajata v stranki dve ostro ločeni stališči.
Tajnik MSI Almlrante je za jutri sklical sestanek izvršnega odbora stranke. Direkcija pa se bo sestala v soboto. V soboto popoldne nameravajo prirediti fašisti v Rimu na Trgu del Popolo množično zborovanje, ki naj bi bilo «oceansko», kot so bila zborovanja ko je z zloglasnega balkona še govoril Duce. V tej zvezi so že danes naslovili na kvesturo ustrezno prošnjo.
Po do sedaj znanih rezultatih je levi oeniter ohranil večino v deželnem svetu na Siciliji, v občinskih svetih v Bariju, Rimu, Genovi in Ascoli Pioanu ter rimski pokrajini, izgubil pa je večino v pokrajini Foggia.
Na Siciliji so stranke levega oen-tra v prejšnji poslovni dobi razpo-lagale z večino 51 sedežev od 90, sedaj pa jih Imajo skupno 48. V Earl ju imajo 39 sedežev od 60 (imeli so jih 38), v Genovi 42 na 80, (imeli so jih 41), v Ascoli Pičeno 26 od 40 (imeli so jih 25). V Rimu se je večina levega centra o-krepila v pokrajini in ima sedaj 24 od 45 (prej pa je imela 23), v Foggi pa je levi center izgubil večino za en sedež in jiih ima sedaj 15 od 30.
Predstavnik levice KD «base» Gailloni je danes Izjavil, da je krščanska demokracija izgubila glasove v korist MSI, ker je vodila napačno politiko, ker ni mogoče
poraziti fašizma, ko se gre z njim v konkurenco s protikomunističnimi Izjavami. Galloni je mnenja, da naj ta nauk nauči KD, da se bo vrnila na svojo tradicionalno stališče ljudske in protifašistične stranke, da bo prišlo do večje povezave med strankami levega centra, ki so edine sposobne demokratično voditi državo.
Tajnik PRI La Malfa je danes komentiral volilne izide in je dejal, da so republikanci občutno izboljšali svoj položaj v primerjavi z deželnimi volitvami 1970. leta, da
takšna, da resno zaskrbljuje. Prvikrat po 25 letih demokratičnega sistema je prišlo do tako močnega premika na desno in ni dovolj, da se izgovarjamo s posebnimi krajevnimi prilikami. La Malfa pravi, da je resnični vzrok v globoki krizi, ki jo preživlja Italija in da morajo spremeniti svojo akcijo sile levega centra ter delavski sindikati. Iz prvih izjav po volitvah pa nič takega ne kaže.
Poslanska zbornica se bo po počitnicah, ki so bile v zvezi z volitvami, ponovno sestala jutri popoldne ob 16.30. Na dnevnem redu je ratifikacija nekaterih mednarodnih konvencij ter odgovor vlade na razna vprašanja. V četrtek se bo sestal izvršni odbor poslanske skupine KD, ki bo obravnaval delo parlamenta.
MIRKO TEPAVAC IH NJEGOVI SODELAVCI SO SE VRNILI V BEOGRAD
Jugoslovanska delegacija zaključila 7-dnevni uradni obisk na Kitajskem
Skupno poročilo o razgovorih ■ Ugoden razvoj sodelovanja med obema državama * Kitajska delegacija bo obiskala SFRJ
PEKING, 15. — Delegacija jugoslovanske vlade pod vodstvom državnega tajnika za zunanje zadeve Mirka Tepavca, je danes po 7-dnev-nem uradnem obisku v Ljudski republiki Kitajski odpotovala iz Šanghaja z letalom v domovino. Na letališču v Šanghaju so se od jugoslovanske delegacije poslovili najvišji zastopniki revolucionarnega komiteja mesta. Med kratkim zadržanjem v Šanghaju je delegacija obiskala stalno razstavo industrije mesta in tovarno orodnih strojev. Podobno kot v Nankingu in Pekingu je tudi v Šanghaju jugoslovanska delegacija uživala prijateljsko gostoljubnost kitajskega ljudstva in njegovih zastopnikov.
V skupnem poročilu, ki je bilo objavljeno pri odhodu jugoslovan ske delegacije iz Ljudske republike Kitajske, se med drugim ugotavlja, da je jugoslovanska delegacija v uradnih razgovorih s podpredsednikom državnega sveta Ljudske republike Kitajske Li Hsien Nienom in z vršilcem dolžnosti zunanjega mi-
nistra Chi Beng Feiom opravila v ozračju iskrenosti, razumevanja in prijateljstva široko izmenjavo misli o nadaljnjem napredku odnosov med Jugoslavijo in Kitajsko in o mednarodnih vprašanjih skupnega interesa. V razgovorih sta obe strani poudarili, da vse države na svetu morajo svoje medsebojne odnose razvijati na načelih medsebojnega spoštovanja, neodvisnosti, suverenosti, teritorialne integritete, nenapadanja, nevmešavanja v notranje zadeve, enakopravnosti, medsebojne koristi in miroljubne koeksistence. Zastopniki Jugoslavije in Kitajske so z zadovoljstvom ugotovili da se zadnja leta odnosi med obema državama uspešno razvijajo na osnovah omenjenih načel. Obojestransko je bila izražena želja, da se tudi v bodoče vlagajo napori za napredek prijateljstva med obema državama in njunimi narodi, za razširitev stikov in okrepitev sodelovanja na gospodarskem, znanstveno-tehničnem in kulturnem področju Obe strani sta z zadovoljstvom ugo-
pa Je splošna politična usmeritev
...........................................................
NEPRIČAKOVANA ODSOTNOST PREDSEDNIKA ULBRICHTA
Osmi kongres vzhodnonemške partije strogo na prosovjetskih stališčih
Tajnik Honecker v poročilu zagovarjal omejeno suverenost in pravilnost intervencije v ČSSR
tovili, da je obisk jugoslovanske delegacije dal pozitiven prispevek k poglobitvi razumevanja med kitajskim in jugoslovanskimi narodi, h krepitvi njihovega prijateljstva in napredku odnosov med obema dr-žžavama. Zastopniki Kitajske so z zadovoljstvom sprejeli vabilo jugoslovanske vlade, da vladna delegacija Ljudske republike Kitajske obišče Jugoslavijo. Datum obiska bo naknadno dogovorjen.
Po poročilih nekaterih atenskih listov se bo jugoslovanska delegacija pod vodstvom državnega tajnika Mirka Tepavca na poti iz Ljudske republike Kitajske v domovino nekaj ur zadržala v glavnem mestu Grčije, kjer se bo Mirko Tepavac sestal s podtajnikom v grškem zunanjem ministrstvu Kri-stosom Palmasom.
BERLIN, 5. — Danes se je pričel osmi kongres Enotne socialistične partije Nemčije, ki bo zasedal pet dni in ki bo obravnaval način družbenega in gospodarskega razvoja Nemške demokratične republike v prihodnjem raizdobju.
Nepričakovano na kongresu prisoten Walter Ulbricht, kot se je to pričakovalo in kot bi bilo tudi logično, saj je ostal predsed-sednik partije in bi moral kongres otvoritl. V začetku je član politbiroja Hermann Axen sporočil, da
Volilni izidi v 90 občinah, kjer se je volilo po proporcionalnem sistemu, ker imajo več kot 5.000 prebivalcev. Skupno gre za skoro tri milijone volivcev. (V ODSTOTKIH)			
	sedanje	deželne	Prejšnje
Stranka	volitve	1970.	upravne
		leta	vilitve
KD	30,2	31,1	32,3
PSI	10,9	9,7	9,6
PSDI	9,5	7,8	8,3
PRI	4,1	3,4	1,8
KPI	25,2	27,5	25,1
KPI—PSIUP	0,5		
PSIUP	1,7	2,7	2,2
PLI	3,5	6,9	8,5
PDIUM	0,8	1,2	1,1
MSI	12,2	9,4	7,3
se Ulbricht kongresa ne more udeležiti iz zdravstvenih razlogov in je nato v njegovem imenu preči-tal uvodno poročilo.
Ta razlaga pa ni povsem prepričljiva, saj je bil Ulbricht v zadnjem času zelo aktiven, kljub temu da je prepustil tajništvo partije Honeokerju. Pred kratkim je obiskal neko podjetje v notranjosti države, na sedežu državnega sveta je sprejel delegacijo pedagogov in včeraj popoldne na berlinskemu letališču skupaj z ostalimi vzhodnonemškimi voditelji partijske delegacije držav članic varšavskega pakta in med njimi tudi tajnika KP SZ Brežnjeva.
Kongres se vrši v veliki dvorani Werner Seelenbinder in se je pričel z uvodnimi formalnostmi. 0-krog 2 tisoč delegatov je zlasti burno s ploskanjem pozdravilo tuje delegacije in med njimi sovjetsko, ki jo vodi Brežnjev, ter ostale. Jugoslovansko delegacijo vodi član predsedstva Kiro Gligorov.
Obsežno poročilo je prečital generalni tajnik Erich Honecker, ki je obravnaval mednarodni položaj, sodelovanje in podobno. Kot temelj mednarodnih odnosov je po njegovem dejstvo, da je Vzhodna Nemčija tesno povezana s Sovjetsko zvezo, da je trden sestavni del socialistične skupine držav in da v tem vidi tudi jamstvo za svojo suverenost, pri čemer je v bistvu ponovil znano stališče o suverenosti socialističnih držav. Honecker je nato govoril o izkušnjah Nemške demokratične republike in je dejal, da imajo te izkušnje tudi
splošni značaj, saj po njegovem po-1 skupoi dohodek Beograda je lani
.	•	•	•	1	■	1	____..x.. 1 nn	bnr io
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIUIIIIIIIIIIUITIIIIHIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIHIIIIIIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIH
Kancler Brandt v Washingtonu
trjujejo zgodovinsko resnico, da je odnos do Sovjetske zveze bil, je, in bo tudi v prihodnosti preizkusni kamen zvestobe marksizmu - leninizmu in proletarskemu internacio-nalizmu. V tej zvezi je govoril tudi o vlogi enega mednarodnega središča delavskega gibanja.
V	poročilu je nato govor o odnosih z ostalimi Manicami varšavskega pakta, s katerimi se je razvijalo tesno sodelovanje. Glede odnosov s Poljsko in CSSR je bilo rečeno, da se uspešno razvijajo, glede odnosov z Madžarsko, Bolgarijo, Romunijo ni Mongolijo pa je rečeno, da so dobri in prisrčni. Za ((zadovoljivem pa se ocenjuje odnose z Vietnamom, Korejo, Kubo In Jugoslavijo.
Posebno Je poudarjena gospodarska vloga Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč ter je rečeno, da se pomen te organizacije veča, kar velja Uidi glede pomembnosti varšavskega pakta.
V	tej zvezi je Honecker obširneje govoril o poveznosti zaveznikov in o skupni obrambi proti imperialistom in kontrarevolucionar-jem ter o popolni soglasnosti o oceni razvoja ter položaja v Če-1 škoslovaški. Nauki češkoslovaških tovarišev imajo mednarodni značaj. Zaradi tega bodo skupaj onemogočili imperialističnemu sovražniku, da udari po socializmu v Evropi. Iz tega zornega kota je tudi sledila razlaga mirnega sožitja med državami z različno družbeno ureditvijo. Imperializem ni spremenil svojega bistva, temveč samo določene skupine v kapitalističnih državah stvar-neje obravnavajo mednarodna vprašanja, o čemer priča določena pripravljenost sporazumevanja s socialističnimi državami.
V	ospredju so bili seveda tudi odnosi med obema Nemčijama, ki ne smejo imeti »posebnega značaja*, češ da gre za enotnost nemškega naroda, vendar pa zasledujejo linijo, da lahko obstajajo ti odnosi samo na osnovi norm mednarodnega prava. Proces vedno večjih razlik med obema državama se poglablja. Honecker je nato govoril
vprašanjih evropske varnosti in je pozitivno ocenil sporazume, ki so bili podpisani med Zapadno Nemčijo, Poljsko, ČSSR in SZ.
znašal 77 milijard dinarjev, kar je 11 odstotkov skupnega jugoslovanskega dohodka. Beograd ima perspektive, da se po končani graditvi kanala Ren - Mena - Donava, kanala Donava - Tisa - Donava in proge Beograd - Bar, razvije v eno največjih prometnih središč Evrope. Popoldne se je predsednik Tito seznanil z načrtom razvoja Beograda na savski in donavski obali.
Razgovori o gospodarskem sodelovanju med SZ in SFRJ
BEOGRAD, 15. — V Beogradu se je sinoči končalo 7. zasedanje medvladnega jugoslovansko sovjetskega odbora za gospodarsko sodelovanje, na katerem so proučili medsebojno gospodarsko in znanstveno sodelovanje in vprašanja kooperacije in specializacije ter vprašanje nadaljnjega razvoja trgovinske osnove in prevoza nekaterih surovin. Na zasedanju je bil pozitivno ocenjen razvoj gospodarskega sodelovanja in je bilo sklenjeno, da se vložijo nadaljnji napori za povčanje blagovne izmenjave iznad stopnje, ki jo predvideva 5-letni sporazum in to s sklenitvijo dopolnilnih aranžma,; z novimi pogodbami o industrijski kooperaciji in specializaciji, z izkoriščanjem zmogljivosti jugoslovanske predelovalne industrije. Na zasedanju je bila nadalje izražena Želja po vzpostavitvi tesnejših stikov med podjetji in bankami in v ta namen so bile preučene ustrezne oblike sodelovanja.
BUDIMPEŠTA, 15. — Predsednik prezidija Madžarske bo uradno obiskal od 28. junija do 2. julija Avstrijo na vabilo avstrijskega predsednika Jonasa.
IZJAVA DRŽAVNEGA SEKRETARJA ZDA
Še vedno možen sporazum o Suezu
Polemike o tajnih dokumentih Pentagona, ki jih je objavil «New York Times>
WASHINGTON, 15. — Vprašanje Berlina je bilo glavni argument današnjega prvega razgovora med a-meriškim predsednikom Nixonom in zahodnonemškim zveznim kanclerjem Willyjem Brandtom, ki je na neuradnem obisku v ZDA. Kot je povedal glasnik Bele hiše Ronald Ziegler, je bil razgovor »izčrpen in prisrčen*. Poleg Berlina sta Nixon in Brandt obravnavala tudi vprašanje zmanjšanja sil v Evropi. Glede tega vprašanja je Ziegler poudaril, da je za to potrebno dogo varjanje med članicami NATO. Glasnik je tudi izrazil željo, da bi že v
prihodnjih mesecih prišlo do napredka v razgovorih o Berlinu in o zmanjšanju oboroženih sil. Glede slednje točke — je dejal Ziegler — obstaja med Bonnom in Washing-tonom popolno soglasje.
Govor je bil tudi o razširitvi Evropske gospodarske skupnosti: Brandt in Nizon sta posebno proučila odnose med ZDA in EGS ter soglašala s potrebo po zaščiti gospodarskih interesov obeh strani. Ziegler je končno povedal, da sta kancler in predsednik obravnavala vprašanje zahodnonemškega deleža pri vzdrževanju ameriških čet na
ozemlju ZRN.
Brandt in Nixon se bosta ponovno srečala jutri. Kancler je dospel Washington iz Connecticuta, kjer so mu včeraj na univerzi v Yalu podelili častni doktorat iz juridičnih ved. Sicer pa se je obisk na univerzi končal dokaj nevšečno, saj se je Brandt znašel sredi protestne^demonstracije uslužbencev vseučilišča, ki so med drugim vzklikali «Brandt, go home!*. Kancler je moral zapustiti univerzo skozi stranska vrata.
(Na sliki: zahodnonemiki kancler med podelitvijo častnega doktorata).
VVASHINGTON, 15. - Ameriški držav ui seKieiar Vvuuam hogers je na neiu usnoviu konierenci izjava, ua se veuno upa v možnost nemega sporazuma o oupnju auesaega pre-aopa, ki naj m ga uosegu se letos, nogers je poudaril, aa oostaja soglasje med vsemi zamteresirammi saamtami o petin tocaan, na Katerm uo mogoče osnovati sporazum.
Po mnenju ainerisKt-ga urzavnega seKretarja se vsi strinjajo gieue sieoeciii postavk: 1. treoa je ponovno odpreti kanal: 2. za promet po njem mora siirDeti Egipt; 3. uuprtje Kanala potnem KoraK n globalni rešitvi bužnjevzhodne krize; 4. premirje se mora nadaljevati; 5. Izrael bi se moral umakniti s področja kanala, mednarodni opazovalci pa bi morali skrbeti za določitev mejne črte med izraelskimi in egiptovskimi silami.
Kogers je tudi obžaloval palestinski napad na petrolejsko ladjo »Co-ral Sea* ter poudaril, da je vsak atentat proti svobodi plovbe vzrok za globoko zaskrbljenost.
Končno je Rogers še omenil zadevo, ki je v teh zadnjih oneh v središču pozornosti in polemik v ZDA. Gre namreč za objavo tajnih dokumentov Pentagona s strani enega najbolj uglednih ameriških listov, »Nevv York Timesa*. List je začel včeraj objavljati izvlečke analiz in dokumentov, ki jih je obrambno ministrstvo pripravilo po poročilu takratnega predsednika Johnsona in iz katerih je razvidno, da je šef Bele hiše sklenil bombardirati Severni Vietnam, še preden je prišlo do znanega »incidenta* v Tonkin-škem zalivu. Sploh mečejo objavljeni dokumenti dokaj temno luč na vso ameriško politiko, kar je izzvalo seveda določene reakcije v vladnih krogih. Tako je minister za obrambo Laird zahteval od pravosodnega ministrstva, naj uvede sodni postopek proti «New York Timesu*, pravosodni minister pa je ugotovil, da ni elementov za proces, pač pa je poslal založniku lista pismo s pozivom, naj prekine objavljanje dokumentov- Ravnatelj lista je poziv
šef državnega departmaja je na-j odbil, čeprav tvega, da ga bodo ob-
Titov obisk pri beograjskih gospodarstvenikih
BEOGRAD, 15. — Predsednik republike Tito ie danes dopoldne obiskal obrate elektronske industrije ter obrate tovarne zdravil Galendka, kjer se je z zastopniki gospodarstva glavnega mesta razgovarjal o stanju gospodarstva in razvoju samoupravnih odnosov v delovnih organizacijah Beograda. Razgovora s predsednikom Titom se je poleg predsednika občine Branka Pešiča in tajnika mestnega komiteja zveze komunistov Bore Pavloviča, udeležilo okrog 250 gospodarstvenikov iz 90 delovnih organizacij Beograda, ki so predsednika Tita podrobno seznanili s sedanjimi perspektivami razvoja gospodarstva glavnega mesta Jugoslavije in samoupravnimi odnosi v beograjskih podjetjih. Po njihovih besedah je v beograjskih podjetjih in ustanovah zaposlenih 410.000 ljudi,
povedal ,da se bo še ta teden sestal s sovjetskim veleposlanikom Dobrininom, da bi proučil sovjetske namene glede obojestranskega in uravnovešenega zmanjšanja čet v Evropi.
Glede Vietnama je Rogers še enkrat ponovil, da ZDA ne bodo določile roka za umik čet, dokler ne bo Hanoj dal ustreznih zagotovil o osvoboditvi vojnih ujetnikov. Dodal je, da bodo ZDA tudi po umiku čet še naprej pomagale Južnemu Vietnamu tako na gospodarskem kot na vojaškem področju. Rogers je povedal, da je vvashingtonska vlada dala svojim diplomatskim predstavnikom v Južnem Vietnamu navodila, naj zavzamejo nepristransko stališče glede bližnjih predsedniških volitev ter naj skrbijo, da bodo te volitve »pravične in poštene*.
Šef ameriške diplomacije je zanikal, da bi ZDA vodile »tajno vojno* v Laosu ter trdil, da ivashing-tonska vlada poroča o »skoraj vsem*, kar se prizadeva nacionalne varnosti. Pač pa je Rogers prvič javno priznal, da so ameriške vojaške operacije v Laosu stale davkoplačevalce ZDA samo v letošnjem firtančnem letu kar 350 milijonov dolarjev, pri čemer pa niso všteti izdatki za letalske akcije proti »Ho-šiminhovi poti*. Minister je trdil, da je bil kongres sproti obveščen o stroških za vojno v Laosu.
tožili objave dokumentov, ki so stroga tajnost, ker da ogrožajo nacionalno varnost.
V svoji tiskovni konferenci je državni sekretar Rogers dejal, da se objavljeni dokumenti ne tičejo Nixo-nove vlade, ki bo nadaljevala s svojo politiko umika iz Vietnama. Rogers se ni hotel izraziti o zgodovinski vrednosti dokumentov, pripomnil pa je, da njihova objava ne bo vplivala na stališče Hanoja. Vsekakor je dodal, da objava dokumentov po mnenju vlade krši zakon o tajnih listinah ter pomeni zelo nevaren primer.
Moro v Alžiru
ALZIR, 15. — Danes je prispel v Alžir italijanski zunanji minister Moro na vabilo zunanjega ministra Alžirije Bouteflike. Ob 16. uri je bil prvi razgovor med obema ministroma, ki se je nanašal prvenstveno na sodelovanje obeh držav. Zvečer je Moro sprejel na veleposlaništvu predstavnike italijanske skupnosti v Alžiru.
VARŠAVA, 15. - Na vabUo CK KP Finske je danes odpotovala iz Varšave delegacija Združene poljske delavske partije, ki jo vodi član politbiroja Moczar.
TRŽAŠKI DNEVNIK
FUTURISTIČNI SKLEP TRŽAŠKE OBČINSKE UPRAVE
Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA
Elektronski možgani bodo z250 Kmalu posebna deželna konferenca
semaforji sproti urejali promet
Ob dohodih v mesto bo 200 elektronskih števcev nadzorovalo pritok vozil, nato jih bodo osrednji elektronski možgani s pomočjo mreže semaforjev po potrebi preusmerjali v manj prometne ulice
Trat bo obdala mreža elektronskih naprav, ki bodo zbirale podatke o prometu, jih pošiljale v osrednji komputer na občini, od koder bodo elektronski možgani sproti u-rejali in preusmerjali mestni promet s pomočjo 250 sinhroniziranih semaforjev.
Česa takega si doslej ni privoščilo nobeno evropsko mesto in vse kaže, da bo Trst v tem smislu »mesto bodočnosti* za avtomobiliste. Vsaj tako zatrjuje župan, ki je orisal ustrezni sklep občinskemu svetu na včerajšnji seji.
Svetovalci so namreč odobrili sklep, da se izda 800 milijonov lir za nujna dela, ki jih bodo poverili kakemu specializiranemu podjetju. V ta namen je občina razpisala natečaj in predvideva, da bodo dela zaključena približno v enem letu dni.
Kako bo Trst urejen? V periferiji bodo namestili na vseh važnih križiščih ob semaforjih posebne elektronske števce. Teh bo 200. Ti bodo povezani s posebnim komputerjem r občinski palači, na katerem bo tudi shema tržaških ulic in smeri prometa.
Števci bodo elektronskim možganom sproti sporočala podatke o intenzivnosti prometa, možgani pa bodo ustrezno sklepali, odpirali zelene luči semaforjev za več ali manj časa to dejansko harmonizirali dotok avtomobilov in avtobusov v center.
Če pa bo prišlo do pnemasičenja na določeni ulici, bodo elektronski možgani s pomočjo semaforjev sproti preusmerjali promet iz periferije v center po manj prometnih stranskih poteh in ulicah, vsaj toliko časa, dokler se ne bo promet na glavni žili nekoliko umiril.
V nekaterih primerih (župan je citiral Miramarski' drevored) bodo mo-
žgani urejali število prometnih stez na cestah in jih širili ali množili glede na smer intenzivnejšega prometa. Ta po pomeni, preprosto povedano, da bodo ob nedeljah zvečer vozili avtomobili iz Barkovelj v mesto na treh, štirih vrstah, medtem ko bo za avtomobiliste, ki bodo potovali iz mesta proti Tržiču na razpolago samo ena steza. Nekega drugega dne pa bo, po potrebi, obratno. Sklepali pa bodo o tem možgani v občinski palači.
O sklepu so se vzdržali komunisti in PSIUP, ki so očitali upravi, da išče le prestiž, medtem ko ne namerava urediti nekaterih bolj važnih vprašanj, kot je ureditev kanalizacije in filtriranje odplakov v morje.
Srečanje gradbenikov s sindikalnimi predstavniki
Včeraj so se v Trstu sestali predstavniki gradbenih sindikalnih strok CISL, CGIL in UIL z delegacijo grad benikov. Na sestanku so si izmenjali mnenja o gradbeni dejavnosti v Trstu, ki doživlja tudi pri nas, kakor v ostalih krajih države, hudo krizo. Med drugim so izrazili pripravljenost vložiti čimveč truda v to, da bi ohranili vsaj dosedanjo raven zaposlitve in proizvodnje.
Na koncu so se še dogovorili za vrsto ukrepov, ki jih nameravajo predložiti pristojnim oblastem.
o problemih tekstilne industrije
Tudi v naši deželi je to področje zajela kriza - Odborniki odgovarjali na vprašanja svetovalcev
Včeraj je bila ponovno seja deželnega sveta. Razprava je potekala v živahnem vzdušju zaradi pomembnosti vprašanja, ki so ga načeli svetovalci, namreč vprašanja krize v deželni tekstilni industriji, pa tudi zaradi prisotnosti številnih delavcev ln zlasti delavk tekstilne stroke.
Kriza je toliko bolj občutena, ker je v deželi že nekaj mesecev mnogo delavstva s tega področja v tako imenovani ((integracijski blagajni« In ker se v tekstilnih tovarnah čedalje bolj širi malodušje in bojazen pred morebitnimi odpusti. O tem so svetovalci včeraj široko razpravljali, na koncu pa se je deželni svet soglasno izrekel za sprejetje predloga, ki so ga sestavili sveto-
iiiiiiiiiiiniifiiiiiiiiiuiimimiiiiiiiHMHiiiKdHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Določenih osem področij za gradnjo ljudskih hiš
Gre za področja, ki jih bodo razlastili v skladu z zakonom št. 167 ■ Nameravajo zores zidati nova naselja na Krasu? - Predviden močan tok priseljencev z Juga v Trst - Za ukrep so glasovali svetovalci strank leve sredine in MS!
'L glasovi strank leve sredine in MSI je tržaški občinski svet odobril niz upravnih sklepov o opredelitvi razlastitvenih področij za gradnjo ljudskih stanovanj (zakon 167). Gre za površino 370.830 kv. m zemlje v osmih okrajih (v oklepaju število predvidenih stanovanj): Kam-panele 1200), Kjadin (85), Ul. Cu-mano (185), Trg Odporništva (40), Kocol - Meiara II (380), za Rovtami (300), naselje Sv. Sergija (140). Sv. Sobota (370). Skupaj torej 1700 novih ljudskih stanovanj, za katera bo morala občina poskrbeti osnovne urbanistične strukture, šole. vrtce, vodo in plin, ceste in sploh ostale
.............................................
KOT GOST TRŽAŠKE OBČINE
Razgovori o kulturnem sodelovanju Trst-Reka
Razgovorov z uglednimi reškimi gosti so se udeležili predstavniki občine, odv. Gerin ter zastopniki Slovenskega gledališča, Teatra Stabile in gledališča Verdi - Rečane bo danes sprejel župan Spaccini
Kot gost tržaške občine je včeraj iirišla v Trst delegacija mesta Ke ke na razgovore o kulturnem sc delovanju med obema mestoma in skupnih kultumo-prosvetnih prireditvah. Keš ko delegacijo vodi podpredsednik reške občinske skupščine Željko Grbac, ki je obenem tudi predsednik Združenja visokošolskih
di sestanku med županom tržaške občine in predsednico reške občin ske skupščine. Keška delegacija je imela včeraj razgovore z občinskim odbornikom Lonzarom in občinsko odbornico Faragunovo, razgovorom pa so prisostvovali tudi član italijanske delegacije v mešani italijansko jugoslovanski komisiji odv.
ustanov Člani delegacije so Zvar.t, Gerin, prof. Josip Tavčar, predsed-Cmia glavni In odgovorni urednik j nik upravnega sveta Slovenskega »Dometa*, Albema Smokvina, od- \ gledališča v Trstu in ravnatelj hb bomik za kulturo v reškj občinski skupščini, Vanda Ekl, direktor študijske knjižnice, Lucifero Martini, glavni in odgovorni urednik revije »La Battana* Dušan Prašelj, direktor Opere in Ivan Kogič - Nehajev, direktor centra za društveno dejavnost mladine.
Pobudo za obisk reške delegacije je dala tržaška občina in sle
komunalne usluge (avtobus, lekarne itd.)
Do take vrste opredelitve je prišlo predvsem zato, ker so pred leti upravniki naše občine spremenili načrt, ki je prvotno predvideval veliko gradbeno področje tam, kjer so vrtovi pri Sv. Ani. Pozneje so v regulacijskem načrtu spremenili to področje v kmetijsko, čeprav so morali kmetje utrpeti veliko materialno škodo, saj niso osem let pre jemali nobene podpore, celo hiš si niso smeli popravljati, kot je poudaril v svojem posegu svetovalec Marij Grbec (neodv. KP1).
Spaccini, ki je orisal sklepe, je med drugim poudaril, da je prvotni načrt predvideval gradnjo za 5500 stanovanj, a so ga morali skrčiti za skoraj 3000 stanovanj. Pač pa je obljubil, da bodo do 1982 zgradili nadaljnjih 8500 ljudskih stanovanj, tudi v komprenzoriju med Tr. stom in Tržičem. Zadnja izjava vzbuja določeno zaskrbljenost, če pomislimo, da je demokristjan Ki-rmldi postavil domnevo, da bo tre3 ba čez nekaj let graditi nova stanovanjska naselja v »komprenzoriju* na Krasu (pri Devinu?) in če pri tem upoštevamo trditve dokumenta, ki so ga prejeli svetovalci in v katerem je govor o nujnosti močnega priseljevanja, «predvsem z italijanskega juga*.
V razpravo je poseglo mnogo svetovalcev. Komunisti Burlo, Rossetti in psiupovec Monfalcon so ukrep kritizirali, ker ni popoln in ker ne ustreza stvarnemu povpraševanju po stanovanjih. Burlova je zahtevala naj se o vprašanju še enkrat temeljito razpravlja v luči nove sta novanjske reforme.
Za ukrep so se izrekli Kinaldi (KD) in Cesare (PSDI), ki je izrazni upanje, da ne bodo gradili »vojašnic*, temveč ljudske hiše sredi zelenja.
šele včeraj ob vrnitvi domov zavedel tatvine, je prijavil zadevo komisariatu javne varnosti pri Kolon ji.
Druga skupina neznanih zlikovcev je prav tako našla odlično priložnost za tatvino, ko je videla na stežaj odprta okna stanovanja 65-letne Marije Ierich por. Bischia z Opčin, Narodna ulica št. 176. Tatovi so se nemoteno splazili v stanovanje in odnesli dragocenosti za okrog 20 tisoč lir vrednosti. Za neznanimi storilci poizveduje openski komisariat javne varnosti.
Pretresljiva trilogija Toneta Svetine
je izšla v ponatisu, tokrat v zaključeni celoti
UKANA nas utrjuje v prepričanju, da tudi majhen narod lahko živi brez manjvrednostnega občutka do velikih.
UKANA nas prepričuje o tem, da je humana vsebina človeških odnosov in socialna pravičnost močnejše orožje, kot utegnejo biti tanki in letala.
UKANA nas osvešča tudi o tem, da v zgodovini kot v osebnem življenju mimo ciljev, ki si jih zavestno zastavljamo, nastaja zmeraj nekaj tretjega, kar smo hoteli. Tako je zgodovina ukanila velikonemški pohod, Churchilla in Stalina, pa tudi nas, ki nismo razvili zastave na Matajurju In go-riškem ter tržaškem gradu, pa tudi ne pri knežjem kamnu In pri Gospe sveti.
UKANA je roman, vsako družino!
ki mora v
Uiailta knjigaina
Trat — Ul sv. Frančiška 20, tel. 61-792
val® Bergama*, Boeari, Pascolat in Lavriha (vsi KPI), naj bi deželni odbor v najkrajšem času sklical posebno deželno konferenco o problemih tekstilne industrije, in to v sodelovanju s prizadetimi krajevnimi upravami, sindikalnimi organizacijami in Izvedenci, na kateri naj bi skupno poiskali rešitev iz sedanje krize
Predlog je prod glasovanjem orisal komunistični svetovalec Bergo-mas, odbornik za industrijo ln trgovino Dulci pa je v Imenu deželnega odbora brez obotavljanja pristal na konferenco ter pojasnil, da želi deželni odlbor pred sklicanjem konference Imeti še zagotovilo državnih oblasti, da se je bodo zatrdno udeležile, sloeir bi ostala sama konferenca brez pravega haska. Dulci je naglasil, da problem ntf lahke rešljiv, kajti vsa Italijanska tekstilna Industrija preživlja krizo, ki Izhaja tudi iz postopnega upadanja Izvoza tekstilnih proizvodov v tujino. Tako je Italija v letu 1968 prodala na tuja tržišča za 167 milijard lir blaga, leta 1969 le še za 133 milijard, lansko leto pa se Je izvov zmanjšal na 110 milijard Ur. Po vsej Italiji Je danes v ((Integracijski blagajni« kar 139.000 tekstilcev.
V razpravo o komunističnem predlogu so posegli svetovalci Stoka (SS), Bosarl (KPI), Morolli (MSI), Bettoli (PSIUP), Cociamni (KD), Bartoli (PLI) in D'Antonl (PSDI). Vsi so se strinjali glede nujnosti konference in glede tega, naj bi bila konferenca čim bolj stvarna in dobro pripravljena. Določene pomisleke je izrazil svetovalec PLI Bertoll, ki je dejal, da v deželni tekstilni Industriji prevladujejo obirati za predelavo bombaža, kil pa da nimajo največjih možnosti za uspeh, ker je sodobna tehnologija že v dobri meri potisnila bombaž v ozadje, medtem ko se čedalje bolj uveljavljajo drugačna ln zlasti umetna Vlakna.
Pred razpravo o tekstilni industriji so posamezni odborniki odgovarjali na vprašanja svetovalcev.
iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHimiiiiitiiiiHuiiiuimiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiimiiimniiiiiiiiHiiiMH
NA SEJI KONZULTE ZA KOLONJO-SkORKLJO
r
Požrli so dano besedo
Po zaslugi svetovalcev KD, PSDI, PRI ter seveda PLI in MSI zavrnjena zahteva po imenovanju tolmača za slovenščino
Nastopili so odborniki za finance Tripanl, za krajevne ustanove VI-cario, za javna dela Masutto, za delo Stopper, za šolstvo Giust in za industrijo ln trgovino Dulci.
Eno izmed vprašanj se Je nanašalo na nastop romunskega strokovnjaka prof C. Fltotte na gcuri-ški šoli za umsko prizadete otroke. Odbornik Vicarlo je pojasnil, da Je bil prof. Fitotta zaposlen honorarno na šoli pol leta, vendar pa da je kmalu po nastopu honorarne službe odstopil, ker je bil kot tujec primoran zapustiti goriško področje. Kar tri vprašanja so se nanašala na deželne izseljence tal na vsa Je odgovoril odbornik Stopper, ki je pojasnil protestni nastop deželne uprave v zvezi z zločinom, katerega žrtev Je pred časom postal neki Izseljenec lz Purlanlje-Ju-lljske krajine v šviai tar nekatera vprašanja v zvezi z odpisanjem izseljenih dieželamov iz registrov stal. nega prebivalstva Fuirlanlje-Julijske krajine. Stopper je tudi pojasnil položaj glede Izplačevanja starostnih pokojnin ln invalidnin s strani INPS ter postopek, po katerem Javne ustanove nudijo farmacevtsko oskrbo upokojenim obdelovalcem zemlje, obrtnikom in trgovcem.
Odbornik Dulci se Je v svojem nastopu dotaknil tudi vprašanja nadaljnjega podpiranja Industrije v naši deželi ter navedel, da deželni odbor pravkar pripravlja dva nova zakonska načrta z ustrezno vsebino. Glede ugotovitve, da Je družba AMMI v zadnjih letih izdala le malo sredstev za iskanje novih rudnih nahajališč, je govornik priznal, da Je temu res tako, ker družba nima denarja in ker Ji tudi primanjkuje delovne sile (v Rabeljskem rudniku dela čedalje več jugoslovanskih državljanov) Deželna uprava pa namerava pripraviti poseben zakonski načrt, po katerem naj bi lz Javnih sredstev podpirali raziskovanje tal in Iskanje novih nahajališč rude, tako v sami okolici Rablja kakor tudi na celotnem področju Vzhodnih Alp. Odločilen poseg v ko. rist deželni industriji pa bi lahko storili je zaključil odbornik, če bi država nakazala naši deželi sredstva (490 milijard), predvidena po členu štev. 50 deželnega statuta. Možno Je, da bo dežela v bližnji pnihodnosii zahtevala od države, naj nakaže vsaj tista sredstva, ki so v tem okviru predvidena izrecno za roBiVdD taldustrife.
Deželni svet se bo ponovno sestal danes dopoldne, da bi začel razpravo o nekaterih novih zakonskih načrtih različne vsebine.
Uspeh slovenskih učenk na risarskem natečaju ACT
V	okviru praznovanja »Dneva cestne vzgoje*, je šolsko skrbništvo priredilo skupno z organizacijo ACT vrsto zanimivih tekmovanj, ki so se jih udeležile številne osnovne in nižje srednje šole na Tržaškem. Poleg natečaja za šolarje in dijake, ki o-biskujejo neobvezni tečaj za cestno vzgojo, je bil organiziran risarski natečaj, ki so se ga udeležile tudi slovenske šole. Na natečaju kategorije »A* za nižje srednje šole je pri tem odnesla odlično peto mesto dijakinja šole »F. Erjavec* v Rojanu Liviana Zorn. V kategoriji «B» za osnovne šole pa sta se uveljavili kar dve slovenski učenki. Eva Tinta, učenka I. razreda osnovne šole v Mavhinjah, je zasedla tretje mesto, Erika Junc iz II. razreda osnovne šole v Ul. Donadoni pa se je uvrstila takoj za njo.
V	ponedeljek popoldne je bila na sedežu ACT (Automobile Club Trie-ste) v Ul. Cumano 2, slovesnost, ki so se je udeležili številni predstavniki mestnih oblasti. Ob tej priložnosti so nagradili ravnatelje, profesorje, učitelje in dijake šol, ki so se v omenjenem natečaju najbolj izkazali.
Razstava nagrajenih risb je še vedno odprta na sedežu ACT.
Športno društvo Polet
sporoča, da bo zadnja pHmovitev
kotalkarske revije
v petek, 18. tun. ob 21. uri na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah.
Rezervacije sedežev in vabila za prve vrste lahko dobite na Opjčlnah v cvetličarni Svagelj na Proseškt ulici ali pm v Trstu pri Potovalnem uradu Au-rora, Ulica Cicerone 4.
Kilibert Benedetič, za gledališče Teatre stabile umetniški direktor Ser gio D Osmo in podpredsednik Moli nari ter tajnik Homani, za gledališče Verdi pa ravnatelj De Ferra. Na včerajšnjem sestanku so konkretno govorili o sodelovanju na gledališkem področju (proza in opera). Odbornik Lonzar je [»udaril, da je ta sestanek izraz politične volje, da se pristop« h konkretni realizaciji pjobud za skupno sodelovanje, obenem pa da se posreduje pri pristojnih organih in oblasteh za dodelitev finančnih sredstev, ki so za take piobude nujno potrebna. Predstavnika Slovenskega gledališča sta izrazila zadovoljstvo in vso pripravljenost za sodelovanje, saj je prav Slovensko gledališče že pred let« dalo pjobudo in priredilo gostovanje reškega gledališča v Trstu.
Predvsem je treba najti sredstva, ki jih mora prispevati država, da se p»dpre akcija, ki se mora razvijat« v troje: Slovensko gledališče — gledališče Verdi — Teatro Slabile ter gledališče Ivan Zajc z Reke hrvaško in italijansko dramo in opero. Dogovorili so se, da se bodo v najkrajšem času sestali gledališčniki iz Trsta in z Reke, da se dogovorijo o sestavi koledarja za prihodnjo sezono, o medsebojnih gostovanjih in o možnosti sodelovanja ne samo opjere in drame, am pak tudi o prirejanju koncertov ter o prireditvi festivala omenjenih gledaliških ustanov. Predstavniki tržaške občine, dr. Gerin in zastopniki gledališča Verdi ter gledališča Teatro Stabile so izjavili, da je njihova želja podpreti italijansko gledališče na Reki s tem, da bi poslali nekaj igralcev in režiserjev, ki dokončujejo akademijo v Rimu z enoletno štipendijo na Reko. Člani reške delegacije so izrazili željo, da bi Trst sodeloval na muzikalu na Reki, ki bo imel mednarodni značaj.
Reška delegacija ostane v Trstu tudi danes in jo bo sprejel župan Spaccini. Današnji razgovori se bodo nanašali na načine sodelovanja na področju šolstva, muzejev in likovne umetnosti.
Bogat plen tatov zaradi odprtih oken
Neznani tatovi so se preteklo soboto splazili skozi okno v spalnico ___	.	_
42-letnega Francesca Uve v Ul. Al-1 sovanje. Prvo resolucijo, ki je pri-degadri 19/1 in potem ko so pre- poročala, pod vtisom tragedije
Sinod je bilo na sedežu rajonske konzulte Kolonja - Skorklja nadaljevanje seje, ki je bila že 4. junija. Pričakovati je balo, da bo i-mela seja zanimiv zaključek, saj je bila na prejšnji seji predložena na pobudo komunističnih svetovalcev resolucija z zahtevo po imenovanju tolmača za slovenščino. Resolucijo so poleg štirih komunističnih sve tovalcev podpisali še socialistični svetovalec Zmajevich. republikanski svetovalec Sepuka in šest demo-kristjanskih svetovalcev. Socialnodemokratska svetovalca nista podpisala resoludje, pač pa sta ob ljubila, da bosta zanjo glasovala. Ko sta prišli pod točko razno na vrsto ta in še neka druga resolu rija, je predsednik Franzutti (PLI) rekel, da ju bo dal na dnevni red prihodnje seje, ker da svetovald niso pripravljeni na diskusijo. Ko je vedna svetovalcev izjavila, da so pripravljeni, je bil prisiljen dati obe resoludji v razpravo in na gla-
brskali po vseh omarah in predalih sobe, izmaknili vrsto dragocenih primerkov za približno milijon lir vrednosti. Okradenec, ki se je
Genovi, večje nadzorstvo polidje po sprehajališčih in parkih na področju konzulte, so svetovald hitro odo brili.

iinifitimiinlmitn
ŽUPANOV ODGOVOR SVETOVALCU ROSSETTIJU (KPI)

OSTALE VESTI NA ŠESTI STRANI
Oprostili so škvadriste ki so vdrli v sejno dvorano
Na zahtevo javnega tožilca so jih oprostili že v preiskovalni fazi, češ da cniso napadli nikogar> Jutri pa bo proces proti delavcu, ki je branil svetovalce pred fašisti...
Pri drugi pa je bila diskusija daljša in nadvse žalostna. Prvi je govoril predsednik Franzutti, ki je nekaj kvasil o tem, da na področju konzulte ni pogojev za imenovanje tolmača, ker da po približnih podatkih je v okraju le 900 Slovencev, večinoma na Konkonelu, ki jc bil brez prave utemeljitve priključen temu okraju. Tako je na ce lotnem področju komaj kakih 5 odst. Slovencev, kar je seveda daleč od 25 odst, ki so jih določili v ta namen zavezniki, ko so uredili vprašanje tržaškega ozemlja. Taka razlaga je za moža — ki je baje doktor prava — kaj slabo spričevalo. Do bro je namreč znano, da predvideva Posebni statut v svojem 5. členu pogoj 25 odst. prebivalstva s slovenskim materinim jezikom, le glede javnih napisov (»na javnih ustanovah ter imena mest in ulic*), nikakor pa ne glede pravice posameznika, da se vedno in povsod poslužuje svojega materinega jezika. To mnenje zastopa v svojih uradnih odgovorih tudi sčdanji notranji minister Restivo. Zaključil je, da je proti imenovanju tolmača, ker iz njegove argumentacije sledi, da ni pogojev za take imenovanje. Prišla je vrsta na demokristjane, ki so napravili kaj klavrno figuro: pljunili so na svoj p»dpis in govorili proti imenovanju tolmača za slovenščino, Trdili so, da tam, kjer obstajajo dejanski pogoji za imenovanje, kot pri Sv. Ivanu, so bili za imenovanje. Tu pa pogojev ni, ker bi sicer morali imenovati tolmača tudi za albansko, grško in nemško manjšino ki po uradnih podatkih obstajajo v Trstu. Socialni demokrati so tudi požrli besedo in govorili proti imenovanju. Komunisti so odgovorili, da so demokristjani in socialdemo-
Škvadristom, ki so 11. decembra, po znanih izgredih, vdrli z železnimi drogi oboroženi v sejno dvorano občinskega sveta, ne bodo sodili. Oprostili so jih že v preiskovalni fazi na zahtevo javnega tožilca, ker «ni bilo stvarne grožnje*.
Presenetljivo vest je komunistu Rossettiju na včerajšnji seji povedal župan Spaccini in dejal, da vest »jemlje na znanje*.
Seveda je ni »vzel na znanje* Rossetti, ker ga je dejstvo, da bo jutri proces proti delavcu, ki je tedaj branil svetovalce pred fašisti, vidno razburilo. Izrekel je svoje ogorčenje nad tem in obsodil del sodstva, ki ustvarja fašistom avreolo nekaznovanosti, nekakšno imuniteto, medtem ko se preganjajo delavci, ker so «ščitili čast občinskega sveta*. (Kot znano bo jutri zjutraj sodna razprava proti komunistu Capo-tortu, ki je obtožen, da je žalil nekega misovskega svetovalca).
Rossetti je k temu dodal še to, da utemeljitev sodnih oblasti ne more ustrezati načelom pravice, tudi zato ne, ker zakoni prepovedu jejo nošenje orožja in je že dejstvo, da je nekdo (baje Neami ali
btVU, Ud JC ZlCIVVi V
Sussich) nosil na sebi železen drog, I na vlado.
zločin, ki ga policija in sodstvo morata preganjati.
Ni se torej uresničila obljuba, ki sta jo v trenutku ogorčenja zaradi divjega napada izrekla župan Spaccini in podžupan Lonza na zgodovinski seji 11. decembra, da bodo napadalcem morali soditi.
Na sodno klop, je zaključil, ob tišini drugih svetovalcev, Rossetti, morajo demokrati in delavci. »Naj si nihče ne dela utvar, demokrati bomo branili republiško ustavo in njene pridobitve z vso silo. Hočemo pa vedeti, kdaj bo proces proti fašistom, ki so pretepli slovenske dijake 8. decembra pri sv. Antonu,
O vseh teh stvareh vsi zelo previdno molčijo.*
Odgovora na svoje vprašanje ni prejel. Vsekakor pa, če nas spomin ne vara, menimo, da so Jo škva-dristi tisto noč bridko skupili in da se je marsikdo moral zateči v bolnišnico. Očitno jim je posvetil nekdo, ki ni imel prevelikega za upanja v možnost, da bo segla po fašistih roka pravice.
Ko so ga po telefonu obvestili o zadevi je senator Paolo Šema nemudoma vložil pismeno vprašanje
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
sprejema prijave otrok za udeležbo na Zboru slovenskih pionirjev, kt bo 19. junija v Trnovskem gozdu. (V primeru, da nima otrok osebnih dokumentov za prehod meje, ga lahko spremlja oče ali' mati). Prijave sprejemamo na sedežu SPZ, Ul. Geppa 9, tel. 31-119, do zasedbe razpoložljivih mest.
Izjava sindikatov po deželnom sklepu
Deželne sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so sklep deželnega sveta o sklicanju deželne konference o krizi v tekstilni in oblačilni industriji ocenile kot prvi rezultat mobilizacije v boju delavcev, ki je — tako pravi skupno sindikalno sporočilo — dosegel svoj višek z javno manifestacijo v Trstu v letošnjem aprilu, številne delegacije delavcev iz Trsta, Vidma, Pordenona in Gorice, ki so bile prisotne na včerajšnji seji deželnega sveta, so neposredno prikazale zainteresiranim odbornikom resnost položaja zlasti tam, kjer je v nevarnosti zaposlitev tisočev delavcev. Med temi obrati je tudi obrat Moc-chiut v Gradišču, prav tako zelo resen pa je položaj v Jutificio Trie-stino, ki je na tem, da zapre svoj obrat, ter v trikotažni tovarni Mar-co Polo, prav tako v Trstu, kjer smo tudi pred zaprtjem obrata.
Odbornika Dulcija so predstavniki delavcev opozorili tudi na nujnost spoštovanja sprejetih obveznosti v zvezi z odprtjem nove tovarne nogavic, ki naj bi nastala v prostorih trikotažne tovarne Marco Polo, kjer naj bi zaposlila okrog 600 delavcev. Sindikalni predstavniki so obrazložili svojo stališče tudi v zvezi s še vedno ne do kraja rešenim vprašanjem obrata Trieste-Textil in v zvezi z zakasnitvijo pri odprtu novega konfekcijskega podjetja Moaro. Končno so razpravljali še o položaju v Cotonificio San Giu-
Tečaj za popravne izpite
Tudi letos pripravlja Slovenski dijaški dom v Trstu tečaj za popravne izpite Tečaj bo od 1. do 31. avgusta za vse vrste slovenskih srednjih šol in za vse njihove razrede. Vpisovanje v tečaj se Je že začelo ln bo trajalo neprekinjeno do 1. julija, ln sicer ob uradnih urah od 10 do 13. in od 17. do 19. ure.
Gledališča
AVDITORIJ
Teatro Stabile Je dal pobudo * posebno javno predstavo dela »J«0® mo de Trieste« poteg tiste, ki J° bodo uprizorili za udeležence Joy-ceovega kongresa.
Uprizoritev dela Hanryja J-cka, ki je posvečeno odločilne®8 vplivu Svevovega mesta na duhov® svet irskega pisatelja, bo na P*® gramu v petek ob 20.30 v Avditoriju v Ul. Tor Bamidema.
Kot za druge predstave iz ^ zemstva bodo za abonente Teatra Stalbile veljali občutni popusti ®' di za to predstavo, ki bo v sng1®' ščimi.
Miramarski park Predstave in zvoki«. Danes ob 21.30 “9^ Kaisertnaium van Mlramfire« nemščini;	.
ob 22.45 ((Masstaniliano e Oartev ta« v italijanščini.	„
Nazionale 16.00 «1 ddci peccati® Veneire«. Teohnioolor. prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenice 16.00 «Punto zeiro«. Barry Newman. Technicolor.	..
Eden 16.00 «Ecco perehč... le mož degli amanti dl mia mogli® mie amanti«. Technicolor. Piep0-vedano mladini pod 18. letom Grattacielo 16.30 «Alyse e Cloe, 1 blchettes« Technicolor. Prep°ve dano mladini pod 18. letom Excelsior 16.00 «1 cantrabbamdkri
degli anni ruggenti«. Rloh8® Wldmark. Technicolor. __ Ritz 16.00 «Queeto sporco m0***1 meraviglloso«. Technicolor. M*®" povedano mladini pod 18. letom' Alabarda 16.30 «11 dio šerpe®«*' Nadia Oossinl, Berryl Cunningham Technicolor Prepovedano ml«®‘ ni pod 18 letom Filodrammatico 16.30 «1 traumri zatl del sesso«. Tamara Bar0^, Technicolor. Prepovedano ml8® ni pod 18. letom.	,
Aurora 16.30 «E1 Condor«. Tech®" color.	,
Impero 16.30 «Boatnlk’s». (I d*8? nai della domenlca). Walt ” sney. Technicolor.	.
Cristallo 16.30 «11 gufo e la & na«. Barbara Streisand. Techntco lor. Prepovedano mladini pod J Capitol 16.00 «La stirpe degli de • Anthony Quinn, Irene P®’®'?’ Technicolor. Prepovedano mlad ni pod 14. letom.
Moderno 16.30 «Lovemaker«. Ant°" ndo Sabaito. Technicolor. PrfP0 vedano mladini pod 18. letom-Vittorio Veneto 16.30 «La morte rt šale a ieri sena«. Raf Valič*1 • Frank Wolff, Eva Remi. Prep0‘ vedano mladini pod 14. leto®-Ideale 16.00 «Gli spertoolati«. mlMa Sparv, Robert Redfo*® Technicolor.	.
Astra 16.30 «Le biches«. Jean L®1" Trintlgnant, Jacquelln Sassard-Technicolor. Prepovedano ml0® nit pod 18 letom.
Abbazla 16.30 «Gli ardlti del 7. j®' ollleri«. Michael Oonnor, St«® Lynn.
so rezultati takega popuščanja pri nedeljskih volitvah dovolj jasni. Končno je načelnik komunistične skupine najavil, da bo njihova svetovalka — Slovenka — na prihodnji seji, 30. junija ob 20.30, govorila v slovenščini.
Zanimivo je bilo zadržanje obrti fašistov. Ob slovenskem klicu iz publike, naj predsednik ne potvarja določb Posebnega statuta, sta se dvignila in zapustila dvorano. Ko sta se pozneje vrnila, nista posegla v diskusijo, glasovala pa sta seveda proti imenovanju. Po seji sta privatno obsodila nemoško zadržanje »v in socialdemokratov je sicer pljunil na svoj podpis iit tako požrl dano besedo.
Jjuvaviiu viravuua uouiuonu .
demokristjanov in sodalde ter republikanca, ki se
vzdržal, pa je vendar p
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
A. Barbo, Trg Garibaldi 4, Di Gret ta, Ul. Bonomea 93, Godina, AllTGEA, Ul. Glnnastloa 8, S. Lul-gi, Ul. Felluga 46 (Sv Alojz).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlTAlaberda, Ul Istria 7, Al Ga leno, Ul. S. Clllno 36 (Sv Ivan), de Leltenburg, Trg S Glovannl 5, IMlzzan, Trg Venezla 2.
suspenzij od dela vse prej kot miren. Odbornik se je obvezal, da bo odgovoril na seji, ki bo 22. t.m.
72-urna stavka uslužbenk ONMI
Sindikalna zveza javnih uslužbencev, ki je včlanjena v CISL, je sporočila, da so se včeraj sestale na sedežu CISL v Ul. Spiridione 7, nekatere uslužbenke državne ustanove ONMI. Med problemi, ki so jih obravnavali na tej skupščini, so posvetile posebno važnost vprašanjem delovnega urnika ter pomanjkanju delovnega osebja.
Za rešitev teh problemov je zato tajništvo sindikalne zveze javnih u-službencev oklicalo 72-urno stavko, ki se bo začela v petek 18. junija ob 6. uri in zaključila v ponedeljek 21. junija ob 6. uri.
IM!
PODPORNO DRUŠTVO
DIJAŠKA MATICA
bo Imelo svoj redni občni zbor dne 16. Junija 1971 v Gorici v Ul Malta 2 ob 20 url.
Olanl, ki se nameravajo udeležiti občnega zbora v Gorici, naj se zberejo na Trgu Ober-dan ob 18.30.
Odbor
ZADRUGA NAŠ KRAS
vabi na otvoritev razstave
<Lončenina na Krosu>
M bo v soboto, 19. Junij« 20.30 v kraški galeriji v Rep-nu 31.
Vljudno vabljeni 1
KaranMHi
Učenci in učiteljstvo spodaj navedene šole vljudno vabijo starše tal prijatelje otrok na ogled razstave ročnih del in risb, ki bo po naslednjem umiku:
osnovna šola Sv. Ana: danes, 16. junija (od 9. do 12. ure in od 17. do 19. ure)
Ravnateljstvo znanstvenega liceja »France Prešeren« v Trstu obvešča, da Je na zavodu odprta razstava risb ln grkaflk, ki so Jih izdelali dijalki in dijakinje. Razstava je odprta občinstvu do prihodnje sobote, in sicer dnevno od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo Državne srednje šole »Ivan Cankar« tal Državnega zavoda za Industrijo tal obrt Obvešča, da Je na zavodu odprta razstav« ročnih del in risb, ki so jih Izdelati dijaki in dijakinje. Razstava je dnevno odprta Občinstvu od 9. do 13. ure.
Včeraj-danes
Razstave
V Tržaški knjigami razstavlja do konca tega me9*®* svoja najnovejša dela rtd»® umetnik Boris Zuljan.
V	galeriji Rossoni na Korzu lija št. 9 razstavlja do 20. *• (0. tržaški slikar Vincenzo c,an(Jei lo. Umetnik razstavlja 33' ^ v črno-belem, v mešani temp®1 akvarelnlh risbah.
V	galeriji »Carteslus« v Ul-lia 10 je odprta razstav« drt
flka Ooleja, ki Je po rodu
Danes, sreda, 16. januarja JOŠT
Sonoe vzide Ob 5.15 tal zatone ob 20.56. Dolžina dneva 15.41. Luna vzide ob 1,00 ln zatone ob 13.37. Jutri, četrtek, 17. junija GORAZD
Vreme včeraj:	najvišja dnevna
temperatura 26,4, najnižja 16,9, Ob 19 url 21 stopinj, zračni tlak 1010,3 rahlo narašča, veter 23 km na uro vzhodnik-jugovzhodnlk, vlaga 75-od-stotna, padavine tekmo dneva 0,2 mm, nebo 4/10 poObiačeno, morje razgibano, temperatura morja 22,5 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 16. junija 1971 se Je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 10 oseb.
Umrli so: 51-letna Rosetta Valac-chl por. Pucci, 83-letni Antonio Gerdlnl, 50-letml Francesoo Ive, 73-lefcnl Giacamo Skočir, 68-letnl Rlc-cardo Zeriau, 76-tetna Natallna PrineUl vd. Bemeventa, 49-letni Valento Bislacchi, 67-letnl Giuseppe Cesari, 63-letna Emma Cerolin por. Granzotto, 79-letni Andrea Oosso-vdl.
dene, živi in dela p« v C«**0®1 Razstava bo odprta do 23. t.
Razna obvestila
Izlet v Avstrijo • Salzburg. ^
niki avtobusa št. 4 sd lahko dajo fotografije z izleta v knjigami. Ul. sv. Frančišk« 20, jih lahko tudi naročijo.
SPDT priredi 27. L m. avtoW*^
izlet na Pokljuko z vzponom nlno Lipanec ali na Toše. nje v Ul. Geppa 9. Cena *«
1.600, za nečlane 1.800 Mr.
Darovi in prispevki
V	počastitev spomina P01*'
Je Juriševič daruje družina Margon 2.000 Ur za Dijaško
V	počastitev spomina P04^- .qoo Drašlča daruje Nino Gregorič
Ur za prosvetno društvo lv®° kar.
14. tm. nas je za vedno naš dragi
Valerio Bizjak ^
Pogreb bo danes, 16- *■Junice 16. uri iz kapele tržaške o0*1 na bazoviško pokopališče.
Žalujoča žena, in drugo sorodstvo
Gropada, 16. junija 1971
VČERAJ PRVI PROCES PRIZIVNO - POROTNEGA SODIŠČA
Potrjena kazen Jugoslovanoma ki sta oropala rojaka
Odsedeti bosta morala po 2 leti in 4 mesece, plačati pa po 200 tisoč Kr denarne kazni
V veliki dvorani tržaškega porotnega sodišča je bil včeraj prvi proces letošnjega prvega zasedanja prizivno - porotnega sodišča, ki je pod vodstvom dr. Franza (tož. Fran-zot, prls. sodnik Costa, zapisnikar Mosea ter 6-članska porota) moralo soditi dva jugoslovanska državljana, 32-letnega Stanislava Atanacko-vica iz Starega Kostomca ter HO letnega Sima Susaka iz Zabalija. dba sta bila obtožena, da sta s Pomočjo nekega drugega rojaka, ki pa ga agenti niso mogli izslediti, napadla in oropala 44-letnega Joža Maleniča iz Zagreba, kateremu sta poleg zlatega prstana in zapestne Ure pobrala tudi potni list.
do dogodka je prišlo ponoči med 14. in 15. aprilom lani, ko je Male-oic v poznih popoldanskih urah prišel v Trst in iskal prenočišče. Okrog 22. ure se je ustavil v neki gostilni v Ul, Valdirivo in tam naletel na oba obtoženca ter še na nekega tretjega rojaka, ki so se mu ponudili, da mu preskrbijo prenočišče. Vsi štirje so se napotili proti mestnemu središču, nenadoma pa sta obtoženca izkoristila nekoliko temnejšo in praznejšo ulico, s pestjo udarila moškega, ga pahnila na tla in oropala. Ves ranjen se je nato Malenič klatil po mestu skoraj do *ore, ko je vstopil v prenočišče »Ve nezian», se z denarjem, ki ga roparji niso našli pri njem, malce okrepčal, nato pa srečal tu 38-letne-ga Branka Svraka iz Banjaluke. Ko mu je potožil, ka.i se mu je nekaj ur poprej pripetilo, sta oba sklenila, da se podata za napadalci.
Kes sta kmalu nato izsledila v gostilni »Da Nino* v Ut. Valdirivo Atanackoviča in Susaka. Iz opreznosti in bojaznosti, da bi se mu še kaj drugega ne pripetilo, pa je Malenič ostal pred vrati, Svrak pa vstopil v lokal in pričel prepričevati Jugoslovana, naj vrneta Ma-leniču vsaj del ukradenih predmetov. Po dolgem kolebanju sta le Pristala na to, ker sta se bala, da ju rojaka ne bi zatožila pri policiji, ter ju istočasno prosila, naj gresta * njima na dom, kjer imata shranjeno ukradeno blago. Se prej pa je Atanackovic izročil Maleniču u-kradeni potni list. Svrak pa je bil
oprezen in dejal, da bo z Maleni-cem kar počakal v lokalu, dokler se Susak ne vrine z zapestno uro in z zlatim prstanom ter za »vsak primer* zadržal Atanackoviča.
Ker so minevale ure, Susaka pa ni bilo od nikoder, Atanackovič pa je medtem postal napadalen, sta Svrak in Materne sklenila poklicati agente letečega oddelka kvesture ter jim izročiti malopridneža.
Na prvostopni obravnavi sta oba obtoženca sistematično tajila in se branila vsake obtožbe. Menila sta namreč, da se Malenič ne bo predstavil kot prizadeta stranka, oziroma da ^ sploh ne bo pričal na procesu. Ta namera pa se jima je po nesrečiia, kajti Malenic, kljub hudim telesnim poškodbam, ki jih je bil zadobdi med roparskim napadom, je pričal in tudi spoznal v obtožencih svoja napadalca.
Porotniki so na razpravi, ki je bila 14. decembra lani, spoznali o-ba za kriva obeh prekrškov in prisodili vsakemu po 2 leti in 4 me sece zapora ter 200 tisoč lir de name kazni.
Tudi na včerajšnji razpravi nasta otoženca, ki sta vložila priziv, povedala nič takega, kar bi utegnilo omiliti njun položaj in zaključno razsodbo. Nasprotno sta v večini primerov celo izpodbijala nekatere razloge o ropu, ki sta jih zagovarjala na prvostopni obravnavi in tako nehote zašla v razna protislovja, na katera ju je predsednik sodišča dr. Franz tudi resno opozoril.
Javni tožilec dr. Franzot je predlagal za Jugoslovana potrditev prvostopne kazni, uradna branilca odvetnika Padovani in Ghezzi pa oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, v podrejeni stopnji pa najnižjo ka zen. Porotniki so po skoraj enournem posvetu potrdili obema prvostopno kazen.
Vesti z onstran meje
V nedeljo so zabeležili na Koprskem iin Goriškem zedo velik turistični promet. Lepo vreme je privabilo številne Izletnike iz notra-
njosti Slovenije in iz zamejstva, kopalcev pa je bilo zaradi razmeroma hladne vode bolj malo. Na koprskih cestah so se v jutranjih in v večernih urah vile dolge kolone vozil tn se Je promet odvijal z dokajšnjimi težavami. Kljub gostemu prometu pa so na koprskih in gorišikih cestah zabeležili le nekaj manjših nesreč brez hujših posledic.
* * *
V Rovinju so slovesno proslavili 25-letoioo tamkajšnje gimnazije, kjer se dijaki italijanske narodnostne skupnosti uče v svojem mo-terinem Jeziku. V razdobju 25 let je na rovinjski gimnaziji maturiralo okrog 600 mladincev in mladink.
* * *
Med Portorožem in Benetkami so vzpostavili redno pomorsko progo s hidrogllserjl agencije ljubljanskega Glob-toum Izleti so vsak torek in petek z odhodom iz Portoroža ob osmih in z odhodom iz Benetk ob 18. Osna je dokaj zmerna, saj stane povratna vozovnica 210 dinarjev, otroci do desetih let pa imajo 50% popust.
* * *
Koprska študijska knjižnica bo v jeseni organizirala razstavo pisatelja Josipa Ribičiča. Ob tej priložnosti bodo na šolah tudi razne akademi je, učenci pa bodo tudi tekmovali v poznavanju del tega priljubljenega mladinskega pisatelja. Na slovenski gimnaziji v Kopru, kjer je Ribičič nekaj časa študiral, bodo odkrili spominsko ploščo.
Otrok pod avto pri prečkanju
Včeraj ob 12.15 je komaj 2-letni Andrea Siaulino, ki je iz Civitavec-chie, pa je sedaj pri sorodnikih v Gorici, hotel čez cesto po Ulici Dante štev. 5. V tem je privozil mimo avto minii-minor 33-letne Marie Per-tuzzj iz Trsta, Ulica Verga 8/1, ki je prepozno opazila otroka na cesti in ga podrla. V splošni bolnišnici so otroku ugotovili rano na čelu, udarec v lobanjo in verjeten zlom desne stegnenice. Pridržali so ga za 20 dni na zdravljenju.
■Ulllllllllllllllllllllllllllll'1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111,1,,,1,1,,,,1,,,,,,,,,,,.HIIIIIIIIIIIIUIIIUIIIIIIIIIMIIIHS
Učni uspehi na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu
Na vseh nižjih in višjih slovenskih srednjih šolah so v teh dneh razobesili sezname učnih izidov. Da-hes objavljamo imena vseh tistih, ki so izdelali na višjih srednjih šolah, v jutrišnji številki pa bomo Objavili še sezname z nižnjih srednjih šol.

DRŽAVNI ZNANSTVENI LICEJ Razred l.a
Izdelalo je 13 dijakov: Mauro Ce-«ri, Evaldo Crevatin, Aldo Foschi-1, Robert Gantar, Edi Kraus, Boris košuta, Marko Starc, Ivo Sterni, Kristijana Baldassi, Jana Ban, Au-ora Gabrovec, Tamara Pauletti, Srika Scherl.
Popravne izpite ima 6 dijakov, dklonjen ni nihče.
Razrad l.b
.Izdelalo je 14 dijakov: Valerio Čolna, Sergij Kukanja, Henrik Lisjak, Vladimir Mervič, Igor Milič, Mauro ierjal, Nada Berce, Loredama Carli, ^eda Čok, Nada Gerzelj, Laura Per-ot, Ester Pregare, Nada Simo-ktta, Marta Žigon.
Popravne izpite ima 6 dijakov, Sklonjen ni bil nihče.
Razred II.
Izdelalo je 21 dijakov. Branko 'azbec, Miloš Jugovič, Snadam Kojič, Nikola Manola, Robert Milič, uiran Pečenik, Walter Prassel, Peer Pavel Rolli, Adri.jan Sossi, Jani JOitai, Lojzek Štok , Aleš Žetko, “oris Zidarič, Nerina Bogateč, Alen-'a Franceschini, Dragica Hrovatin, nožiča Nadlišek, Mariza Škrk, Ire-^ Sossi, Nelida Ucmar, Sara Zuc-^H, Vlasta Žvab.
Popravne izpite ima 6 dijakov, Sklonjen ni bil nihče.
Razred lil.
Izdelalo je 21 dijakov: Viljem Ban, Marjan Kemperle, Igor Košuta, Di-to Lovriha, Robert Ota, Aleksander podobnik, Sergij Požar, Igo Radove. Antek Seražin, Fabij Šturman, Alex Štrekelj, Pavel Ugrin, Milena obram, Nadja Ambrosi, Mauro Častna, Tatjana Ciuk, Marta Ivašič, pgidija Kos, Zvonka Markovič, He-1&na Sancin, Magda Štoka.
Popravne izpiti imajo 4 dijaki, Sklonjen ni bil nihče.
Razred IV.
.. Izdelalo je 14 dijakov: Martin Carji Lucijan Derganc, Boris Grgič, »Or Guštin, Valter Jerebica, Pavel Martini, Boris Nadlišek, Livij Per-<<*. Peter Umari, Klavdija Giugo-''az, Eva Gruden, Gabrijela Osbich, Milena Padovan, Magda Rebula.
Popravne izpite imajo 4 dijaki, 'nlklonjen ni bil nihče.
Razred V.
K zrelostnemu izpitu je bilo preučenih vseh 19 dijakov.
DRŽAVNI KLASIČNI LICEJ
Razred IV. višja gimnazija
Izdelalo je 21 dijakov: Stojan Co-fotti. Iztok Kodrič, Marko Oblak, Adrijan Pahor, Črtomir šiškovič,
Sna dar Tenze, Danijel Žerjal, Neva Bizjak, Susana Gherlani, Magda Jevnikar, Evelina Jeza, Elizabeta Košuta, Rosanda Kralj, Barbara Lapornik, Ana Peterlin, Irene Prassel, Nataša Rauber, Tanja Rebula, Jožica Sardoč, Radojka Tul, Mara Žerjal.
Popravne izpite imajo 4 dijaki, odklonjen ni bil nihče.
Razred V. višja gimnazija
Izdelalo je 12 dijakov: Borut De-sco, Diego Marega, Vilma Abrami, Tamara Baldassi, Gabrijela Bevi-lacqua, Luisa Gregori, Alenka Le-giša, Susana Pertot, Jasna Repinc, Majda Tercion, Tiziana Vecchiet, Patrizia Žužek.
Popravne izpite imajo 3 dijaki, odklonjen ni bil nihče.
Razred I. klasični licej
Izdelalo je 7 dijakov: Lucijan A-bram, Klara Andlovič, Loredama Ghez, Marjeta Kramner, Barbara Rosner, Alenka Starc, Sonja Zupančič.
Popravne izpite imata 2 dijaka, odklonjen ni bil nihče.
Razred II. klasični licej
Izdelalo je 13 dijakov: Martin Luis Brecelj, Peter Franza, Ivo Jevnikar, Aleš Lupine, Ferdinand Mikac, Peter Švagelj, Miran Škrap, Majda Artač, Ada Markon, Milena’ Puntar, Alenka Rebula, Ana Marija Švagelj, Nevena Šuligoj.
Popravne izpite imajo 3 dijaki, eden je odklonjen.
Razred lil. klasični licej
K zrelostnemu izpitu je bilo prepuščenih vseh 22 dijakov.
TRGOVSKI TEHNIČKI ZAVOD
Razred l.a
Izdelalo	je	9	dijakov:	Danica
Casteilani, Pavel Ceh, Xenja Majevski, Veronika Meula, Nevenka Per-‘~t. Tatjana Sancin. Danilo Suman, Katjuša Tretjak, Karla Versa.
Popravne izpite ima 8 dijakov, so bili odklonjeni.
Razred l.b
Izdelalo	je	10 dijakov:	Silvija
Bandi, Jordan Cosmina, Vera Grgič, Patrizia Crevatin, Norma Krizman-cic, Aleksandra Metlika .Danilo Milkovič, Klavdij Ota, Palrrura Samec, Sonja Smotlak.
Popravne izpite ima 6 dijakov, odklonjen je bil en dijak, eden pa neocenjen.
Razred ll.a
Izdelalo	je	15	dijakov: Grozdana
Danev, Wanda	Gomizelj,	Mirjam
Gfpgori, Teodora Kressevich, Živa Krizmancic, Graziella Luin, Sonj«, Milic, Wilma Orel, Lucilla Rakar, Ester Sferco, Zdenka Starz, Vanda Švara, Vilma Širca, Loredana Ukmar, Severina Zampieri.
Popravne izpite ima 5 dijakov, odklonjen ni bil nihče.
Razred ll.b
Izdelalo je 13 dijakov: Pavel Ba-razutti, Darina Cossutta, Marisa
Dilli, Susanna Guštin, Mira Kraus, Magda Kuret, Tatjana Malalan, Patrizia Mauri, Fulvia Sancin, Rada Sossi, Marinko Stopar, Milorad Vu-kotič, Marina Zollia.
Popravne izpite ima 10 dijakov, 1 dijak je pa bil odklonjen.
Razred III.
Izdelalo je 15 dijakov: Tanja Bolčina, Darka Bresciani, Magdalena Demark, Sonja Goiza, Nada Grac-cogna, Daria Kobal, Marija Lavrenčič, Mirjana Metlika, Nadja Milic, Ivanka Mosetti, Loredana Pribaz, Egon Renko, Tatjana Sancin, Sonja Subani, Nives Tence.
Popravne izpite ima 14 dijakov, odklonjen ni bil nihče.
Razred IV.
Izdelalo .je 18 dijakov: Graziella Belli, Luciana Bembi, Mira Bole, Milva Budin, Gabrijela Čandek, Robert Franco, Pierina Furlan, Emd-dia Giuliani, Laura Konic, Marta Lavrenčič, Nadja Lozej, Bruna Manin, Nadja Pancrazi, Raja Pettiros-so, Franka Salvi, Divna Sancin, Viljem Smotlak, Pavel Švara.
Popravne izpite ima 9 dijakov, 1 dijak je pa bil neocenjen.
Razred V.a in b
Vseh 31 dijakov iz obeh razredov je bilo prepuščenih k zrelostnemu izpitu.
DRŽAVNO UČITELJIŠČE
Razred I.
Izdelalo je 8 dijakov: Marija Besednjak, Aleksandra Carli, Silvana Dobrilla, Boris Kobal, Sonja Sirk, Lidija Sossi, Rosanna Tul in Neva Vecchiet.
Popravne izpite imajo trije dijaki, nihče ni bil odklonjen.
Razred II.
Izdelalo je 9 dijakov: Nev ja Can-te, Neva Ferluga, Valerija Koren, Majna Macorsi, Mirjam Mahnič, Mirjan Mikoli, Marija Rupnik, Na taša Scabar in Danila Ščuka.
Popravne izpite ima 5 dijakov, eden je neocenjen.
Razred III.
Izdelalo je vseh 12 dijakov: Nadja Barazutti, Stojan Carbatti, Marina Coretti, Darja Gregori, Marija Hlad nik, Marija Kete, Nada Mesrhez, Franc Meula, Ana Parovel. Nadja Puntar, Adrijan Sedmak, Mara Verša.
Razred IV.
Vseh 8 dijakov je bilo prepuščenih k zrelostnemu izpitu.
DRŽAVNI STROKOVNI ZAVOD ZA INDUSTRIJO IN OBRT
Oddelek za orodno mehaniko
Izdelala sta: Darij Manin in Franc Starec.
Oddelek za šiviljo
Izdelale so: Marija Elizabeta Berdon, Romualda Furiani ln Maja Pahor,
S SEJE OBČINSKEGA ODBORA V GORICI
POLICIJSKA KRONIKA
Danes diskusija o protipredlogih PRI vnovčenju čeka
centralni komisiji glede proračuna
Občinska podjetja so lani imela 16 milijonov lir izgube Predujmi občinskim uslužbencem na račun poviškov
Pod predsedstvom župana Martine je občinski odbor v Gorici na svojii običajni tedenski seji proučil pripombe, ki jih je dala centralna komisija za krajevne finance k občinskemu proračunu za 1971; ob tej priložnosti so proučili tudi predloge, ki jih bo odbornik za finance predložil v proučitev občinskemu svetu na nocojšnji seji. Svetovalcem bodo predložili v odobritev tudi predlog za izplačilo predujma občinskim u-službencem na račun že odobrenih poviškov, ki naj bi veljali že od 1. julija 1970. Sklep o predujmu za obdobje do 31. decembra 1971 bo zahteval 75 milijonov lir v ta namen.
Odbornik Tomassdch je obravnaval probleme socialne pjomoči in živino-zdravniške službe. Odbornik za občinske službe Rovis p>a je poročal o gospodarskem računu občinskih p»d-jetdj, ki izkazujejo za 1970 primanjkljaj v višini 16 milijonov Mr. Električni sektor in vodovod izkazujeta prebitek, plin in mestna avtobusna služba p« primanjkljaj.
Na predlog odbornika Ciuffarina so odobrili objavo dodatnih občinskih davkov za leta 1969, 1970 in 1971. Na predlog odbornika Agatija so odborniki odobrili tudi nekaj javnih dei, med drugim za italijansko srednjo šolo v Ul. Puccini, kjer bodo {»trošili za ogrevalne naprave 20 milijonov lir. Tudi letos bodo uredili p»čiitniško kolonijo v mestu za gojence otroških vrtcev. Za razliko od prejšnjih let ta kolonija ne bo v Vil-li Serena v Drevoredu XX. septembra, ampak v otroškem vrtcu v Ul. Don Bosco.
Odbornik Paulin je poročal o no-trajnih natečajih med občinskimi u-službenci in o imenovanju ocenjevalne komisije za prevzem v službo ene bolničarke, pet uradnikov, enega upravnega tajnika ter namestnika knjigovodje, Na seji so končno odobrili tudi prehod devetih občinskih delavcev v višjo kategorijo kvalificiranih vrtnarjev.
Gradnja nadvoza v Tržiču
Upjravni odbor industrijskega konzorcija v Tržiču je imel včeraj razgovore s predstavniki ANAS glede gradnje cestnega nadvoza in priključkov, s katerimi nameravajo povezati tržiško pristanišče z državno cesto. V celoti bo cesta dolga 400 m in 10 in pol m široka, nadvoz sam p»a bo imel razpjetost 22 m. Dovozne ceste bodo široke po 5 m in ptol'. Predvideni stroški za gradnjo znašajo 940 milijonov lir.
Aoe Mermolja, Marij Cuk. List krasita tudi dve sliki Oskarja Becda. V tej številki so še članki o športu, teksti nekaterih slovenskih ljudskih pesmi, »heci* ter zaključna beseda urednikov.
Omejitev hitrosti na cesti Ronke-Doberdob
Pokrajinska uprava je na cesti ki pjelje iz Ronk proti Doberdobu in sicer na njenem začetnem odseku iz Ronk od km 1 do 1,5, kjer je precej ovinkov in tudi več hiš, odredila omejitev hitrosti do največ 70 km na uro. Odlok bo stopil v veljavo takoj, ko bodo prometni organi p»stavili ustrezne prometne znake.
Zdravstveni tečaj RK
Gorici tudi tečaj za zdravstvo in prvo p»moč, ki ga je pripravilo vodstvo Rdečega križa. Obiskovale so ga številne gojenke tretjega razreda nižje srednje šole iz Gorice in 22 gojenk je prejelo {»trdilo, d« so tečaj obiskovale.
Zaključni slovesnosti je prisostvoval tudi predsednik odbora RK odv. Rodenigo, ki se je pohvalno izrazil o koristnem delu Rdečega križa in o koristi takega tečaja.
Konferenca levičarskih upraviteljev v Tržiču
V Tržiču bo v petek, 18. junija pjokirajiinslka predkongresna konferenca upraviteljev, ki so včlanjeni v Zvezo za krajevne avtonomije. V tej zvezi so v glavnem včlanjeni levičarski upravitelji.
Konferenca se bo pričela ob 20.30 v dvorani Paltazzetto Venete. Predsedoval bo odv. Piero Zanfagnimd iz Vidma.
SO RAZKRINKALI TATU
Nočni vandali razdejali izložbe in bencinske črpalke ter povzročili okrog 200.000 lir škode
Prejšnji dan je goriška pjolicija odredila aretacijo 22-letnega Giulia Kacina iz Gorice, Ul. Colombo 23, pod obtožbo tatvine in ponarejanja zasebnega dokumenta. Zadeva se je odvijala takole:
Pred dnevi je pastor evangelijske cerkve v Ul. Diaz v Gorici prijavil na kvesturi, da je izginilo priporočeno pismo, ki je bilo naslovljeno manj in v katerem je bil tudi ček za preko 170.000 Mr. Pismonoša, ki je našel duhovnika doma, mu je pustil v nabiralniku obvestilo. Tat je o-pazil obvestilo, ga vzel in se javil na p»šti, kjer so mu izročili pismo.
Policija je med preiskavo ugotovila, da je tat vnovčil ček na Kmečki banki v Ul. Morelli v Gorici. Blagajnik p>a je bil toliko previden, da je vzel iz šoferske knjižice predlagatelja čeka vse osebne p»datke in tako je bilo [»Mciji lahko odkriti krivca v osebi omenjenega Kacina, ki je bil zadnje čase zaposlen kot natakar ob Gardskem jezeru. Sodna oblast je izdala za njim ti-ralnico in včeraj so ga zaprli ter odpeljali v Verono, odkoder ga bodo prepeljali v Gorico.
Prejšnjo noč so neznani vandali
Ob zaključku šolskega leta so zaključili na sedeže Rdečega križa r ..............I....................................................mlini...
SPREHOD PO NAŠEM PODEŽELJU
V Rupi je že petdeset let odprta Ožbotova gostilna
V vojaški baraki jo je leta 1920 odprl Ivan Ožbot ■ l akrat je bila tam speljana le cesta Rupa.Peč - Uspeh gostilne na natečaju leta 1967
Lani je minilo pjetdeset let, od-! kar je Ivan Ožbot, bivši mornar in bivši mestni stražnik v Trstu, odprl | v Rupi svojo gostilno. Petdeset let je dolga doba za vsakogar, posebno še za trgovsko piodjetje, ki je v vsem tem času ostalo vedno v rokah ene družine. Ivanu Ožbotu, ki je umrl leta 1950, je sledil sin Danilo, ki jo upravlja še danes.
Ivan Ožbot se je rodil v Rupi.
Že pred začetkom prve svetovne vojne so ga vp»kUcali v cesarsko-kraljevo vojno mornarico, v letu 1916 so ga odpustili iz mornarice in v Trstu so ga najeli v službo kot mestnega stražnika. Bil je v tej službi nekaj časa tudi p» prihodu italijanskih čet v Trst do leta 1920. Takrat je dobil invalidnino (v službi si je {»kvaril nogo) in z ženo Leop»ldo Lorenzon (bila je doma iz Zgornjega Cerovega v Brdih) ter s sinom Danilom (ki je bil rojen v Trstu) se je vrnil v rojstno vas.
Nasproti porušenega poslopja o-snovne šole je italijanska vojska pustila neke lesene barake. Ivan Ožbot je v eni taki baraki začel z gostilničarskim poslom. V vasi je bila takrat že druga gostilna, Ja-kilova, zelo znana daleč naokoli.
V njej so imeU tudi plesno dvorano. Kmalu po prvi svetovni vojni pa je Jakilova družina opustila gostilno in po letu 1922 je Ožbotova gostilna bila edina v vasi.
Takrat še ni bilo tam blizu lepe asfaltirane ceste. Iz Gorice v Trst so ljudje hodiU ali se peljali po cesti skozi Miren. Pred Ožbotovo gostilno 1e bili. takrat le makadamska cesta, ki je iz Rupe vodila na Peč in dalje proti Sovodnjam ali proti štandrežu. Po tej cesti so se p>eljali Mirenci in Kraševci, ki so hoteli v Sovodnje. Seveda so se
Danilo Ožbot v kuhinji s hčerko Tatjano in ženo Slavico
Izšla je osma številka «Slovenca»
Pred nekaj dnevi smo poročali o dijakih, ki so v tem šolskem letu objavljati ciklostilirani list «Slove-nec*. Zadnja, osma, številka, je izšla prejšnji teden. Ima naslednjo vsebino: Igor Komel «Razgovor s šolskim skrbnikom*; «Problemd slo venske narodne skupnosti v Italiji*, povzetek p» predavanju: Iris Bat-taino «Kaj so mi prnavili stari*; Anamarija Vižintin «Mladinsko sreča nje v Gradežu z delavskim svetom*;
Igor Komel »Moja prijateljica (tudi vaša)*.
Svoje {»srni objavljajo v tej številki Karl Devetak, Gabrijela Mu sina, Darja Prinčič, Igor Komel,
Sašo Kramberger, Martin Tomažin-čič, Marjan Tomasi, Jordan Vižintin, Iris Battaino, Robert Pahor,
miiiiiiimiiitiniMHiimiiitiiiittiiiiiiiiiimiiimiiiiHiHiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimmiHimmiimmiiiiiiMiiiiiiiiiiimfiiimimiimiiiiiiHiiimiiiiiiiiiimiiimtiiiiiiiiiiiiiHii
Šolska razstava v Ul, Crote v Gorici
zagrešili vrsto {»balimskih dejanj s p»bijanjem izložb, pri čemer so p»-vzročiM skoro 200 tisoč lir škode. Začeli so v Ul. Cipriani, kjer so pri trgovini s {»hištvom OUvieri razbili veliko izložbo ter povzročili 30 tisoč lir škode. Nato so se u-stavili puri bencinski črpalki Pietro Piecdni v Ul. Brass in tudi tu razbili steklena vrata, vdrli v pisarno in odnesU tudi nekaj drobiža, škoda okrog 50 tisoč Mr. Svoje vandalsko razdejanje so nato nadaljevaM pri javni tehtnici v Ul. Lunghisonzo in bencinski črp>alki BP tam {»leg; škoda p»reko 60 tisoč lir. Nato so se ustavili še pri ostalih dveh črpalkah v isti ulici, Esso na levi in Shell na desni strani že bMzu soškega mostu ter tudi z granitnimi kockami za tlakovanje cest povzročili za nekaj desettisočev lir škode. Podobno razdejanje so menda opazili tudi pri bencinski črpalki v šlovren-cu, kar daje slutiti, da gre vedno za iste vandale z njihovo uničevalno manijo. Policija in orožniki so sedaj na delu, da bi vandale izročili roki {»a vice.
Mario Palmerini razstavlja v Gorici
Danes popoldne ob 18.30 bo odpri v dvorani Pro loco v goriški pasaži razstavo svojih del slikar Marte Palmerini, ki živi in dela v Trstu. Odprta bo do 30. junija.
Palmerini se je rodil v Rietiju leta 1923 ter se bo tokrat p>rvič predstavil goriškemu občinstvu s svojo razstavo na kateri bo prikazal svoja najnovejša dela. Samostojno je doslej razstavljal v Trstu in Pordenonu, skupno z drugimi umetniki pa sc po raznih krajih in med drugim v Piranu (Mestna galerija) v Tržiču in Ronkah. Dobil je tudi več priznanj in med drugim tudi nagrado »Devin* in »Piran*. V Gorici se Palmerini {»čuti malo tudi doma, saj je več časa živel tudi v štan-HroŽU.
Razstave
V	razstavni dvorani Pro Loco v Pasaži razstavlja do 30. junija Marino Alta iz Trsta. Razstavo bodo amxrdli nocoj ob 18.30.
V	umetniški galeriji Trtfaloo ▼ Rimu razstavlja Ottavio Sgubin is Pordenona.
Izlet v Trbovlje in Litijo z avtobusom, priredi SPD v nedeljo, 27. junija. Podrobnejša pojasnila pri vpjisu na sedežu v Gorici, Ul. Malta 2 — tel. 24-95.
ustavljali v Ožbotovi gostilni, da bi p»pili kozarček vipavskega vina, konji, ki so bili vpreženi pred voze, pa so se nekoliko odpočili. Sedanji gostilničar Danilo se sp»minja tudi, kako so mimo hodili itaUjanski vojaki na vaje; sp»minja se nekega oficirja slovenske narodnosti, ki je četo ustavil, popiil četrt litra domačega, nato pa šel s svojim oddelkom naprej.
Po osmih letih življenja v baraki je Ivan Ožbot zgradil lepx> hišo, v glavnem tako, kakršna je še danes. Medtem mu je žena povila še tri otroke: Ernesta, ki je umrl leta 1942, Leop»ldo in Ivico, ki še živita, ena v Sovodnjah, druga pa v Jugoslaviji. V tistih letih so tudi
V prostorih slovenskega otroškega vrtca v Ul. Croce v Gorici so otroci tega vrtca in pa slovenske osnovne šole uredili razstavo risb, ročnih in drugih izdelkov, ki so jih pod vodstvom svojih vzgojiteljev popravili med pravkar zaključenim šolskim letom.
Na nizkih mizah otroškega vrtca, po policah in p» stenah so razvrstili nešteto drobnih predmetov, ki pričajo o marljivosti drobnih rok in iznajdljivosti kuštravih glavic. Številni
starši in znanci, ki so si v treh dneh, ko je bdla razstava odprta, lahko ogledali razne prtične in druge lične vezenine, p>a izdelke iz daša im barvanega p>aipirja, pa slike in risbe v vseh načinih in »umetniških tendencah*. Seveda niso manjkale tudi razne bojne priprave, kot se za današnjo nemirno dobo spodobi in celo trdnjavo z vsemi modernimi pripomočki so izdelali, med ka terimi ni manjkala tudi izstrelitve na naprava za raketa.
Največjo p»zomost pa je vzbudil tudi časopis »Otroški glas*, ki ga izdajajo otroci V. razreda osnovne šole v Ul. Croce. Na prvi strani prve številke je naveden tudi »uredniški odbor* ki ga sestavljajo; glavni urednik, tajnik, korespondent, fotograf in dva tiskarja. Izšlo je med letom kakih pet številk in v zadnji je nadaljevanka «Spomini z mojih p»čit.nic», kjer se pisec na koncu poslovi z »nadaljevanje In nasvidenje prihodnje leto na srednji šoli.*
drugi ljudje obnovili svoje domačije, tudi ru[jenska šola je bila spet zgrajena. V letu 1933 so prav pred Ožbotovo gostilno speljaU novo a-sfaltirano cesto Gorica — Trst in to je seveda privedlo nove kliente, ki so pričeli up»rabljati to udobno cestno povezavo med dvema mestoma.
Gostilno sta vodila Leopolda in Ivan, mladi Danilo pa se je že takrat zap»slil v tržiški ladjedelnici. V začetku vojne se je poročil s Slavico Grilj z Vrha, nato je moral, kot mnogi (kugi, obleči vojaško suknjo kraljeve armade, po padcu fašizma so ga zajeli Nemci in je moral v Nemčijo kot vojni interniranec. Vrnil se je domov, pa je spet šel v svet. Po vojni je delal tri leta na Reki. Ko je leta 1950 oče umrl, se je vrnil na dom in prevzel gostilno. Gostilničar je torej že več kot dvajset let. Med domačini je priljubljen, prijatelje pa ima tudi v drugih krajih, zlasti v vaseh sovodenjske občine. Leta 1965 je prvič kandidiral tudi na občinskih voUtvah in bil izvoljen na listi | občinske enotnosti. Svetovalci so ga ! izvolili tudi v ožji odbor in na lan-1 skih volitvah je bil na tem mestu i potrjen.
| Značaj gostilne .se je medtem, ob [»spešenem tempu zasebne motorizacije, spremenil, na enak način, kot se je to zgodilo v vseh gostilnah na p»deželju. Ob nedeljah in i praznikih, pja tudi ob sobotah, pri-| hajajo tudi v Ožbotovo gostilno šte-! vilni gostje iz mesta in iz drugih krajev. Zaradi tega so Ožbotovi nekako preuredili notranje prostore. Razpolagajo z dvema velikima jedilnicama, v katerih je prostora za 150 ljudi. Poleti nudijo gostom tudi J lep vrt. Gostov imajo precej, saj ; imajo, med drugim, tudi to, kar je ! danes zelo važno: precejšen par-| kimi prostor.
V kuhinji gospoduje Danilova žena Slavica. Pomaga ji pri tem hči Tatjana, ki p>a se zna zelo spretno sukati tudi med mizami v jedilnicah in se zna vsakemu pri-kupmo nasmehniti. Danilov sin Er-nesto p>a se je lotil drugega poklica.
Gostom tu postrežejo z dobrim briškim vinom, kuhinja pa je predvsem pristna in domača. Skoro vedno imajo na razp»lago divjačino, pohane piščance, razne domače specialitete pja specialni krožnik »por-tafoglio Ernesta*, s katerim so se uveljavili na natečaju gostiln v letu 1967, ki ga je priredila goriška turistična ustanova.
Domačini pa so najbolj stalni in vsakdanji gosti v Ožbotovi gostilni. Skoro vsak večer se tu zberejo, da vržejo »briškolo* ali »trešet*; nagrada za zmagovalca je skoro vedno četrtinka dobrega briškega vina.
m.w.
Darovi in prispevki
Za Podporno društvo, v počastitev spomina px>kojne Eme Markočič iz Štamdreža daruje dr. Tanja Mermolja 5000 Mr.
Iz goriškega matičnega urada
Dne 14. in 15. junija so na gori-škem matičnem uradu prijavili 9 rojstev in 7 smrti.
Rojstva: Flora Fontanot, Steli« Fontanot, Gloria Gentile, Valentina Castellan, Denis Bersa, Nicola Franzi, Erika Devetak, Davide Ometto, Graziella Manservigi.
Umrli: 74-letna up»kojenka Maria Mancini: 77 letna gosp»dinja Ida To-soratti; 73-letna gospodinja Aliče Tinonin p»r. Luin; 29-letni študent Silvestra Candeloro; 88-letni upokojenec Franc Persolja; 66-letni up>o-kojenec Ivan Rustja in 87-letna u-{»kojenka Frančiška Kovačič vd. Bukovec.
VERDI 16.15: «Coal mano, oosl p>er-verso-i, M. Dunn in J. Blrkin, francoski kinemaskop v barvah.
CORSO ob 17.30: «11 Cameramano, Buster Keaton. Ameriški film.
MODERNISSIMO 17.30—22.00: «1* maschera dl cer a j, V. Priče in C. Bronson. Ameriški kinema-skop v barvah, mladini pwd 16. letom prepovedan.
CENTRALE ob 17.30: «Testa o oro-ce», J Ericson tn S. Rasin. Italijanski barvni film.
VITTORIA ob 17.15: «Lo spettron, B Steele in P. Baldwin. Italijanski barvni film; mladini p»d 18. letom prepovedan.
Tržič
EXCELSlt)R 17.10: «La morte bus-sa due volte«, Anita Eckberg, v barvah.
PRINCIPE 18.00:	«Prime sparol...
p»i facclo 1'amore«, M. TakewaO-chl in J. Joshimura, barvni film.
/Vodo Gorica
SOČA (Nova Gorica): «Zločin v tenis klubu«, itaUjanski barvni film — ob 18.15 in 20.15.
SVOBODA (Šempeter): «Pobij jih vse in vrni se sam«, ameriški barvni film — ob 18.30 in 20.30.
RENČE: Danes zaprto.
DESKLE: «Dober f»se! v Italiji«, angleški barvni film — ob 20. uri.
SEMPAS: «Jagode in kri«, ameriški barvni film — ob 20.30.
KANAL: Danes zaprto.
PRVACINA: »Strel z nebotičnika«, ameriški barvni film — ob 20.30.
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI
V Gorici je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna PONTONI BASSI - Raštel 26 - tel. 33-48.
V	TR2ICD
Danes ves dan tn pjonočl je y Tržiču odprta lekarna «AUa salu-te» dr Fabrts Drevored Cosullch št. 117. Telefon 72480.
Povzetki iz razprave na nedeljskem občnem zboru SPZ
Kakor smo najavili včeraj, nadaljujemo in zaključujemo danes s kratkimi povzetki iz obširne in žive razprave na 19. občnem zboru Slovenske prosvetne zveze, ki je bil v nedeljo v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah.
Drago Pahor
Zelo dolg poceg je pripravil v imenu uruštva «Ivan Grbec* iz Skednja Drago Pahor, ki se je v uvodu svojega govora povezal na poročilo predsedstva in ugotavljal, da se to poročilo omejuje preveč na naštevanje že tolikokrat obravnavanih problemov in se ne dotika važnejše problematike, ki bi jo moralo analitično predstaviti.
Govornik se je najprej lotil vprašanja ARCI in poudaril, da je pristop SPZ masa notranja zadeva*. Navezal se je pri tem na prejšnji občni zbor in omenil, da so se tedaj vsilile k reševanju tega vprašanja politične skupine, ki nimajo z našo Zvezo in društvi nič skupnega. Tedaj je bil sprejet tudi sklep, da se bo vprašanje preučilo do naslednjega občinega zbora, SPZ tega ni izvedla, zaradi česar je bil Pahor mnenja, da bi morali biti delegati deležni obrazložitve v tem smislu.
O vprašanju posvetov prosvetnih društev je Pahor izrazil prepričanje, da so spremenili glavni odbor iz odločujočega v posvetovalni organ, zato je po njegovem mnenju prav, da je predsedstvo sklenilo vrniti glavnemu odboru dejansko demokratično funkcijo soodločanja. Vendar je bil tudi mnenja, da je treba sejam glavnega odbora vrniti resnično vlogo: preučevanje in sklepanje o načelih in smernicah naše prosvetne politike.
Po daljši analizi problemov, ki jih našteva poročilo in vseh tistih, ki jih po njegovem mnenju zanemarja, se je Pahor lotil vprašanja referentov. Bistvo problema, po njegovem mnenju, ni, če je referent izvoljen na občnem zboru ali če ga imenuje glavni odbor, temveč kako sam opravlja svoje funkcije. Pri tem si zastavlja vprašanje, kateri od izvoljenih referentov so bili pozvani v dveletni poslovni dobi na seje predsedstva, kjer bi bil na dnevnem redu njihov predlog o delu referata in bi o tem predsedstvo razpravljalo in sklepalo. Povabil je zato vse referente, naj bi se udeležili diskusije.
Po govornikovem mnenju je bilo poročilo pomanjkljivo tudi glede poglavja o kultumo-politični in svetovnonazorski smeri Zveze. Poudaril je: »Smo za sodelovanje na stičnih točkah s komerkoli, toda le na enakopravni osnovi. Kakor se mi pri skupnem nastopu ne vtikamo in se nočemo vtikati v svetovnonazorski kredo sobesednika, tako verjamemo, da se tudi druga stran ogne, da bi nam križala pot. Le enakovredni ln resnično demokratični partnerji morejo sklepati koristne sporazume in to toliko bolj učinkovito, kolikor bolj je pri enih in drugih razvita zavest, da smo kljub idejni različnosti le sinovi skupne slovenske matere*.
Pahorjevo izvajanje se je nato dotaknilo vprašanja povezave zveze z društvi, kar po njegovem mnenju vodstvo SPZ organizacij; sko zanemarja, kar se na drugi strani odraža tudi v odnosu društev do zveze. Pri tem je citiral primer proslave ob 25-letnici o-svoboditve na stadionu, ki je našla pri množici zelo malo odziva. Isto je veljalo za proslavo 30-letnice v Kulturnem domu in za akademijo za šolo v Cerknem.
Dotaknil se je nato problema tako imenovanih »sivih področij*. «0 teh sivih področjih, ki jih jaz imenujem črna*, je dejal, »se že predolgo govori in nič ne stori. Medtem ko se je v zgornji okolici in na podeželju združitveni proces pričel že pred združitvijo obeh naprednih zvez, se ni v mestu in spodnji okolici nič spremenilo. Izostala je, ali pa je bila povsem neučinkovita akcija nekaterih političnih sil, ki bi morale svoje slovenske pristaše napotiti v slovenske enotne napredne prosvetne organizacije*.
Po njegovem mnenju bi bilo prav, da »bi zavrgli argumente, s katerimi opravičujemo zase in za druge sedanje žalostno stanje*. Prvo opravičilo naj bi bile sedanje svetovne razmere. »Človeštvo dirja za potrošniško civilizacijo, za standardom in sličnimi tujimi vzori. To je točno! Je pa tudi res, da se povsod oglašajo sile, ki se upirajo duhovnemu propadu človeštva. Le pri nas smo zadovoljni, da imamo tako imenitno »opravičilo* svetovnega merila, da smo prižgali temu razvoju zeleno luč brez vsakega odpora, pozabili pa smo, da je obstoj našega naroda na tem ozemlju nekoliko v nasprotju z vsemi terni modernimi tokovi in da je zavest pripadnosti k naši narodni skupnosti etično vprašanje, ki zahteva od človeka neke moralne kvalitete, neko določeno odpoved. Hladni individualizem, ki ga hočejo prikriti in opravičiti z lepo frazo o osebni svobodi, je prav gotovo najhujši sovražnik našega narodnega obstoja.*
Drugi »argument* naj bi bil refren o novih oblikah prosvetnega dela. Po njegovem mnenju ni bistvo vprašanja samo v iskanju novih oblik, temveč predvsem v načrtnem izkoriščanju »prostega časa*. Ta problem bi nas moral zanimati ne le s socialnega, temveč tudi z nacionalnega vidika.
Pahor je posvetil nato nekaj misli mladini, ki se je po njegovem mnenju v zadnjem času aktivneje angažirala na najrazličnejših področjih, predvsem v športu. Glede tega je dejal, da more

ZLATIMI,5 KMfiVtM! ČHSW 3» PSSMA bOBft SLOVENSKE KULT
Delovno predsedstvo med občnim zborom
šport opravljati narodnoobrambno nalogo le posredno, ker je telesna kultura po svojem značaju mednarodna: duhovna kultura pa je nujno nacionalna in zato njena funkcija utrjevanja narodne zavesti neposredna. «Zato ne moremo biti povsem zadovoljni s tisto mladino, ki je enostransko u-smerjena samo v šport.*
Kar pa se tiče tiste mladine, ki je živo angažirana v najrazličnejših političnih gibanjih, preseneča dejstvo, da se ta mladina ne zažene z vsem žarom svojih mladih let v konkretno narodnoobrambno delo v okviru svojega naroda, namesto da bi se zavzemala samo za pravice Baskov, Vietnamcev itd., kar je po drugi strani sicer pozitivno.* Ne more zadostovati pisanje antifašističnih parol in organiziranje demonstracij, če pa se še nemoteno nadaljuje načrtni proces asimilacije, ki ga je začel že pred sto leti liberalni nacionalizem, ga do zločina pritiral fašizem in ga vzdržuje še danes povamnirjeni neo-fašizem v najrazličnejših oblikah. Pravi antifašizem te mladine, nii-hova prava angažiranost v boju za napredne človečanske odnose med narodi in ljudmi, se bo izpričala šele v konkretnem delu za zajezitev asimilacije, ki bo u-spela le, če se bomo borili za vsakega posameznega slovenskega mladinca in mladinko.*
Ob zaključku je omenil še vprašanje slovenske šole in ponovil predlog, ki ga je dal že na prejšnjem občnem zboru, naj se na območju društva ustanovi širok odbor za slovensko šolo.
Vojko Cotič
Vprašanje pomanjkanja prostorov je bilo glavna tema, ki .jo jo v svojem "govoru razvil delegat PD »Sovodnje* Vojko Cotič. Dejal je, da bi bilo v primernem sedežu možno bolje razviti vse tiste dejavnosti, po katerih je čutiti sedaj veliko zanimanje.
Dotakni) se je nato še širšega političnega vprašanja ter dejal, »da smo v času, v katerem se veliko govori o odprtosti, zbliževanju, sodelovanju in podobno. Tudi mi smo mnenja, da so minili časi strogo si nasprotujočih taborov: tudi menimo, da je strpnost neob-hoden pogoj za bolj učinkovito delovanje zamejskih kulturnih ustanov in za krepkejšo uveljavitev slovenske prisotnosti v Italiji. Vendar pa mislimo, da odprtost, strpnost in pripravljenost na sodelovanje ne smejo zanikati ali zasenčiti naše napredne politične opredeljenosti in naše najtesnejše povezanosti z današnjo stvarnostjo matične domovine. Glede te opredeljenosti in glede zvestobe izročilom slavne osvobodilne borbe mora obstajati v naših društvih in v naši zvezi jasno in odkrito stališče, kajti le tako bodo lahko v celoti opravljala svoje poslanstvo med zamejskimi Slovenci.*
Stojan Spetič
Stojan Spetič je govoril v lastnem imenu in pripomnil, da bo zaključni del svojih izvajanj pismeno izročil predsedstvu, kolikor bi zaradi skrčenega razpoložljivega časa ne utegnil dokončati svojega posega.
Živimo v potrošniški družen, ki manipulira kulturno potrošnjo tudi tedaj, ko jo odklanjamo. »Lepo* in »zdravo* se merkantazira-ta, ljudstvo postaja potrošnik »u-raidne* meščanske kulture, katere cilj je samo ohranjevanje sistema in posploševanje odtujitve, ki ima pn nas še dopolnilno obliko asimilacije. Edini možni odgovor na nevarni učinek sedanje kulturne potrošnje je »funkcionalna kultura*, ki naj služi — kot je trdil italijanski marksist Gramsci — za utrjevanje zavesti lastnega položaja in zgodovinske vloge svojega razreda, pri nas pa še zavest o svoji vlogi tako iz razrednega, kot iz narodnostnega vidika.
Zato pa naj bo kultura, ki jo ustvarjamo, predvsem globoko zasidrana v sedanjo družbeno dinamiko v Italiji, saj gre tudi pri boju za reforme, da postanemo subjekt pri uresničevanju sprememb, ki lahko bistveno spremenijo našo bit.
Iz tega koncepta izhaja tudi potreba ostrega, a vsebinskega boja proti naraščajočemu valu fašizma in reakcije.
Spetič je v nadaljevanju poskusil analizirati socialno sestavo slovenskega prebivalstva v mestu in predmestjih, opozoril na dejstvo, da se je v dvajsetih letih izselilo tako ali drugače kar 115 tisoč ljudi (med temi mnogo Slovencev).
Mestne sloje prebivalstva bomo le stežka dosegali s čitalniškim delom, zato pa je potrebna močnejša angažiranost pri obravnava-
nju stvarnih vprašanj. Spetič je tu navedel dva primera, o katerih bi morala razpravljati prosvetna društva: rajonske konzulte v Trstu, kjer nam oblasti spet skušajo kratiti pravico, da govorimo v lastnem jeziku, in regulacijski načrti, kot je repentabrski, ki je zaradi predvidenega pritoka prebivalstva zelo nevaren.
V delu, ki ga Spetič ni prebral, pa se je dotaknil funkcionalnosti strukture slovenske šole — tako glede namembnosti, kakor glede osipa — procesu asimilacije socialno bolj izpostavljenih slojev slovenske manjšine. Zato pa je potrebno, da se ostro zavzamemo za drugačno, res našo slovensko šolo, ki naj služi manjšini in ne nasprotniku. Ta boj pa mora biti uokvirjen v splošni boj za šolsko reformo, skupaj z dijaškim in študentskim gibanjem, sindikati in naprednimi silami v družbi.
Zadnje vprašanje pa je bil odnos socialistične kulture do katoliške. Spetič je mnenja, da je odnos v duhu dialoga možen, a le tedaj, ko se oba partnerja nauči ta spoštovati idejne prvine sobesednika in enotnost ne pomeni kompromisa med stalinističnim in klerikalnim integralizmom, temveč pluralistično srečanje med socialističnim in krščanskim humanizmom.
Boris Race
Predsednik Slovenske kulturno-gos poda rske zveze Boris Race-Zar-ko je v začetku svojega posega ugotovil, da je tudi občni zbor SPZ »dokaz naše prisotnosti in jamstvo našega bodočega obstoja*. Nato sc je lotil vprašanja pn sotnosti naših organizacij in njihovega dela v samem mestu in ugotovil, da vlada na tem področju. določen« mrtvilo in da se zb petnajst let pogovarjamo, kaj bi bilo treba storiti, da se razmere izboljšajo. V zvezi z določenimi pesimističnimi gledišči, je rekel, da danes ne moremo naših razmer v Trstu enačiti z razmerami izpred leta 11114, kajti današnje razmere so povsem drugačne, ker nismo gospodarsko samostojni in ne moremo nuditi svojim ljudem tiste gospodarske varnosti, ki smo jo mogli nuditi nekoč. Nekoč je bil Trst cilj priseljevanja, Ker so se ljudje selili s podeželja v me sta. Sedaj smo priča obratnemu pojavu. Danes doživljamo asimilacijo, vendar smo asimilacijo doživljali tudi nekoč, le da smo jo mogli tedaj nadomestiti z novim d itokom, česar danes ne moremo. Seveda je treba iz sedanjega stanja najti pot in ena izmed poti je v tem, da se posveti večja pozornost delavcem. Druga možna rešitev je v integraciji med mestom in podeželjem oziroma zaledjem.
Boris Race je v nadaljevanju svojega izvajanja ugotovil, da tudi če bi dobili vse pravice, še ne bd našli dokončne rešitve glade tega našega vprašanja, kajti danes gre za to, da se Slovenec ohrani, da ne dopusti asimilacij. Toda SPZ sama tega ne bo zmogla. Njena naloga pa je, najti pot do slovenskega človeka v me-tu, in to tako, da se mu približa z vso možno iznajdljivostjo, kajti današnji mestni človek je manj priprav-
ljen na požrtvovalnost kot podeželski človek in če hočemo doseči tudi v mestu to, kar dosezamo na podeželju, bi v mestu potrebovali veliko profesionalnih aktivistov.
Govoril je nato o pevskih zborih in o predavanjih kot posebni zvrsti dejavnosti prosvetnih društev. Po njegovem bi bilo treba ustanoviti nekaj podobnega, kar so ljudske univerze, in glede tega je mnenja, da čaka novo vodstvo veliko dela. Svoja izvajanja je Race zaključil z ugotovitvijo, da je SPZ pokazala v pretekli lobi veliko iniciativnost, da je bila pobudnica za integracijsko sodelovanje za odlično uspelo prireditev »Primorska poje*. Ob koncu ji je žeitl u-spešno nadaljevanje dejavnosti, ki naj bi ga uravnala tudi v smislu kritičnih pripomb, ki so bile izrečene na občnem zboru.
Saverij Rožič
Podpredsednik SPZ Saverij Rožič je v svojem posegu v diskusijo naštel nekaj dosedanjih uspehov in dodal nekaj kritik. Pohvalil je goriško mladino in goriška društva, ki so sodelovala pri mladinski štafeti osvoboditve, pri čemer se je še posebej izkazala športna mladina. Nato je izrazil mnenje, da bi društva mogla še
vedno proslavljati 30-letnico ustanovitve OF s primernimi predavanji ali v drugi primerni obliki. Nato se je lotil Primorskega dnevnika, ki da Goričane premalo upošteva, ker »ne zanima se dovolj za delovanje naših društev*. Tretji problem, ki se ga je lotil, je problem Glasbene matice, ki da bi se bila morala že pred leti tesneje povezati s SPZ »in globlje proučiti potrebe društev na glasbenem in prosvetnem področju, če bi se bilo to zgodilo, bi se danes ne znašli v zagati za pevovodje*.
Ko je še omenil nabiralno akcijo za šolo-spomenik v Cerknem in pozval društva, naj se oddolžijo in poklonijo žrtvam, se je lotil »življenjskega problema naše manjšine* — šolstva. Glede tega je rekel: »Zanj ni dovolj, da SPZ razobeša lepake in po časopisju vabi slovenske starše, naj vpisujejo otroke v slovensko šolo. Veliko važnejše je neposredno prepričevanje posameznikov, ki zmorejo vplivati z zgledom ali besedo. To pa ni dolžnost le članov vodstva SPZ. Za to se morajo posanimati tudi člani naših društev, ki zlasti po vaseh in predmestjih utegnejo imeti uspeh. Naj navedem le svoj primer: sam sem s prepričevanjem dobil za našo šolo pet otrok iz Ločnika, ki sedaj obiskujejo slovensko šolo v Podgori. Občinski svetovalci so potem zanje dosegli brezplačen prevoz v šolo in domov. V prvih časih, dokler ni za to poskrbela občina, sem jih sam prevažal v šolo*.
Ob koncu svojega posega se je Rožič obrnil na Ubalda Vrabca in Draga Pahorja. Prof. Vrabcu je očital, da bi se bil moral tedaj, ko je bil predsednik SPZ, zanimati za pevske zbore v središču mesta, po katerih danes toži, in da bi moral skrbeti za pevovodje, posebno ker je sam po poklicu glasbenik, ne bi pa bil smel uničevati in zapirati sedeže kot je storil v Gorici. Draga Pahorja pa je Rožič vprašal, ali ne vidi, da ni bistvenih razlik med današnjo organizacijo in organizacijo pred mnogimi leti, ko je bil tudi on eden izmed vodilnih ljudi v SPZ. Rožič je dodal, da je kritika dobra in sprejemljiva, vendar pa da mora upoštevati dejanske možnosti.
Predlogi za diskusijo skupine mladih
V imenu skupine mladincev je Dušan Kalc prebral nekaj predlogov za diskusijo, !|i jih je predložil predsedstvu in ki so jih podpisali Boris Košuta, Živa Gruden, ;Nadja. Kriščak, Drago Gorjup, Stojan Spetič, Vojko Kocjančič, Marko Kravos, Dino Roner, Ivan Humar, Martin Tomažinčic, Vojko Cotič, Leopold Devetak, Darko Grgič in Niko Sirk.
»Menimo,* je v uvodu dejal Dušan Kalc, «da je vsako prosvetno delovanje lahko uspešno le, če ie idejno in dovolj sugestivne in če njegove metode izhajajo i/. realnih potreb okolja, v katerem se odvija. Čeprav smo sami angažirani v prosvetni dejavnosti, moramo kot mladinci povedali, da taka, kakršna je danes, nikakor ne u-streza našim potrebam.*
«Problem prosvetnega delovanja mladih,* je v nadaljevanju izjavil govornik, »je tesno povezan s pro blemom športnih društev. Tega problema pa ne moremo zreducirati zgolj na odnos prosveta • šport, iskati moramo njegove korenine nekje globlje v družbeni stvarnosti. Kot v vsej Italiji, smo danes tudi pri nas priča gtooljim družbenim pretresom, okrepljenemu delavskemu gibanju, pa tudi fašističnim izgredom, ki nam ne prizanašajo. Frontalnega spopada teh sil se marsikdo, ki nam ni naklonjen, boji. Ta spopad pa najlaže preprečiš tako, da ljudi uspavaš, da jim ne dopustiš, da pridejo do neke jasne politične zavesti. Deklariraš se za apolitičnega, zgradiš tako ali drugače igrišče, sestaviš nekaj ekip in že imaš za sabo množico mladine, ki ti bo sledila, množico mladine, ki jo
boš prepričal, da je edini problem na svetu okrogel predme^ iz usnja, ki ga moraš usmerjati v mrežo. Takemu mladincu boš potem težko dopovedal, da je na svetu še lakota, vojna in kup drugih problemov. Komu taka apolitična, neangažirana mladina koristi, ni treba posebej razlagati. Na* boj naj bi torej v bodoče veljal predvsem tej deklarirani apolitičnosti, ki je v svojem bistvu močna, nam nenaklonjena politična sila.* »Tega boja pa ne bomo mogli Izbojevati s tistimi sredstvi, ki so jih uporabljali naši predniki v ča su čitalnic in ki jih v veliki meri uporabljamo še danes. V času, ko prihaja vsepovsod do vse večje angažiranosti vsakega posameznika v sklopu določene celote (dokaz za to so številne skupinice, ki z določenim programom delujejo pri nas in drugod), ko hoče bi ti vsak človek subjekt dogajanja, ko vsakdo išče možnosti, da izrazi samega sebe, je potrošniško pojmovanje kulture nujno zapisano smrti. Danes ljudem ne moremo več soliti pameti. Lahko jim damo le določene informacije, iahko se z njimi pogovarjamo kot enak z enakim, ne moremo pa vsilje vati svojega mnenja. Nasprotno pa moramo vsakomur omogočiti izbiro, da se odloči za tisti način dela, ki mu najbolj ustreza. Kulturnopolitična linija ne sme namreč izhajati z vrha Uliti v primeru, da je ta vrh odborčič še tako skromnega društva), ar. pak iz baze. Le če bodo imeli možnost, da preko kulturnega dela izrazijo sami sebe, da uresničijo to, kar in timno želijo, bo lahko naše delo imelo uspeh.*
Boris Košuta
Boris Košuta je v imenu p.d. »Vesna* iz Križa med drugim rekel: »Prizadevali smo si, da bi v naše vrste vključili vse delovne vaščane, posebno mladino, ne glede na versko in politično prepričanje. Toda naleteli smo na precejšnje ovire. Pri Prešernovi proslavi, ki naj bi bila začetek omenjenega delovanja, nam je predstavnik katoliške prosvete o-nemogočil sodelovanje s šolsko mladino, ki je. lahko rečemo, monopolizirana in nedostopna za naše društvo*. V tem smislu je poudaril potrebo, naj bi vodstvo SPZ posredovalo pri katoliški prosveti, da bi se doseglo konkretno sodelovanje.
Drugi problem, ki ga je prikazal Košuta, je zadeva dramskega režiserja. V vasi, je rekel, vlada navdušenje za tovrstno dejavnost, režiserja pa ni. Izrazil pa je upanje, da bi režiserja vendarle dobili. Ob koncu je prikazal dosedanje uspehe na področju stikov z mladinskimi organizacijami onstran meje za katere meni, da so važni za medsebojno spoznavanje in za reševanje problemov mlade generacije ter za utrditev in krepitev vezi z matično domovino.
Ubald Vrabec
Na Rožičeve pripombe je Ubald Vrabec odgovoril, da je bil izvoljen za predsednika SPZ v času, ko je bilo sklenjeno izvesti združitev goriške in tržaške prosvetne zveze. Tedaj — je rekel Vrabec — na Goriškem »ni bilo drugega kot sedež SPZ in njen predsednik*, bilo pa je tedaj živo zanimanje tržaške SPZ, da bi se tudi na Goriškem razvila dejavnost. Potemtakem ni mogel on na Goriškem nič uničiti, ker ničesar ni bilo.
Bogo Samsa
Ubaldu Vrabcu je kmalu zatem odgovoril Bogo Samsa, ki je ugotovil, da je bilo tedaj na Goriškem res hudo, vendar pa da ni res, da bi bili šli tedaj Tržačani »Goričanom solit pamet*, pač pa je res, da je pobuda prišla iz Gorice in so Goričani prišli po pomoč v Trst ne pa narobe.
Še prej je Bogo Samsa spregovoril o pomanjkljivosti v dejavnosti SPZ, ker ni imela nobenih stikov s Slovenskim gospodarskim združenjem, medtem ko so njeni stiki s Kmečko zvezo dobri. Bogo Samsa je mnenja, da bi morali v vodstvo SPZ to pomanjkljivost čimprej odstraniti.
Sonja Terpfn
Sonja Terpin je v imenu štever-janskega PD »Briški grič* poudarila, da »na Goriškem se 0|>aža precejšnja oživitev prosvetne dejavnosti*, k čemur so »prav gotovo pripomogli stiki članov predsedstva z društvi na vasi in njihova vsestranska pomoč z izkušnjami, nasveti in podporo* Zato se je zahvalila vodstvu SPZ »in vsem tistim, ki so na kakršen koli način pripomogli »k uspehu dveh pomembnih prireditev, in sicer pri proslavi 25-letnice osvoboditve in 3U ietnice ustanovitve OF. Nato je Terpinova rekla, da so bili pri njih zadnje čase nekajkrat nedosledni glede politične opredeljenosti, da pa tako ne bo več, kajti »v prihodnje hočemo jasno izpovedati, da se vse naše delo razvija v duhu odporniškega gibanja in v smeri naprednili delovnih ljudi. V vsakem primeru smo pripravljeni sodelovati z vsakomer, ki spoštuje naša načela, juločno pa nasprotujemo vsakemu zatajevanju našega prepričanja*.
Dino Roner
Dino Roner je prikazal uspel primer pritegovanja izvenšolske mladine na Goriškem. Začeli so z nedeljskimi plesnimi čajankami, kjer so se mladi dijaki in mladi delavci spoznavali, se navduševali za šport in za razne druge dejavnosti in tako se je ustanovila tudi mladinska dramska družina. Nato je še nadaljeval: »In še eno važno nalogo opravljajo take prireditve, ki. dajejo možnost, da se spoznavajo fantje in dekleta, ki jim ni treba iskati prijatelja ali poznejšega življenjskega
tovariša druge narodnosti. S tem ne mislim, da naj bi naša društva bila nekaki uradi za poroko, vendar vsi vemo, da prav mešani zakoni hudo ogražajo naš narodni obstoj in izogibati se jim je vsekakor pozitivna poteza*.
Nato se Je Roner lotil vprašanja mladine nasploh in poudaril, da je treba najti način, kako zaposliti mladino o prostem času, pa naj gre za mladino, ki še ne deluje nikjer, kot tudi mladino, ki se že športno, pevsko ali dramsko udejstvuje. V zvezi s tem je omenil tako imenovane disko klube, ker se mladina zanje zanima. Za v bodoče pa bo treba najti kako drugo pot, na primer kratka in zanimiva predavanja, diskusije, kvalitetne projekcije itd.
Vojko Kocjančič
Delegat p.d. »Valentin Vodnik* iz Doline Vojko Kocjančič se je v svojem nastopu omejil na dva konkretna predloga.
»Problematika mladine je zelo obsežna in trenutno še brez prave analize*, je poudaril govornik, »zato predlagam, da se v okviru Slovenske prosvetne zveze ustanovi odbor, oziroma predsedstvo mladih, v katerem bi bili mladinski predstavniki vseh društev, ki
naša zveza*.
Potem ko je rekel, da so prireditve, kakršna so Prešernova proslava in kakršna je revija »Primorska poje* sicer potrebne, jo poudaril, da se na občnih zborih veliko govori in ponavlja, -sedaj pa, ko ugotavljamo, da baza ne odgovarja več, ne iščemo novih prijemov, ampak se zapiramo v svoje tradic.onalno delovanje, na kar se v glavnih obrisih omejiti6 tudi poročilo predsedstva*. «ce želimo — je nadaljeval •— ohraniti svoj pomen, moramo sensibi-lizirati Slovence, moramo jim nuditi tisto, kar jih najnolj zanima. Danes, žal, Slovenca malo zanima narodnostno vprašanje, oziroma ga zanima le postransko. Zato mu moramo nuditi nekaj novega. V dobi sindikalnih premikov in delavskih borb moramo tudi mi iskati nove prijeme. J tem je naloga občnega zbora, ne pa ugotavljanje, da je to ali ono društvo priredilo izlet v :.a aii oni kraj. Prav tako ni dovolj, da probleme nakažemo, pač pa jih moramo reševati*
Gabrijela Žerjal
V imenu PD »F. Prešeren* d Bol junca je spregovorila Gabrijela Žerjal, ki jc najprej poudarila, da
je tudi Bol junec sedaj z novim1
Saverij Rožič, Klavdij Palčič,
bi pripravljali osnutke za konkretne predloge na področju delovanja mladine.*
Drugi problem, ki ga v svojem govoru navaja dolinski delegat, se nanaša na odnos prosvetna društva — šola.
»Sodelovanje v tem smislu,* je dejal Kocjančič, «je danes še zelo nepopolno in prav bi bilo, da bi se poglobilo ter razširilo in tako dalo zagona tudi tistim šolnikom, ki preveč radi pozabljajo, kateremu narodu pripadajo in kaj so svojim ljudem dolžni v šoli in izven nje.*
Lucijan Volk
Lucijan Volk, ki je pozdravil občni zbor v imenu Kmečke zveze in še posebej v injenu njenega predsednika Alfonza Guština, je govoril o povezavi med Kmečko zvezo in Slovensko prosvetno zvezo, ki sta obe narodnoobrambni organizaciji in ki se nahajata pred važnimi dogodki, ki jih predstavljajo nove urbanistične rešitve, kateri smo, prav sedaj priča. Omenil je nato tudi ljudsko štetje, ki bo letos jeseni, štetje, ki ga mi kot takšnega, kakršno se pripravlja, odklanjamo, ki ga pa žal ne bomo mogli zanikati. Lotil se je nato problemov, ki jih pnnaša potrošniška družba, ter problemov, ki jih prinaša s seboj mlada generacija. Tu je poudaril, da moramo odklanjati sleherno prazno besedičenje in resno posvetiti mladini, vendar pa da mora tudi mladina nekaj pokazati in dokazati in se ne sme omejiti le na oporečništvo, pač pa mora delati v organizacijah, ki dejansko zagotavljajo naš jutrišnji dan.
Bojan Brezigar
V razpravo je nato posege! Bojan Brezigar, ki je rekel, da mora občni zbor prinesti v vsako organizacijo novo življenje, pri tem pa je ugotovil, da se je večina diskusijskih posegov omejila na navadno poročilo, kar je po njego vem le obrobno zanimivo, ker bi se morali «bolj ukvarjati s konkretnimi vprašanji, s katerimi se morajo ubadati naša društva in
Edvin Švab, ln Miro Kapelj
objekti, ki se gradijo na tem področju, v ne ar.iosti. Dobesedno ie rekla: »Boj.nec bo v kratkem ogrožen.* Nato je poudarila, da Je največja težava njihovega prosvetnega društva v tem, da nimajo svojega sedeža. V tem smislu J® apelirala na slovensko javnost, naj Koljuncu pomaga.
Gorazd Vesel
K besedi se ie javil odgovorni urednik Primorskega dnevnika Gorazd Vesel, ki se je zarivam SPZ za skrb, da bi preko svojih društev organizirala dopisništvo, ki naj bi pomagalo uredništvu Primorskega dnevnika. Pri tem j® Gorazd Vesel poudaril, da ima P*» za šport veliko dopisnikov, da Pa bi tudi druge nove dopisniške moči pomenile korak naprej, da uredništvo rade volje sprejema sleherno pomoč, sleherno sodelo vanje za uspešno opravljanje nalog, ki so življenjskega pomena za našo bodočnost.
Mirko Kapelj
Ub koncu je posegel v razpravo Miro Kapelj, ki je bil nato izvoljen za novega tajnika SP/.. Spregovoril je predvsem o nekateri« možnostih delovanja v prihodnje kot na primer o predavanjih, ki J11 jih imeli po prosvetnih društvu1-o možnosti povezave z delavskimi univerzami v matični domovin*, ki bi mogle nuditi tudi konkretno pomoč. Dodal je, da bi to mog*0 služiti tudi za ustanovitev nekakšne ljudske univerze pri nas. govoril je nato o tako imenovanih sivih področjih, o katerih se J® že pred dvema letoma govorilo na občnem zboru SPZ v Gorici, P« ni bilo glede tega nič storjeno ih je stanje na teh kritičnih podri?*’ jih ostalo takšno, kakršno je b» ali je še slabše in so zato tlUJn konkretni posegi, da bi se kaj doseglo. Govoril je tudi o društvenih prostorih, konkretno o P°" manjkanju dvoran m primernih prostorov za prireditve, kot na P®-v zgoniški, dolinski in repentabrski občini, kjer so prireditve ve zane za letni čas, ker krajevn organizacije nimajo svojih dvoran-
TOKE SVET1JVA
109.
IHANA
DRUGA KNJIGA
Ana ni prezrla, kako so stražarji pasli oči po njihovih dobrih čevljih In obleki. O teh pogledih jo je zmrazilo. Poveljujoči se je postavil pred zdravnika in ga nagovoril v gladki nemščini:
«Zadnjikrat vas vprašam: ste se premislili?«
Nemec se je ozrl po svojih tovariših, rahlo ukrivil ustne in rezko odsekal: «Nisem. Vztrajam pri svojem.«
«Nlste?» je začudeno ponovil vodja. Nato je razgrnil list papirja ln ravnodušno bral v nemščini, da so zaradi požigov in pobijanja civilnega prebivalstva obsojeni na smrt kot vojni zločinci.
«ZdaJ vas bodo ustrelili«
S prepadenimi obrazi so sprejeli sodbo, dasdravno so jo pričakovali.
Odpeljali so jih na dvorišče. Vrata kleti so pustili odprta. Ana je zagledala vod vojakov, za njimi pa dolgo kolono z mulami, minometi ni minami. Topovi so tolkli zdaj že bliže, na več straneh so se oglašale puške in mitraljezi. Bojni hrup se jim je bdi žal tako naglo, da so bili vsi nestrpni. Stražarji so postrojih obsojene ob razpadajoči steni hleva. Prednje so postavili dva mitraljeza, h katerima sta legla dva borca in čakala na povelje.
Zdravnik je stal v drugi vrsti. Iz njegovih zbeganih oči je bilo videti, da je dojel, da gre zares. Obupano je buljil v temno cev mitraljeza in z žico zvezane roke so mu zadrhtele.
S povsem spremenjenim glasom je kriknil:
«Ne streljajte! Premislil sem se. Zdravnik sem in ne esesovec. Sel bom, kamor zahtevate. Nič nimam skupnega s temi požigalci.«
Visoki oficir, ki ga je Ana videla samo v hrbet, je stal nepremično. Ko je Nemec končal, je dejal:
((Prepozno.«
Zdravnik je padel na kolena, vsi drugi pa so zaničljivo strmeli vanj. Sosed mu je pljunil v obraz, še preden pa je zdravnik dosegel z zvezanimi rokami svoje lice, da bi se obrisal, je zadonelo povelje.
Strojnici sta zabobneli. Obsojenci so popadali drug čez drugega in obležali.
Ana sl je zakrila oči. Vsa se je tresla.
Stražarji so se vrnili in obstopili civiliste v kotu: mladega dezerterja in dva belogardistična ovaduha. Prebrali so jim obsodbo, jih odgnali pred hlev in jih postrelili.
Potem je oficir stopil k Ani. Prebledela Je. Brez moči ln volje se je naslanjala na steno. Mislila je, da ji bo srce prenehalo utripati. Odrevenela je od groze. S široko razprtimi očmi je strmela v oficirja. Ustavil se je pred njo ln jo nagovoril:
uTi poj deš z nami. Peljala te bosta dva naša. Umikamo se, morda bomo med potjo celo napadeni. Svarim te, bodi pametna. Nepremišljen korak pomeni kroglo.«
Zvezal ji je roke in poklical dva obveščevalca.
Zunaj so se zvrstili v kolono. Nekaj partizanov je slačilo ubite Nemce, drugi pa so jih vlačili k vodnjaku in jih metali noter. Nanje so navalili kamenje s podirajočega se zidu.
Borba je zdaj hrumela že bliže. Nestrpno so se ozirali na skalnat grič, poraščen z borovci, od koder so se dvigali dimni stebri. Tam je divizijska zaščitna četa odbijala napad.
Krenili so. Na obrobju griča, kjer je steza zavila v gozd, je rep kolone doživel pozdrav: sovražnik ga je pogostil z nekaj granatami.
Minile so tri noči ln dva dneva, preden sta se poročn1 Valjhun in njegov spremljevalec, ki je bil Valjhunu večid1 v napoto, prebila do prve belogardistične postojanke v P' lomi tih.
Prvo noč sta bila v gozdovih nad Idrijo zašla. Ko se . zdanilo, sta se znašla sredi položajev Kosovelove brigad Ce ne bi bila v partizanskih uniformah, bi bila izgublj®11 Na srečo sta naletela na četo, ki ni bila kdo ve kako budn Najbrž so ju imeli za svoja, saj ju še ustavili niso. Potl' ju je, vsa trda od strahu, ustavila patrulja dveh partizabc ter ju vprašala, kdo sta in kam gresta. Valjhun se je zg°v' ril, da sta iz divizijskega štaba in gresta po neke informa01. na obrobje Dolomitov. Bil je že dan In partizana sta_ J nekaj časa sumljivo ogledovala. Valjhun je izvlekel iz ie\ pomečkan zavojček cigaret in dal vsakemu dve. Tako sta -izmazala tudi iz te nevarnosti.
Po tem srečanju sta takoj zavila s poti in poiskala S°s grmovje, kjer sta preležala ves dan. Pojedla sta vsak d' konzervi in hrustala italijanski prepečenec. Iz skrivališča s' videla nekaj patrulj, ki so se razgledovale po zaledju.
Naslednjo noč sta imela večjo srečo. Po dveh urah ho. sta brez nezgode prispela do domačije, kjer je bil doma sin Valjhunov zaupnik. Lepo so ju sprejeli, Ju pogostili jima poročali o zadnjih dogodkih. Gospodinja je vedela PoV' dati, da je bila pred desetimi dnevi v vasi brigada, & : neusmiljeno pobirala živež. Tudi njim so vzeli dva Prašififu jim pustili za plačilo bon, ki naj bi ga vnovčili po osvobodi ženska jima ga je tudi pokazala. Valjhun si ga je in ga spravil v Ustnico. Pokazal ga bo v Ljubljani, da b° videU, kako posluje komunistična oblast. Potem sta izvede kaj vse so doživeti po partizanskem spopadu z Nem°i> je pokalo nekaj dni.
«Vidite,» je dejal Valjhun, «če ne bi polovica vaših tov delala z nami, bi vam vse pogorelo. Prav gotovo videti dim nad idrijsko grapo. Tam so ljudje s partizan
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
PO VISOKI ZMAGI NAD BELO KRAJINO
Koper postal novi elan slovenske nogometne lige
Čeprav je balo že pred štirimi temu končala v mreži.
koli 'jasno, da je Koper praktično ž* prvak zahodne conske nogometne •ige in s tem tudi novi član republiške lige, pa je to potrdil v nedeljo tudi teoretično. Na domačem igrišču so namreč koprski nogometaši visoko premagali Belo krajino s 7:1 in imajo tako kolo pred koncem kar pet točk prednosti pred Zagorjem. Srečanje v Kopru je potekalo v popolni premoči domačinov, ki bi lahko zmagali celo z dvo-številčrvo razliko, če se ne bi tako Pretirano posvetili zabavanju občinstva z raznimi žonglerskimi vložki.
Koprčani so letošnje prvenstvo začeli s popolnoma pomlajeno ekipo, saj so uvrstili v prvo moštvo kar osem mladincev. Mnogi so skeptično gledali na to revolucionarno potezo te že vnaprej odpisali moštvo iz to ja za vrh lestvice. Praksa pa je Pokazala, da je bila ta poteza novega vodstva kluba povsem na mestu. Uspehi so se nizali drug za drugim in že jeseni sd je Koper priboril naskok sedmih točk. Sredi pr-venatva je sicer nastopila manjša kriza, toda jesenski naskok je bil Prevelik, da bi jim lahko kdo res Oeje ogrozil prvo mesto.
Pohvala gre torej vsej ekipi, v kateri je bilo vseskozi tovariško sodelovanje, požrtvovalnemu vodstvu te trenerjem. Koper pa čaka seveda odgovorna naloga, to .je obdržati se V slovenski ligi. S strani igralcev te vodstva je vse v redu, vse drugo Pa je odvisno od koprskih forumov te organizacij, ki morajo klub nuj-to finančno podpreti. Z udeležbo v Slovenski ligi se bodo stroški namreč še povečali, saj ne gre tu sa-*ho za potovanja, opremo, bolezni. Nadomestila za zgubljeni delovni čas, plačevanje trenerja itd., ampak tedd za popravilo igrišča, ki je v dokaj slabem stanju.
«Stari» premagali «mlade» Ricmanjce 4:2
,V preteklih dneh so Riemanjci.na bazoviškem igrišču po več letih obnovili tradicionalno tekmo «stari» Proti »mladim*. Tekma je privabila na igrišče številne gledalce, ki so te zelo zabavali. Ekipi sta odšli' v nvtokolomi na igrišče. V pozdrav jim 1® godba zaigrala nekaj melodij bred društveno gostilno in jih nato teremljaia na igrišče, kjer je pred te po tekmi ponovno igrala.
Ob igranju godbe in s sodnikom n» čelu sta ekipi stopili na igrišče te si izmenjali darove, nakar se je Pričela tekma. Rezultat je bil nepričakovan, kajti prvič so bili »staji* boljši na igrišču in so tako pre-
V 9. minuti je podrla obramba »starih* nasprotnega napadalca, za kar je sodnik dosodil enajstmetrovko, ki jo je lepo realiziral Žerjal. V 22. minuti je dosegel Valentič tretji gol. Mladi so napadali dalje in v 30. minuti dalje je dosegel Krašovec Silvan drugi gol. V 33. min. pa je dosegel Krašovec N. četrti gol za »stare* in je postavil tako dokončni' rezultat 4:2 v korist svoje e-kipe. Po končani tekmi so se igralci in navijači vrnili v Ricmanje, kjer so v društveni gostilni ob kapljici in zvokih godbe pripravljali načrte za naslednjo tekmo.
K. B.
AVTOMOBILIZEM
LE MANS, 15. — Nemška avtomobilska znamka Porsche je po novno potrdila premoč svojih vozil. Tudi letos so bili nemški avtomobili prvi na tradicionalni dirki v Le Mamsu. Poleg zmage je posadka Marko - Van Lennep dosegla nov rekord proge, saj je v 24 urah prevozila 5353 km s poprečno hitrostjo 222,384 km na uro. Prejšnji rekord proge je pripadal ameriškim avtomobilom ford, ki so dosegli poprečno hitrost 218,038 km na uro. To hitrost pa je dosegla fordova no-sadka z vozilom 7000 ccm, medtem ko ima nemški avto le 5000 ccm.
Tudi drugo mesto je pripadlo nemškim avtomobilom in sicer s posadko Attvvood - Muller, ki je zaostala dva kroga za prvimi. Tretje in četrto mesto pa sta osvojila dva fer rarija. Italijanski vozili pa se nista mogli v nobenem trenutku potegovati za zmago, saj sta prevozili kar 31 oziroma 42 krogov manj od neposrednih tekmecev.
NARASCAJNISKI NOGOMET
Primorje in Mladost ostala praznih rok
PRIMORJE FORTITUDO 1:2 (1:1)
PRIMORJE: Ferfolja, Blazina, S. Husu, Štoka, Milič, šegina, Vergi-nella, Verša (Zanella), G. Husu, Štrekelj, Černjava.
Primorje je zgubilo tudi zadnjo tekmo proti ekipi Fortitudo, čeprav je to moštvo nastopilo samo z desetimi igralci. Prosečani so zaigrali zelo slabo. Obramba je bila večkrat nezanesljiva in Milič se ni znašel v vlogi prostega branilca. Na sredini igrišča se je tokrat potrudil le Ver-ginella, ostali pa so razočarali. Najboljši igralec Primorja je bil srednji napadalec Gabrijel Husu, ki se je vrnil v moštvo po dveh mesecih, černjava pa je znova zaigral zelo
niiMiiiiMMiNiiNiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
V MEDDEŽELNEM ODBOJKARSKEM TEKMOVANJU MLADINSKIH IGER
Mlade borovke v Trevisu niso uspele
Letošnje mladinske igre so se končale za mlade odbojkarice Bora preteklo nedeljo v Trevisu. Iz tekmovanja jih je izločila že v prvi tekmi poprečna šesterka Belluna. Tako nepričakovanih razpletov res nihče ni pričakoval, glede na objektivne sposobnosti Tržačank.
Žreb je bil našim odbojkaricam naklonjen, ker so prišle v skupino z dvema ekipama in po vrhu še s šesterko Belluna. Tako so se v izločilnem delu izognile ekipama Pordenona in Gorice (katero so zastopale igralke Azzurre). Prav ti dve šesterki sta bili glavni kandidatkinji za popoldanski finale in s tem pretendenta za končno zmago. Te napovedi so se tudi uresničile in poleg tega je bila tekma med našimi dekleti in zastopnicami Belluna druga na sporedu.
V prvem spopadu dneva je Pordenone gladko odpravil Videm oziroma igralke PAV.
Potem pa so stopile na igrišče naše igralke. Začetni udarec je imel Belluno, ki je takoj zbral štiri zaporedne točke. Uvodni razpleti resnično niso kazali najbolje. Tržačanke so bile izredno statične, nezanesljive, netočne in z veliko težavo so prestrezale tudi sam servis. Pomagale niso ne menjave in toliko manj prekinitve igre. Vsi nasveti in opozorila so to pot naleteli na popolnoma gluha ušesa. Trema in psihična obremenitev sta naše igralke povsem zbegali. To dejstvo je pri nasprotnicah obračalo vodo na njihov mlin. Igrale so poprečno, toda točke so zbirale bolj po zaslugi nasprotnic kot po lastnih. Najbolj jasen je ta podatek: v prvem
SeTz Sšča w^čali toražmi.^Sto- nizu niso nasprotnice dosegle same r'» so 'imeli oporo v Švari, ki je	™p	“ tn*np,p
te-ai ieval v obrambi, ter v Milanu te Karlu Valentiču, ki sta s svojimi hitrimi napadi povsem nevtralizirali obrambo in sredino igrišča »mladih*, dobro se je izkazal tudi Stereo Krašovec, ki je bil neutrudljiv in kar dvakrat uspešen. Na miošno so »stari* zaigrali dobro in tovezamo, kair .je spravljalo «mla-ie» v zagato, ker so zaigrali vse tteeveč individualno.
1 »Mladi* so imeli svojo glavno o-toro v Petarosu, ki jih je gotovo tešil še hujšega poraza. Izkazali so te tudi Žerjal, ki je lepo zaigral [te sredini igrišča, Zoran Hrvatič, j /Ujem Pregare in Silvan Krašovec, te pa je preveč sameval v napadu te radi individualne igre tovarišev. Preden preidemo h kroniki si o-teeimo postavi:
»STARI*: Pregare, Hrvatič Z. in Ji, Švara (k), Bemetič, Valentič K. in M.. Bulon, Krašovec N., Ku-tet, Pavlič (Vatovec. Cej in Štefančič); »MLADI*: Bajniiik, Gulič, Hrvatič Z., Pregare V., Petaros, Vjel. Krašovec S., Bet, Kuret B , Hrvatič M., Pregare L., (Kuret V. te Žuljan).	.	_
Sodil pa je Rino Kuret iz Bornea.	,	„ _
.V 18. min. je dosegel Krašovec N. prvi gol zaradi nesporazuma med katarjem in branilcem. Že v prvi mirmti drugega polčasa so dosegli »stari* drugi gol. Kuret je preje mgo na sredini igrišča, preigral [tekaj nasprotnikov in streljal. Gulič je delno odbil, toda žoga je kljub
štiri točke, vse ostale, oz. točneje 11, so jim «podarile» borovke.
V	začetku drugega seta je bilo pričakovati, da se bo le obrnilo na bolje. Po nekaj menjavah servisa in začetnem izenačenju 1:1 smo bili spet priče pravemu metežu. V enem mahu se je stanje spet spremenilo brez slehernega upanja na 11:1. Med tem pa je Bizjakovo doletela smola: žoga ji je razbila o-čala. To je bil še dodatni, končni udarec za ekipo. Po nakazanem »preporodu* (12:5) se je drugi set končal za naše pri petaci.
V	tem nastopu so vse naše igralke odpovedale na vsej črti, tudi tiste, ki so bile v vseh prejšnjih nastopih (11 na mladinskih igrah in 8 promocijskega prvenstva) najbolj zanesljive. V dveh setih so osvojile komaj osem točk obenem pa so odigrale najslabšo tekmo v letošnji sezoni. To je bilo bridko izkustvo za vse, ki bo v prihodnje koristilo kot dober poduk. Ce bi igralke po kazale vsaj polovice tistega kar znajo bi si gotovo zagotovile pot do finala.
Vsa ostala srečanja so se končala brez presenečenja oziroma z zmagami boljših šesterk. V finalu je Pordenone odpravil Gorico, kot tudi Belluno, in si tako zagotovil nastop v Rimu.
Iz Trevisa smo se vračali domov dvakrat razočarani. Prvič ker je Bor tako klavrno končal in ni po kazal svoje prave vrednosti, drugič pa zaradi organizatorja. Organizator celotnega tekmovanja je bila odboj-
karska pokrajinska zveza iz Trevi sa, ki se ni držala predpisov in propozicij pobudnika iger, italijanskega odbora — GONI. Slednji je poslal okrožnico vsem pokrajinskim organizacijskim odborom, da morajo imeti vsi nastopajoči v tem delu iger tekmovalno izkaznico iger samih in osebni dokument, ki naj bi dokazoval resnično starost nastopajočih. Organizator je glede tega v Trevisu napravil veliko napako in s tem tudi krivico tistim zastopnikom pokrajin, ki so bili glede tega v redu. Od sedmih ekip pa so bili to samo štirje in sicer Belluno, Gorica, Videm in Trst. Pordenone, Benetke, domačini pa ne.
Pred tekmovanjem in med njim, so se razširile govorice, da ima Pordenone v svoji sredi dve igralki, ki presegata starostno dobo 15 let (prav tisti dve, ki sta bili že lani prestari.) V to kategorijo sodi gotovo tudi vsaj ena igralka iz Benetk, mirne vesti pa nima niti Tre-viso. Torej igralke ali pa celotna ekipa (primer Benetke), ki niso imele ustreznih dokumentov, ne bi smele sploh stopiti na igrišče. Na izrecno in pismeno zahtevo prizadetih reprezentanc pa je organizator vztrajal, da se tekmovanje nadaljuje in dobesedno rekel, da se tekme ne smejo prekiniti, pa čeprav ni vse regularno. Za morebitne napake glede starosti nastopa-1111111111111111111111111111111111111111:1:11911111111111111111111
NMEMZMN
V prijateljski tekmi
Zmaja Brd v Števerjanu
REZULTAT: BRDA — VELOX: 3:2 (11:15, 7:15, 15:6, 15:13, 15:12). Postavi:
Velox: Lucija, Plesničar, Brajnik, Paulin D., Paulin Ig., Nanut.
Brda: Macus, Fattore, Škorjanc, Beretta, Komjanc, Terpin, Hlede, Dornik.
Sodnik: Ivan Susič.
V soboto zvečer sta se na občinskem igrišču v Števerjanu srečali ekipi športnega združenja Brda iz Števerjana in športnega združenja Velox iz Štandreža.
Takoj v začetku, kakor nam že izid tekme pove, so prikazali Štan-drežci precej učinkovito igro, ki je popolnoma zmedla domačine, da so zgubili zaporedoma kar dva seta. Tedaj pa je domača ekipa začela učinkovito uporabljati tolkača Kom-janca in še posebno Macusa, ki je bil pravzaprav pobudnik vseh akcij, ki so dovedle ekipo Brda do uspeha tako v tretjem, kakor v četrtem setu. Moramo še pohvaliti požrtvovalno in elastično igro po-dajača Berette (Brda) in Plesničarja (Velox), ki sta s svojimi hitrimi posegi reševala kritične trenutke.
Bili smo priče lepi igri Veloxa, ki je prikazal igro, kakršne skoraj pri njem nismo videli. Ekipi Brda pa, čeprav ima nekaj izredno talentiranih mladih igralcev (Macus, Fattore, Dornik, Beretta), manjka mnogo skupnega treninga.
MT
jočih odbojkaric pa so zagotovili, da bodo preverili. Kot smo se vračali sami razočarani, smo prepričani, da so se Vračale tudi odlične odbojkarice Azzurre iz Gorice močno prizadete in opeharjene, ker jih je organizator spravil ob zanesljivo končno zmago.
Mlade košarkarice Intercluba iz Milj, ki so potovale v Treviso skupaj z odbojkaricami Bora, so si zagotovile nastop v Rimu. Premagale so vse tri svoje nasprotnice in bile resnično najboljša peterka turnirja. Za Miljčanke je že drugi tak letošnji podvig saj so v Neaplju zasedle odlično drugo mesto v Italiji v mini basketu.
F. G.
UASTRUCARO, 15. — Felice Gi-mondi je osvojil kolesarsko dirko na kronometer za posameznike za nagrado Castrocaro. Italijan res ni imel nasprotnikov, kajti glavna tekmec Ole Ritter je padel in je zato odstopil. Drugi neposredni tekmec za prvo mesto, Pettersson, pa nd bil navajen na tako težko progo in je zasedel šele tretje mesto. Drugi je bil na cilju Boifaiva, ki se je že izkazal na Giru, ko je prehitel vse najboljše v prvi etapi na kronometer za posameznike.
VILLAKS, 15. — Italijan Ugo Co-lornbo je osvojil šesto etapo kolesarske dirke po Švici. Na skupni lestvici vodi Pintems s 25' naskoka pred današnjim zmagovalcem.
:J1I 1’ (i 1 /,	*,	*
PARMA, 15. — Italijan Felice Gi mondi se ne bo udeležil kolesarske dirke po Franciji. Salvaranijevi e-kipi bo načeloval Gianni Motita.
slabo. »Rdeče-rumeni* so prvi prišli v vodstvo. Milič je streljal, žoga se je odbila od branilca Fortituda in presenečeni vratar je posegel prepozno. Malo kasneje so gostje izkoristili Miličevo napako in so izenačili.
Domačini so igrali zelo slabo tudi v drugem polčasu. Samo Gabrijel Husu je skušal poživiti igro s svojimi prodori, vendar brez uspeha. Sredi polčasa pa je Fortitudo povedel. Levi krilec je izkoristil slabo podajo šegine in je nemoteno streljal v vrata. Prosečani so reagirali, a ves njihov trud je bil za-rhan.
Pri Primorju sta igrala zadovoljivo le Verginella in Gabrijel Husu.
M. K.
• • •
SAN PIERO - MLADOST 1:0 (0:0) MLADOST: Ferfolja, I. Frando-lič, Marušič, Gergolet, Jarc, Černič, Pahor, Gerin, Frandolič, Peric, Vižintin.
STRELEC: Zanin v 10. min. d.p. Naraščajniki Mladosti so v nedeljo zgubili s pičlim izidom 1:0. Napor Kraševcev, da bi spravili na kolena ekipo San Piera je bil zaman.
Ekipi sta zaigrali lepo in požrtvovalno, tako da je bilo srečanje za gledalce pravi užitek. V prvem polčasu sta se moštvi le nadzorovali in sta zato igrali predvsem na sredini igrišča. Od tod sta sprožili le nekaj nevarnih napadov, katerim sta bili obrambi le s težavo kos.
V	drugem delu so domačini ostro pritisnili in so začeli nevarno oblegati goste. Njihov trud ni bil zaman, ker so v 10. minuti povedli z Zaninom. Kraševci so ostro odgovorili, vendar je bil ves njihov trud zaman. Domači pa so odgovarjali s hitrimi protinapadi, vendar niso presenetili budne obrambe Mladosti. V 20. minuti je sodnik dosodil v korist San Piera enajstmetrovko, a Ferfolja je ubranil kazenski strel. Sodnik pa ni enako kaznoval domačih igralcev, ko so podrli Fran-doliča v kazenskem prostoru.
Slovenski igralci bi bili brez dvo ma zaslužili remi.
V	nedeljo bodo naraščajniki Mladosti odigrali zadnjo tekmo tega prvenstva v Foglianu proti tamkajšnji istoimenski enajsterici ob 10. uri.
F. K.
TENIS
LONDON, 15. — Danes so v Lon-donu določili nosilce skupin za mednarodni teniški turnir v VVimbledo-nu in sicer:
1. Rod Laver, 2. J. D. Newcombe, 3. K. H. RosewaU, 4. S. K. Smith, 5. A. R. Ashe, 6, G. R. Richey, 7. J. Nastase, 8. E. C. Drysdale.
Med ženskami pa so izbrali sledeče nosilke skupin: 1. Court-Smith, 2. Moffit, 3. Goolagong, 4. Casals, o. Wade, 6. Gunter - Richey, 7. Dur, 8. Masthoff.
NOGOMET
V kvalifikacijski turnir za vstop v 1. jugoslovansko nogometno ligo sta se uvrstila prva dva kluba v prvenstveni lestici v 4 skupinah 2. nogometne lige. Z žrebom je teh 8 klubov uvrščenih v dve skupini po 4 klube, ki bodo tekmovali med seboj.
Prvaka teh dveh skupin bosta postala nova člana 1. nogometne lige. V kvalifikacijskih tekmah, ki se bo do pričele 20. junija, se bodo v prvi skupini srečali: Prcleter Zre njanin — Rudar Ljubija, Horac Ca-čak — Sutjeska Nikšic, v drugi skupini pa Osijek — Rijeka in Var dar Skoplje — Budučnost Titograd
Visoka zmaga čeških šahistov v Portorožu
V soboto in v nedeljo je bil v Portorožu dvokrožni šahovski dvoboj med reprezentancama Češke in Slovenskega primorja. Gostje so nastopili z močno ekipo, ki sta jo vodila velemojstra Hort in Filip ter s številnimi renomiranimi mednarodnimi mojstri ter mojstri. Reprezentanca Slovenskega primorja, ki so jo sestavljala le prvokategorniki in drugokategomiki, v tem dvoboju res ni mogla iimeti drugih pretenzij, kot nuditi močan odpor gostom ter po možnosti odščipniti kje kake pol točke. Res se je dvoboj končal tako, kakor se je pač maral končati: češka reprezentanca je zmagala v prvem dvoboju z 9,5:0,5 dn v dnigem 9:1. Skupni rezultat je torej 18,5:1,5 v korist gostov. Čast primorske reprezentance sta rešila i-gralka Štekarjeva iz Ajdovščine ki je obe partiji remizirala ter Rak, ki je remiziral partijo z Vra nekom.
Posamezni rezultati:
L KOLO
Cuderman — dr. Filip Kovač — Smejkal Tinta — Pribyl Bnečevič — Blatny inž. Milenkovič — tož. Novvak 0:1 Omladič — Mišta	0:1
Zabukovec — Hloužek 0:1 Rak — dr. Doležal	0:1
Ukmar — Spaček	0:1
štekarjeva — Chalupova remi 2. KOLO
Hort — Cuderman	1:0
Smejkal — Kovač	1:0
Pribyl — Tinta	1:0
Blatn.v — Brečevič	1:0
inž. Nowak — inž. Milinkovič 1:0 Mišta — Omladič	1:0
Hloušek — Zabukovec	1:0
Vranek — Rak remi Spaček — Ukmar	1:0
Chalupova — Štekarjeva remi
češki šahisti so bili na slovenski obali lepo sprejeti in so se toplo zahvalili gostiteljem. Obe ekipi sta tudi izmenjali darila in značke. O domačih šabisbih so se pohvalno izrazili, saj so si v nekaterih partijah ustvarili kar obetajoče pozicije, vendar jih zaradi pomanjkanja turnirskih izkušenj, in seveda tudi zna nja, niso znali realizirati.
0:1
0:1
0:1
0:1
BOKS
MADRID, 15. — Na evropskem amaterskem boksarskem prvenstvu je danes Jugoslovan Parlov premagal Rusa Meteleva in se je tako uvrstil v četrtfinale.
OBVESTILO
ŠD Breg obvešča vse svoje od bornike, da bo danes, v sredo 1(. t. m., Izredna seja odbora, ln sicer ob 21. url v društvenih prostorih.
iMiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHuim
NA MEDDEŽELNEM TEKMOVANJU
Zadovoljivi rezultati atletov Bora v Vidmu
V	nedeljo zjutraj so bila v Vidmu moddeželna tekmovanja za pokal Snaidero. Na tem mitingu so nastopili poleg atletov naše dežele še športniki iz Padove, Bologne in Rima.
Res smo v taki eliti zabeležili ne kaj izrednih rezultatov, kot v skoku s palico (Cauz 4,50 m in Stone 4,40 m), v metu kladiva v Roma-nelli 61,48 m), na 100 m (Moressa 10 7), na 400 m z ovirami (Dega-riUtti 54 ) in v skoku v višino (Del Fomo 2,05 m). Tudi v ostalih panogah so bili rezultati vsekakor pozitivni.
Borovi atleti tokrat niso tekmovali na izredni ravni. Nekoliko razočaranja je bilo v metu kopja: Udovič tokrat ni vrgel preko 55 m in je zasedel 4. mesto. Ta skromni rezultat našega atleta lahko pripisujemo predvsem velikim tehničnim pomanjkljivostim.
Tudi Vojko Cesar in Fabij Ruz-zier sta delno razočarala. Prvi je poslal kopje nekaj nad 50 m ln Ruz-zier okoli značke 41 m. Med tem tekmovanjem je prišlo tudi do lažjega incidenta, ko je kopje zadelo nekega sodnika v spodnji del no ge, sodnik je bil zaradi poškodb pridržan v videmski bolnišnici.
V	metu kladiva je nastopil Peter Zupan, ki je zboljšal svoj sezonski
rekord z metom 35,04 m, kljub te mu pa se je uvrstil na precej slabo 11. mesto.
Borova štafeta 4x400 m je kljub neizkušenosti nekaterih udeležencev tekla precej dobro in se je uvrstila na 6. mesto ter dosegla čas, ki je le za 7 desetink slabši od dru štvenega rekorda. Štafeto so sestavljali: Vojko Cesar, Dušan Švab, Fabij Ruzzder to Stojan Sancin.
Z. P.
Športno društvo Polet
sporoča, da bo zadnja ponovitev
kotalkarske revije
v petek, 18. tjn. ob 21. uri na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah.
Rezervacije sedežev tn vabila za prve vrste lahko dobite na Opčinah v cvetličarni SvageU na FroseSM ufflcl ali pa v Trstu pri Potovalnem uradu Au-rora, Ulica Cicerone 4.
Pa imajo vse požgano. Razgnali, pobili in Izselili so jih — to ie sad pustolovskega upora.«
Valjhun je dal duška svoji agitatorski žilici in žel priznanje vseh domačih. Werther, ld ni nič razumel, pa se je Pridno mašil z dobrotami, ki Jih je gospodinja nanosila na Ibizo ter od strani pogledoval Valjhuna. Bil je Židane volje.
čez dan sta spala, ponoči pa ju je domači sin po skrivnih stezah ln poteh peljal mimo partizanskih zased na ozemlje belogardistov. Do postojanke pri cerkvi vrh hriba so prispeli z dnem.
Poveljnik, rdečeličen, dobro rejen oficir bivše jugoslovanske vojske, ju je sprejel na dvorišču.
«Valjhun, ti?« se je zakrohotal. «Za pet Kristusovih ran! Mislili smo že, da si pod rušo.« Stiskal mu je roko in ogledoval z vseh strani njegovo partizansko uniformo.
Okoli njih se je zgrnila gruča vojakov, ki so prihajali Od zajtrka Strmeli so vanje kot v prikazni... Valjhunu je bilo kmalu dovolj teh zijal In neumnih vprašanj, ld so
deževala z vseh strani.
Naredil se je hudo resnega ln jih oplašil :
«Situacija je zelo kritična. Idrija bo padla v nekaj dneh, če ne bo pomoči. Vse manjše postojanke bodo Izginile, nato
boste na vrsti vi.»
«Nikar ne delaj panike, Valjhun.«
«Sa1 je ne. Resnico govorim, če vam je všeč ali ne. Topove Imajo ln ogromno angleškega plastika. Podminlrali vas bodo. Nič jih ne zadrži, ne žica ne bunkerj . Kar glejte toe debelo... V nemški štab greva po pomoč. Molite in spokorite se o pravem času. Pobijajo vse od kraja.«
Vallhun je dosegel svoj namen. Prestrašil je komandanta, ki mu je že dolgo zavidal toplo gnezdo v varstvu bunkerjev bivše Rupnikove linije. Kakšen lep položaj pri cerkvi in župnišču vrh hriba! Medtem ko se drugi bojujejo, ta reva brez Mejnega žara in trohice pameti tukaj žre ln sega po puncah, kadar se mu zljubi. Da bi vzel vrag njega in njegovo drhal, M se Je od lenobe in brezdelja v postojanki že čisto pomeh-kuNlal Mu bo že pokazal hudiča! že večkrat je opozoril
poveljstvo nanj, pa niso nič ukrenili. Pravo ogorčenje ga je popadlo, ko ga je takole gledal v brezskrbnem zadovoljstvu, ki se mu je zrcalilo v smejočih se očeh in na tolsti bradi.
Poveljnik ju je odpeljal v župnišče, kjer se je bil vgnezdil. Postregel jima je z dobro jedjo in jima dal veliko piti. Ko je bil Valjhun že malo okajen, se je čudno napeto vzdušje spremenilo. Kot bi komandant čutil, kaj se poraja v Valjhunu, je jel pripovedovati o težavah z ljudmi, ki so menda vsak dan bolj rdeči, ki izdajajo njegove patrulje ln sodelujejo s podtalno organizacijo. Ta se je po Valjhunovem odhodu spet razbohotila.
Preden sta odšla, jima je dal uniformi, da sta lahko odvrgla partizanske cape. Valjhun je stopil še v cerkev, medtem ko Nemcu ni bilo prav nič do tega. Odšel je raje k težkim mitraljezom v zvonik, od koder je bilo videti noter do Ljubljane.
V cerkvi je Valjhun srečal župnika, zatopljenega v brevir. Svoj čas sta si bila blizu. Mnogo večerov sta presedela v župnikovi sobi ter se pogovarjala o bogu in o smislu človekovega obstoja. Mož ni bil politik, a verjel je v moč dobre besede. Bil je prijatelj dobrih zgledov in nasprotnik vsakršnega nasilja.
Župnik se je srečanja razveselil. Brž je povprašal Valj-huna, od kod prihaja. Valjhun je pokazal v smer, od koder je prihajalo bobnenje.
«Tam je pekel, ali ne?« je vprašal župnik.
Valjhun je prikimal in se pozorno zazrl v župnikov obraz, preprežen z drobnimi gubicami, In v nežne bele roke, ki so držale knjigo. Župnik je nadaljeval:
«Tudi tu je pekel, namreč v ljudeh. Ne vedo, kaj hočejo in kaj je gospodu bogu všeč. Sram me Je in groza, kaj vse počenjajo v imenu boga.«
«Kaj pa?«
«Tu ubijajo ženske in nedolžne ljudi, namesto da bi jim pokazali pot do rešitve. Srečen bi bil, če bi imeli ti ljudje v sebi vsaj nekaj duha božjega, kot ga imate vi.»
«Potrpite, zdaj grem po pomoč. Vrnil se bom, moram
Z NEDEUSKEGA NASTOPA POLETOVIH KOTALKARJEV
Najmanjši «drobiž» je Izvabil Iz občinstva največji aplavz
^	.14..' ... . - .	......
Openske mamice so se izkazale kot spretne kostumerke
Zdenka Hrovatinova in Pavel Sedmak sta svojo točko podala z občutkom in velikim tehničnim znanjem
Sneguljčica (Zdenka Hrovatinova) s svojimi palčki
Peter Filipčič v ljubkem prizoru z metlo (levo), Suzana Sosič je zaplesala »svojemu dobremu nonotu...» (desno)
govoriti z vami. Obrekujejo vas in dodže sramote.«
«Me, toda ne Iz oči v oči. Ne upajo si vreči kamnov v pravičnega. Odšel bi, pa ne morem pustiti svojih ovčic. Pomagajte, če morete. Kako je tu potreben človek vaših vrlin, ki bi jim obrzdal strasti ln jih držal v svetem strahu!«
Valjhun je pustil obupujočega moča brez odgovora. Obljubil mu Je, da se bo nazaj grede oglasil, in se poslovil.
«Molli bom za vas in za vašo vojno srečo,« Je dejal župnik.
Valjhun se je grenko nasmehnil: «Vojna sreča se me drži, zato molite rajši za mojo dušo. Vsak dan je je manj.«
Stopil je po sredini cerkve, njegovi koraki so votlo peli po tlaku. Ustavil se je pred oltarjem, se prekrižal, pokleknil in sklonil glavo. V stolpu je udarila ura z bakrenim zvenom. Naglas Je dejal: «Gospod moj bog, ne zapusti, daj mi moči! Kar delam, delam v tvojem Imenu, zato ml odpusti grehe.« Nato se je obrnil in odšel iz cerkve. Zunaj ga je zbodel surov krohot. Vsa posadka se je zbrala okoli Wertherja. Ta svojat, ki se v glavnem bori za svoje grunte, prav malo misli na boga, je pomislil. Nenadoma so mu ti ljudje postali zoprni. Pasji dreser s svojimi Slabokrvnimi vici iz bavarskih pivnic mu je bil že odvraten. Kar naprej srepi vanj, za vsak njegov gib In sleherno besedo se zanima, čeprav ničesar ne razume. Tega smrdljivca bi prav lahko zadavil ali ustrelil kot bolnega psa. Pomislil je, da mu ne sme skriviti lasu in da se mu mora prijazno nasmihati. To ga je peklilo.
Po zaslugi AVolfovega priporočila in Valjhunovih poznanstev sta bila v mestu že pred poldnevom. Imela sta izredno srečo, da sta našla generala na delovnem mestu. General je namreč dosti potoval, večkrat se Je udeleževal celo bojnih operacij.
Wolfov papir je deloval magično, kot Aladinova svetilka. Odpirala so se mu vsa vrata in celo mrki, črno oblečeni stražarji so Jima privoščili kak prijazen pogled. Pred vhodom v generalove prostore pa so Ju vseeno preiskali in pretipali. Pismo sta oddala generalovemu adjutantu, ki Ju je vzvišeno premeril od nog do glave. Ukazali jima je, naj počakat«.
Kmalu pa se je vrnil in jima svečano naznanil, da bo poročnika sprejel general, s podoficirjem pa se bo pomenil sam.
Valjhun je že hotel vstopiti, ko ga je pred težkimi, oblazinjenimi vrati opozoril častnik:
«Freden vstopite, si malo pritegnite te svoje cape. General Je hudo občutljiv za obleko.«
«Oprostite, prihajava naravnost iz obkoljenega mesta.«
"Mar mi je, od kod prihajata! Vem samo' to, da niste dostojno oblečeni za sprejem pri generalu. Naklonil vam je čast, da bo osebno govoril z vami. Polkovniki — in to naši — čakajo tudi teden ali mesec dni, preden jih general sprejme.«
Ko je Valjhun pritisnil na kljuko, ga je spreletel srh. Mnogo je slišal govoriti o generalu, pri njem pa še ni bil.
Vstopil je in kar se da strumno pozdravil. General je stal ob svoji pisalni mizi in ga nepremično motril z očmi ujede. Bil je oholo zravnan, z ostrimi potezami na obrazu, zagorel kot vojak na fronti, miren In negiben Nekaj časa ga je pustil stati brez besede. Kazno je bilo, da se naslaja ob njegovem upadajočem pogumu. Potem je dejal: »Govorite nemški?«
«Da, gospod general.«
«V redu. Zanima me nekaj podrobnosti v zvezi s poročilom, ki ste mi ga prinesli. Imam nekaj pripomb, kar pa se vas pravzaprav nič ne tiče. Prvič, prihajate pozno. Ce bi jaz čakal na to poročilo, bi se prav gotovo izpolnila usoda, katere se vi bojite. Ne očitam vam. Prebiti se skozi blokado pomeni, imeti pogum in srečo. To oboje cenim. Drugič, moje enote so že krenile v napad. Poročilo potrjuje, da sem jih prav usmeril. Nekaj več bi rad zvedel o uporabnosti dolomitskih posadk, ld naj bi se ob vrhuncu operacije vključile v moj načrt. Tretjič, zanima me, kako ocenjujete položaj na tem področju in kaj menite o našem skupnem sovražniku, komunizmu, in njegovih podtalnih organizacijah. Govorite brez predsodkov, mladi mož!« je pribil general in začel korakati od okna do mize.
(Nadaljevanj« »ledi)
Ursdniitvo TRST Ul. Montecchi 6/H PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnica	GORICA	Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82
Uprava	TRST	Ul. Montecchi 6/II Telefon 95 823
Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir.	V SFRJ posa-
mezna itevilka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din, Poitni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
16. junija 1971
Za SFRJ Tekoč račun pU Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 *ADIT» • DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22 2C7
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali ogla* * 50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo Pr upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubbliciti Italiart®**
Glavni Urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja In tiska ZTT - Trd
MNOŽIČNO PRESELJEVANJE PO VZHODNOBENCflLSKI TRAGEDIJI
Letala SZ in ZDA prevažajo begunce v notranjost Indije
Izjava visokega komisarja OZN za begunce - Vzhodnobengalski guverner v Ravalpindiju
pri Mani, kalkth 645 km zahodno od Kalkute. Sovjetska letala bodo prevažala begunce 4 tedne ter bodo verjetno preselila okoli 3.000 beguncev.
Sodelovanje sovjetskih letal je samo del velike akcije za preselitev okoli 2 milijonov in pol beguncev od skupnega števila 5 milijonov in pol. Pri tej akciji bodo sodelovala tudi 4 ameriška letala. Prva letala so že prepeljala v Kalkuto zdravila za begunce. Vladni funkcionarji Zahodne Bengalije ne izključujejo možnosti, da bi se nekateri begunca upirali preselitvi v notranja področja Indije. Pred vstopom v letala indijski funkcionarji strogo pregledajo osebne dokumente in prtljago beguncev, ker se bojijo, da bi mogoče utegnilo priti do preusmeritve letala na pobudo zahod-nopatoistenškilh simpatizerjev
ALGESIRAS, 15. — španska policija v Algesirasu je odkrila 15 kg hašiša, ki so ga tihotapci skrili v notranjost turističnega avtomobila katerega so potem naložili na trajekt, ki vozi med Španskim Marokom
in Algesirasom. Policija je aretirala tri tihotajce, od katerih sta dva Kanadčana.
Spopad čilske policije s skupino teroristov:
2 mrtva in 5 ranjenih
SANTIAGO DE CHILE, 15. - V Čilu se je policija spet ostro spopadla s skupino teroristov, ki je sodelovala pri umoru bivšega notranjega ministra Pereza Zujovica.
Policija je po naporni preiskavi in po dolgem zasledovanju nekega sumljivega pripadnika skrajnodesni-čarskih vrst odkrila skrivališče teroristov. Agenti so obkolili skrivališče, ki je bilo v bližini hipodroma v Santiagu. Ko je policijski poveljnik potrkal na vrata in ukazal, naj jili nemudoma odprejo, so teroristi odgovorili s streljanjem. Ostra bitka je trajala skoraj pet ur
Med spopadom sta dve osebi zgubili življenje, pet je bilo ranjenih, vse ostale pa je policija aretirala.
NOVI DELHI, 15. — Visoki komisar združenih narodov za begunce princ Sadrudin Aga Kan, je včeraj izjavil, dia, bi vprašanje pakistanskih beguncev utegnilo postati v kratkem nerešljivo, če ne bi pristojni organi sprejeli ustreznih u-krepov, ki bi rešili Indijo tega težkega bremena.
Princ Sadrudin Aga Kan je prispel včeraj v Novi Delhi Iz Pakistana. Včeraj se je pogovarjal z indijskim ministrom Kaldlkairom gtedie potrebe, da se v najkrajšem času poskrbi za vrnitev vzhodnih Pakistancev v njihovo domovino.
Visoki komisar se je srečal tudi z indijskim državnim tajnikom za zunanje zadeve Kauliam. Danes je princ Sadirudln Aga Kan obiskal v Kalkuti neko taborišče beguncev.
Iz Karačija se je zvedelo, da je guverner Vzhodnega Pakistana gen.
Tika Kan izjavil včeraj v mestu Lahore, da so vojaške sile osrednje vlade v Obrambnem položaju na vseh strateških točkah vzhodne pokrajine ter da bodo kos vsem silam, ki bi utegnile ogrožati mir in varnost vzhodnopakistanskega ozemlja.
Guverner vzhodne pokrajine je priznal, da je prišlo do nekaterih posameznih sabotažnih dejanj in do Obmejnih incidentov.
Po njegovem mnenju se je vrnilo ▼ VJžiodnl Pakistan od 13.000 do ISAM beguncev. Pristavil pa je, da M te begunci radi vrnili v veliko večjem številu, toda indijske oblasti jim baje tega ne dovolijo.
General Tika Kan je bil danes »avzoč na konferenci guvernerjev, kateri je v Eavalplndiju predsedoval poglavar pakistanske države gen. Jahla Kan. Navzoč je bil tudi pa seji državnega gospodarskega sveta. Na tej konferenci razpravljajo o vprašanjih, ki zadevajo ohranitev miru ter splošne razmete v Vzhodnem Pakistanu.
Gen. Tika Kan je po imenovanju »a guvernerja 7. marca letos prvič sapustil Vzhodni Pakistan.
Tika Kanove izjave niso preveč pomirljive, posebno glede trditve, da se vzhodnopakistanski begunci nočejo vrniti v domovino, ker jim tega indijska vlada ne dovoli. Gotovo je, da se je vsaj 3.000 beguncev vrnilo v svojo domovino, toda verjetno le zaradi strahu pred epidemijo kolere, ki razsaja v njihovih vrstah.
Na drugi strani pa so sovjetska letala začela danes prevažati vzhod-nopakistanske begunce z obmej. nih področij Indije v notranjost države. Prvi dve letali sta že prevzeli v Kalkuti Skupino beguncev,	___
ki jih bodo namestili v taborišču	Ulster: angleški vojak beži pred «oranžisti»
aititiuiiinnimniii.niiiiiiniiiiitiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiwn»iiiiiiiiiiiiMiiiiimniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmii.iiiiiihii
PO DEMONSTRACIJAH PROTI POLICIJSKEMU RAVNANJU
Krvavi spopadi v New Mexicu: 14 ranjenih in 150 aretiranih
Guverner je priznal, da je početje policije večkrat nasilno in da je treba ta pojav odpraviti
'V//A.
x!7

TRST A
7.15,	8.30,	11.30,	13.15,	17.15,
20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slov. pesmi; 11.50 Orglar Latora; 12.20 Za vsakogar nekaj 13.30 Glasba po željah; 17.00 Mandolin, ansambel; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Kon-certisti naše dežele; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Jazz; 19.40 Beri, beri rožmarin zeleni; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 22.15 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran: 15.10 «Cari stornei»; 15.45 Simi. koncert.
KOPER
6.30, 7.00,	11.00, 12.30,	14.00,
17.00,	19.00, 22.30 Poročila; 8.10 Glasba za dobro jutro; 9.30 «20 tisoč lir za vaš spored*; 10.15 Pod senčnikom; 10.45 Plošče KUM; 11.15 Poslušajmo jih skupaj; 12.00 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.05 Aktualnosti; 14.15 Polke in valčki; 14.30 Popevke; 15.00 Orkester RTV Ljubljana; 16.30 Od Triglava do Jadrana; 17.00 Primorski dnevnik; 17.20 Melodije za vsakogar; 18.10 Jazz; 18.30 Spored za mladino; 19.15 Operne skladbe; 20.00 Orkester Mitchell; 20.30 Spored RL; 23.35 Komorna glasba; 24.00 Prenos RL.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00,	12.00,	13.00,	17.00,
20.00,	23.00 Poročila; 7.25 Lahka glasba; 8.30 Jutranja glasba; 9.15 Vi in jaz; 11.00 Gounod: »Faust* 1. in 2. dejanje; 12.31 Zabavni
SREDA, 16. JUNIJA 1971
spored; 13.15 «11 fischiatutto*; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.00 Spored za otroke; 16.20 Za vas mlade; 19.00 Bachov koncert; 19.30 Slavni motivi; 20.20 «11 ba-vaglio* - radijska igra; 21.50 Koncert za klavir in violončelo.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 17.30, 19.30, 22.30 Poročila; 6.00 Glasba in pesmi; 7.40 Kvartet Cetra m S. Bassey; 8.40 Orkestri; 9.50 »Miti*, radijska priredba; 10.05 Plošča za poletje 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 «Alto gradimento*; 14.00 in 18.05 Zakaj in kako; 14.05 Plošče; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.40 Enotni razred; 16.05 »Studio aperto*; 19.02 Potovanje na Vzhod; 20.10 Svet opere; 21.00 Lahka glasba; 22.00 »Poltrondssi-ma»; 22.40 Radijska igra.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.00 Bartokovi koncerti; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.20 Vzporedna glasba; 13.00 Medigra; 14.30 Strnjena melodrama; 16.15 »Lazoto* - enodejanka; 17.20 Strani albuma; 18.45 Kulturni pregled.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.15 Sodobna ital. glasba; 9.45 Baročni koncert; 10.10 Liszt; 11.00 Medigra; 12.30 Plošče; 13.30 Simf. koncert; 15.30 Komorna glasba - stereo.
ITAL. TELEVIZIJA
12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Sever kliče Jug; 13.30 Dnevnik; 16.(M Kol. dirke; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Poročila; 17.45
Spored za mladino; 19.15 Šport;
19.45	Športni dnevnik in kronike;
20.30	Poročila; 21.00 «U-2, ulteno volo»; 22.00 šport v sredo; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00 Dnevnik; 21.20 Film «L'uo-mo di paglia*.
SLOVENIJA
8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 18.00, 19.30, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; vremenska napoved, novice, zanimivosti, šport, vremensko poročilo in napotki za turiste;
9.10	Operna matineja; 10.05 Kaj vam pripoveduje glasba; 10.20 Ansambli: Korni grupa in Dubrovniški trubadurji; 10.40 Slovenske narodne; 11.15-13.00 Pri vas doma; 13.10 Igra Aci Bertoncelj;
13.30	Kmetijski nasveti; 13.40 Veseli zvoki; 14.30 Priporočajo vam;
15.10	Lahka glasba; 15.35 Poslušalci čestitajo; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasbeni intermez-zo; 16.40 »Vrtiljak*; 18.20 Dvorak: Simfonija št. 7 v d-mnlu; 19.15 Popevka poletja; 20.00 Lahko noč, otroci! 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana; 23.15 Euro-jazz koncert v Beogradu 1970; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Igramo za ples.
JUG. TELEVIZIJA
16.30 Plavanje Partizan-Padova;
18.45	Pika Nogavička; 19.15 Obzornik; 19.30 Glasba za staro in mlado; 20.00 Na sedmi stezi; 20.20 Naš ekran; 21.00 TV dnevnik;
21.30	J. Sequens: Sandal brez para; 22.15 Jago; 23.00 Poročila.
ALBUQUERQUE (New Merico), 15. — V ameriškem mestu Albu-querque so sinoči spet nastali hudi neredi, ko se je skupina demonstrantov ponovno spopadla s policisti.
Neredi so se sicer začeli že v nedeljo in zdi se, da je bil vzrok aretacija skupine mladincev, katere je policija dolžila uživanja mamil in alkohola. Na trgu so se zbrali demonstranti, ki so protestirali proti nečloveškemu ravnanju policije. Prišlo je do lažjega spopada, med katerim baje ni bilo ranjencev. Policija je uporabila solzita« plin, vendar ni nihče streljal.
Včeraj se je na trgu v središču mesta spet zbrala skupina skoraj 50 demonstrantov. Zažgali so štiri policijske avtomobile ta razbili nekaj izložb. Spet se je pojavila policija in demonstranti so se zatekli na univerzitetno dvorišče in vrt. Policisti so jim ukazali, naj zapustijo .campus’ do 21. ure, ko se začne policijska ura. Mladinci ukaza niso spoštovali, zaradi česar je policija uporabila solzitae bombe. Demonstranti so se skušali braniti s kamenjem, tedaj pa je policija začela streljati. Ozračje se je pomirilo šele pozno ponoči.
Mnogo oseb je bilo aretiranih Podatki- so sicer različni. Govor je bil najprej o približno 100 aretirancih, kasneje pa je francoska tiskovna agencija javila, da je bilo aretiranih preko 150 oseb, od katerih okrog 120 polnoletnih. Tudi število ranjencev ni točno določeno. Štirinajst oseb je bilo ranjenih od strela (te podatke je posredovala bolnišnica), za mnoge druge, ki so se v bolnišnico zatekli samo po prvo pomoč, pa ni znano, če gre za demonstrante ali policiste in kakšne poškodbe so utrpele.
Policija zvrača krivdo za spopade na »Chicanos*, ki so se udeležili manifestacije skupaj z belci in temnopoltimi mladinci. Govor je tudi o organizaciji «Berets noirs*, ki je organizirala ponedeljkovo manifestacijo. Mnoge stvari so še nejasne, vendar je guverner Robert Mon-dragon a Recconu priznal, da je početje policije večkrat nasilno, kar «je po njegovem mnenju neprizanesljivo*. Javno je tudi izjavil, da bo s primernimi ukrepi skušal odpraviti »neprijeten pojav*.
Rahlo nazadovanje avtomobilske industrije
PARIZ, 15. — Svetovna proizvodnja avtomobilov je zabeležila lansko leto rahlo upadanje. To je treba pripisati predvsem precejšnjemu znižanju ameriške proizvodnje avtomobilov, ki je padla za okoli 2 milijona enot.
Po precej točnih podatkih so lani izdelali na svetu 29.105.490 avtomobilov, kar je za okoli 400.000 manj kot predlanskega leta. Ameriška proizvodnja, ki je znašala predlani nekaj nad 10 milijonov enot, je padla na okoli 8 milijonov avtomobilov.
Zapovrstni red velikih svetovnih družb, ki izdelujejo avtomobile, se je po njihovi pomembnosti nekoliko spremenil. Na četrto mesto je prišla družba «Fiat», in sicer za družbami «General Motors*, «Ford» in «Volkswagen — Audi — NSU*. Družba »Chrisler* je nazadovala od 4. na 6. mesto, japonska «Toyota* pa je ostala na 5. mestu.
Nov podzemeljski atomski poskus v ZDA
LAS VEGAS (Nevada), 15. - Komisija za atomsko energijo ZDA bo izvedla jutri po presledku šestih
mesecev svoj prvi podzemeljski poskus.
Sporočili so, da bodo opravili poskus «Embudo» z nabojem, ki bo imel eksplozivno sila 20.000 ton, to je približno tako, kot jo je imela bomba, ki je porušila Hirošimo.
Naboj bodo položili v podzemeljski rov 305 m globoko in kakih 120 km severozahodno od Las Vegasa.
Podzemeljske atomske poskuse so prekinili v decembru, ker je neki naboj po eksplozili povzročil rahlo jedrske zastrupitev v 13 državah ZDA in tudi v Kanadi.
Ponoven atentat v Belfastu
BELFAST, 15. Neznani teroristi so včeraj odvrgli bombo v neki star mlin, ki ga je angleška vojska uporabljala v svoje namene in ki se nahaja v četrti Fals Road v Belfastu. Teroristi so odvrgli bombo skozi okno v neki prostor, kjer ni bilo nikogar. Eksplozija je povzročila le gmotno škodo.
TRŽAŠKI DNEVNIK
PO SKLEPU PRISTANIŠKE USTANOVE
1. julija letos nov povišek tarif za pristaniške storitve
Povišek bo znašal v poprečju 7 od sto - Nekatere tarife ostanejo neizpremenjene - Nujnost boljše cestne povezave s Srednjo Evropo
Včeraj se je v Trstu sestali vodilni odbor Neodvisne ustanove za tržaško luko. Na sestanku je predsednik dr. Franzil povedal, da je te dni v Rimu podpisal sporazum z ministrstvom za javna dela, na o-snovi katerega bo luška ustanova prejela 1 milijardo 300 milijonov lir za opremo pomola VII., za ureditev carinarnice ob vhodu v luko na Trajanovem nabrežju ter za nekatera druga dela v okviru pristanišč.
Dr. Franzil je nato navedel zadnje statistične podatke o prometu v luki ter dejal, da je promet v maju dosegel 2,719.935 ton (od tega 2,125.200 ton nafte za TAL), tako da je skupen promet v prvih petih mesecih narastel na 13,991.580 ton, od tega 10,634.497 ton nafte za Čezalp-ski naftovod. V primeri z lanskim letom je bil promet za 3,494.012 ton ali za 33,3 od sto večji. V istem času je tranzitni promet dosegel 940.066 ton ter je bil za 97.966 ton ali za
11,6 od sto večji kakor lani.
Vodilni odbor je sprejel sklep o povišanju tarif , za nekatere luške storitve od 1. julija 1971 dalje. Za povišek so se odločili spričo naraščajočih stroškov, povišek pa bo znašal v poprečju 7 od sto ter bo najbolj izrazit pri tarifah, ki zadevajo oddajanje skladiščnega prostora v najem zasebnikom ( + 10 od sto). Nekatere tarife ostanejo neizpremenjene: tako tarife za manipulacijo avtomobilov in kontejnerjev, tarife za skladiščenje blaga, najemnina za obratna sredstva, zavarovanje proti požaru ter skoraj vse tarife za železniški promet v luki. Višje tarife, pravi poročilo luške ustanove, bodo imele kot protiutež boljše delovne pogoje, ki jih je mogoče doseči z novo mehanizacijo in z u-vedbo druge delovne izmene v luki.
Vodilni odbor je na koncu naglasil potrebo, naj bi pristojne oblasti kolikor mogoče pospešile ureditev državne ceste štev. 13 (Tabeljske
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifruiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiutiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZARADI NEREŠENE PETROLEJSKE KRIZE
Stalno slabšanje odnosov med Francijo in Alžirijo
Ni izključena možnost totalne nacionalizacije saharskega petroleja - Kriza na drugih področjih
ALŽIR, 15. — Francosko alžirski odnosi se v zadnjih časih niso izboljšali. Zdi se, celo, da se stalno slabšajo in da so praktično zamrznili po prekinitvi, pred dvema mesecema petrolejskih pogajanj in po koncu »privilegiranega sodelovanja*.
Tako z ene kot z druge strani ne kaže, da bi se kaj zboljšalo, čeprav obe stranki nista sprejeli na vladnih ravneh nobenega ukrepa, ki bd utegnili poslabšati krizo, ali pa celo pripeljati do popolnega razdora. Obe vladi sta imeli do sedaj stike po posredovalcih ter po potrebi po petrolejskih družbah, ki so plaho začele ponovno navezo vati stike, da bi uredile težka vprašanja, ki so jih podedovale po nacionalizaciji nafte 1. februarja letos.
Kriza med Parizom in Alžirom pa se ni omejila samo na petrolej. Alžirija je po nekaj mesecih začela mednarodno kampanjo s katero obtožuje Francijo pojava rasizma, katerega žrtve so alžirski izseljenci v Franciji. Poslabšanje odnosov med obema državama pa se občuti posebno na trgovinski in gospodarski ravni.
V Alžiriji je sedaj v teku popolna revizija trgovinskih odnosov s Francijo. Severnoafriška država je storila že več korakov, da ta navezala tesnejše stike z zahodnimi državami in tako dobila nadomestilo za svojega prejšnjega najvažnejšega trgovinskega partnerja. Alžirci so jasno in večkrat povedali, da je nesmiselno, da bi Alžirija uvažala velike količine francoskih proizvodov, ko pa je francoski trg hermetično zaprt za Alžirijo.
Do sedaj je prodaja petrolejskih proizvodov in vina predstavljala več kot 80 odstotkov vsega alžirskega izvoza v Francijo. Nenadoma prekinitev tega izvoza je nujno povzročila ta povzroča pomemben deficit alžirske trgovinske bilance. Alžirska vlada namerava korenito znižati ta deficit s sistematičnim nadzorstvom nad zunanjo trgovino ter še posebej z bistvenim znižanjem odkupa francoskih proizvodov.
Preusmeritev alžirske zunanje trgovine ne bo lahka ta tudi Alžirci sami si ne prikrivajo teh težav.
Priznavajo tudi, da bo petrolejska kriza imela prav gotovo določene negativne posledice za izvajanje štiriletnega načrta, kd jim leži zelo pri srcu. Toda na drugi strani hočejo zmagati v vojni, ki so jo začeli pred dvema mesecema s petrolejskimi družbami.
čeprav niso bili mostovi med temi družbami in alžirsko vlado dokončno porušeni, pa bi alžirske oblasti utegnile sprejeti na znajne negativno stališče francoskih petrolejskih družb do izkoriščanja saharskega petroleja ta bi lahko proglasile na tem področju totalno nacionalizacijo brez odškodnine. Državni poglavar ta lahko proglasil to nacionalizacijo 19. junija, ko bodo v Alžiriji praznovali obletnico zmage
revolucionarnega sveta, ali pa 5. julija, ko bo 13. obletnica alžirske neodvisnosti. To bi se verjetno u-tegnilo zgoditi, če bi prej ne prišlo do kakega sporazuma s petrolejskimi družbami.
Sproten rop v Rimu
RIM, 15. — Trije do zob oboroženi zlikovci so oropali rimsko zlatarno in odnesli drugulje v vrednosti 80 milijonov Ur. Rop so Izvedb v nekaj minutah, nakar so skočili v avto vrste alfa 1750 In naglo odšli. Vozilo je policija našla malo kasneje ob športni palači, o roparjih pa za sedaj ni sledu.
ceste), ta to zlasti na odseku med Klužamii in Trbižem, saj se ptotuel po tej cesti odvija še vedno prepo-časa. Problem je toliko bolj P*T.eC’ naglaša poročilo, ker je to prometna zveza med Trstom in Srednjo Evropo. Prav tako nujno se zato postavlja tudi vprašanje napovedane spel ja ve nove avto ceste me Vidmom ta Trbižem.
De Gioia (PSDI) o volilnih rezultatih na Siciliji in drugod
Pokrajinsko vdstvo PSDI J® učilo volilne rezultate na Siciliji v drugih upravnih središčih ter ta hov odmev v Trstu, kjer tario rali volivci v kratkem na vol* za obnovitev občinskega svet®^. za izvolitev tretjega deželnega sw_ ta; «Poizitivnl rezultati — j® “eJ4“ tajnik De Glola — se odsevajo napredovanju PSDI in lalčn«._ mokratične levice, ni pa roo8®~r zanikati, da predstavlja jasen usp® MSI element nevarnega razvoja, _ katerega so socialdemokrati žeJ+l krat opozarjali in katerega so gočlle negotovosti ln nasprotja politiki KD in nejasnosti v naprednih ravnotežjih« ob stal*1 preskokih na levo tako s stran* PSI kot najbolj iimegrallsti«nu struj v KD.»
«Porast protestnih glasov skrajni desnici — je nadaljeval Gioia — predstavlja alarmni zvonec, katerega odmev se sliši tu®.,. Trstu, kjer pa je levi center hod v nalvečjlh krajevnih upravah * v deželi končno za,dobil bolj ***■_ no ta programsko bolj složno u ddtev kot drugje. Nujnost okrepi demokratičnih ustanov je P°u ,_v De Gioia — je najvidnejši pod®1®" volilnih rezultatov na Siciliji ta drugih središčih, kjer so bile ne volitve. Toda ta okrepitev n®, mogoča brez učvrstitve levega trn in brez konkretne in tanko* nalne uresničitve reform«.	,
Izjava De Gioie se zaključuje trditvijo, da je PSDI sila v staj® dejanskih interesov delavcev z® predno reformistično politiko, ve>*j dar pa Jasno zaprta proti desn ^ in odnrta za dialektično soočenj® s KPI, katere poskus, da bi -predstavila kot stranka red®, volilni rezultati zavrnili«.
SEDMI TURINSKI MEDNARODNI SALON DOMAČE OBRTI
Vsakovrstni ženski dragulji in nenavadna hišna oprema
Ker je vse dovoljeno, mora biti danes v vsakem domu tudi kos starega pohištva
Vzdušje je nalezljivo. Nepričakovano smo vsi mladi in vsi bi si hoteli ustvariti nov dom. Vse nas mika nov, nenavaden način opreme stanovanja z bleščečo opravo, ki je komaj prišla iz tovarne, z zložljivo opravo, ki more služiti mnogim nalogam. Zdi se nam, da mora naš dom postati bolj živ, v skladu pač z geslom 7. mednarodnega salona domače obrti. Gre za racionalnost in razporeditev pohištva, ki izhaja iz zmage nad oblastjo prostora, ki se opaža v igri tisočerih načinov, kako to izpeljemo.
V ta namen nam lahko pomagajo posebne razstave, ki jih lahko vidimo na salonu. Letos je Soroptimist Club uredil vrsto izvirnih sob za mladino. Te odražajo razne ljubo-
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Neka-
teri vaši nasprotniki se pripravljajo, da M vam spodmaknili tla. Vaš optimizem bo precej padel.
BIK (od 21.4. do 20.5.) V vseh
HOROSKOP
ne prendosti. Ne dovolite, da bi vas kdo Izzival.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Sprejmite nemudoma ustrezne u-krepe, da bi se mogli spoprijeti s
važnejših	vprašanjih naj odločajo	Si- Ne dovolite da ta vas prijatelji	konkurenco.	Ne	nasedajte	domiš-
Tv čustvenem pogledu	Pr'ltegnU1 - medsebojni spor.	IjljL	^
ne boste zadovoljni.	DEVICA (od 23 8. do 22.9.) Nas to- KOZORG (od 21.12 do 20.1.) V
DVOJČKA tod 215 do 216) Sku pile bodo težkoče za one, katerih P°lnl meri boste dokazali svoje šaftTsvotmdeluZ-	delo zahteva koncentracijo. V	sposobnosti	Zvečer	vam	bo	uspe-
ve metode. Bodite bolj diskretni.	splošnem boste dobro razpoloženi.	Iolr^?!s“t!
ve metode. Bodite bolj RAK (od 22.6. do 22.7.) Danes
vam sireča ne bo preveč naklonje- S tem, da se boste smatrali na, vendar ne Izgubite upanja. U- močnejšega od tekmeca, le-tega še ne poštevajte le pameten ln trezen na- boste premagali. Bodite bolj opti-svet,	mistični.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Vztraja- ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Storite vse, da ta odpravili neki te pri nekem načrtu, ki ni najbolj- Skušajte bolj utrditi svoje finanč- spor.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Bo-TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.)	do svojih sodelavcev kar se
06 da obzirni. Ne posnemajte nekaterih lastnosti prijatelja.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Realizem ter vztrajnost naj vas ne zapustita.
sumno čuvane kotičke, v katerih dekle ali mladenič kraljujeta. Dekle, ki ljubi prozorne vaze liberty, bo z njimi tako rekoč napolnila kopalnico. Hippy mladenič pa bo posvetil vso pozornost velikemu kavču, nad katerim bo razobesil svoje polemične portrete, programske lepake itd. Pred staro omaro — knjižnico bo sedel na star sodček prekrit z blazinico, za odpočitek pa bo imel gumijast naslanjač v obliki velikanskega stopala. Nad vsem tem pa bo bedela s stene velikanska riba iz plastike.
Ker je vse dovoljeno, ker se okusi menjavajo in dopolnjujejo je tudi res, da mora v vsakem domu danes biti tudi kos starega pohištva. Mednarodni salon domače obrti je že pred leti prevzel nase nalogo prikazati na razstavi antikvariata kose starega pohištva po dostopni ceni in to take kose pohištva, ki jih moremo vključiti v kateri koli dom. Na razstavi moremo videti kose starega angleškega pohištva, vogalno holandsko omarico, piemontske krožnike itd. Verjetno ni mnogim dano, da bi si dom okrasili s slikami kakega slavnega slikarja, katerih slike najdemo na stojnicah najbolj znanih torinskih galerij moderne umetnosti, toda vsakomur je na razpolago velika izbira sodobne grafične umetnosti.
Kdor obišče torinski salon, more ugotoviti, da ni več ovir za lepo ureditev našega doma. Celo dragulje si moremo nabaviti po priložnostnih
cenah in to na največji iazst* -kar so jih doslej organizirali v
Idejo za to je dal predsednik ** druge italijanskih antikvarjev t perativa Antiquari d’Ita)ia). ki 9" meni, da naj bi si vsaka ic.?. y privoščila vsaj majhen dragub ki bi bil opremljen z	gn	^
potrdilom in s točno ccenitvih- ' dragulj, ki je bil v rabi v '‘J-letju, okrašen s	sicer	skr'J,rDOtr-
kamnom, vendar	pa	izdelek	P" t
pežljivega obrtnika, je danes F-priljubljen.	jn
V zbirki, ki obsega 600 stari
novih draguljev, je najmanj starih prstanov, ki so naprodaj ^
manj kot 10.000 lir. Ti Prsta,n‘’1(rič jih človek opazi šele ko jih .‘Vj jo pogleda, so zelo dobro obdelal ^ drug od drugega različni. ''saK.IIie-svoj drag kamen, rubinček. ^ tist itd itd. Če smo 1-' ko'1*0 liko potrpežljivi, bomo k vsa nko prstanu našli tudi primerno sp» b0 za kravato — teh je 130 gg. prišla prav tudi na suknjiču-veda so na voljo tudi dražji * e angleški obesek v obliki triPe ,fa. deteljice, cvetni listi, obiti * jt gimi kamni, celo lahka ogr*1 z|a-
18. stoletja, diamantni uhani v tu in srebru itd. Največ pa_J- nea-
/S
prostih draguljev, kot n.pr- ^ peljskih sponk v koralu v srčka in pa zlate zapestnice * kami v obliki cveta, grba a11 ske podkve.	^ g.
Cooperaliva Antiquari cRItalfa Zadruga italijanskih antikvarjev
DRAGULJ PO TEŽI
OBIŠČITE NAS NA 23. TRŽAŠKEM VELESEJMU - PAVILJON ŠTEV. H/l
Predmeti iz 18-karatnega zlata ter dragi kamni od 9000 do 500.000 lir