flovcUk^ < G L A S I L O delavsk ega sveta LETO m. ★ 1962- + ŠT. 3 NOVOTEKS glasilo delavskega sveta Tekstilne tovarne NOVOTEKS Novo mesto 1962 Letnik III. Št. 3 (18) Marec Izdaja: delavski svet Ureja: uredniški odbor Odgovorni urednik: Samo Medic Naslov uredništva: Novoteks, Novo mesto Foersterjeva 10 telefon 31, 71 Zunanja oprema: Bojan Brovet Tisk naslovne strani in vezava: Valvazorjeva tiskarna Videm-Krško Naklada: 700 Izvodov VSEBINA: Iz zasedanj samoupravnih organov Delo sindikalne organizacije v obratu I v Novem mest11 V obratu II v Metliki smo imeli občni zbor sindikat podružnice Delo gasilskega društva O realizaciji družbenega plana občine Novo mesto li leto 1961 in predlogu družbenega plana za leto 19^ j Nekaj navodil o zdravstvenem zavarovanju Začetek dela v NOVOTEKS-u Sintetična vlakna Naša kronika * Za razvedrilo IZ ZASJDANJ SAMOUPRAVNIH ORGANOV Na 9* seji dne 23. 2. 1962 so člani upravnega odbo-ra naprej poslušali poročilo o zaključnem računu za leto 1961. Na osnovi podatkov iz zaključnega računa je razvidno, da je kilo poslovno leto 1961 zelo uspešno. Letos bomo lahko več sredstev porabili za družbeni standard. Vsa zadnja leta smo ysa razpoložljiva sredstva uporabljali za razširitev tovarne in se zaradi tega odrekali delitvi dobička in prepotrebni gradnji stanovanj. Z velikim prizadevanjem smo tovarno povečali, s tem pa se nam povečuje tudi dohodek. Letno moramo odplačati precej visoke anuitete, povišali so nam tubi obrestne mere na 6 zato bomo skušali dobo odplačevanja nekaterih anuitet podaljšati. V letu 1962 se moramo potruditi, da bomo dosegli letno realizacijo 4 milijarde dinarjev. Na seji sveta tkalnice so že razpravljali o .'rekonstrukciji tkalnice. Nekaj starih statev, predvsem tiste, ki smo jih posodili "Metki" ^elje, naj bi prodali. Najeli pa bi še kredit za rekonstrukcijo. Tako bi dobili sredstva za razširitev in s tem povedli proizvodnjo v tkalnici. Višjo realizacijo pa bomo dosegli tudi s še večjo produktivnostjo in boljšo kvaliteto. Pri analizi prodaje naših izdelkov lahko ugotovili0* da so v naši državi predeli, ki še niso založeni z našimi izdelki, medtem ko je Slovenija z njimi zadovoljivo založena. Potrebno bi bilo, da v bodoče sistematično obdelujemo vse tržišče v državi. Nujno potrebno pa je, da zastopništvo v Srbiji preselimo v Beograd, ker je Subotica Preveč oddaljena. Lahko pa tudi zastopništvo v Srbiji povečamo še za enega zastopnika. Ker je delitev dohodka po zaključnem računu ure-3ena s predpisi, lahko odločamo o razporeditvi čistega dohodka. Komisija, ki je bila imenovana na 6. seji delavskega sveta, da pregleda načrte za gradnjo stanovanj, je izbrala petnadstropno stolpnico z dvajsetimi stanovanji. Pred-račun za celotno stavbo znaša 77 milijonov din. Po daljši razpravi o razporeditvi čistega dohodku je upravni odbor soglasno sprejel sklep, da predlaga delavskemu svetu, da pričnemo z gradnjo dveh stanovanjskih blokov z lastnimi sredstvi in s posojilom 40 do 50 milijonov din pri stanovanjskem skladu ObLO Novo mesto. V ta na-men naj se v zaključnem računu za leto 1961 izloči 180 milijonov kot neobvezna rezerva za formiranje posebnega sklada skupne porabe. Ravno tako je upravni odbor soglasno sklenil, da predlaga delavskemu svetu, da sredstva pos-lovnega sklada v znesku 191,253.ooo din jjorabimo za kritje anuitet, dograditev hale, preselitev skladišča in merilnice blaga, Preureditev skladišča gotovega blaga v pisarniške prostore, klima naprave v obratu II v Metliki, plačilo novih naročenih strojev in za udeležbo pri najetju posojila za nabavo novih statev. V nadaljevanju seje je vodja finančnega sektorja-poročal o zaključnem računu prodajalne. Promet je bil prilično velik, pa tudi potrošniki so bili vedno zadovoljivo • postreženi. Upravni odbor je nato sklenil, da predlaga delavskemu svetu, da potrdi zaključni račun prodajalne s tem, da se znesek 2,246.000 din po predlogu kolektiva prodajalne prenese v jjoslovni sklad prodajalne in to z namenskim uporabljanjem za obratna sredstva. Kato so člani upravnega odbora razpravljali o poslovnem poročilu menze, iz katerega je razvidno, da ima menza izgubo v znesku 4,269.229 din iz sredstev za osebne dohodke, kakor to določajo predpisi. Da bi se izboljšala kvaliteta enolončnic v obeh menzah, je upravni odbor sklenil, da damo izdelati Zavodu 2a napredek gospodinjstva v Novem mestu jedilnik za enolon-cnice, ki pa naj velja za obe imenzi. Skladno z boljšo kvali leto pa bo povišana tudi cena. Po predpisih morajo biti do 31.4.1962 letos izvedene volitve v novi delavski svet podjetja. Zato je upravni odbor sklenil, da predlaga delavskemu svetu, da razpiše volitve za dan 18. 4. 1962. Člani upravnega odbora so nato Poslušali poročilo komisije za izvajanje in izpopolnjevanje pravilnika o delitvi osebnih dohodkov ob upoštevanju problematike poedinih ekonomskih enot pri dokončnem obračunu osebnega dohodka za mesec januar. Upravni odbor se je stri njal s podanim poročilom o izplačilu osebnih dohodkov. Vodja finančnega sektorja je obrazložil, da smo nekaterim podjetjem zaračunali zamudne obresti za zapadle načune. Tovarna pletenin Sežana, ALMIRA Radovljica in BUTI Metlika pa so v slabih finančnih položajih in zato prosijo, jim teh zamudnih obresti ne računamo. Sprejet je bil s^lep, da tovarni BETI Metlika črtamo zaračunane zamudne 0-bresti. Tovarni pletenin Sežana in ALMIRI Radovljica pa 2nižamo zamudne obresti za 50 i<>. I\Ta l:oncu seje je upravni odbor rešil še nekaj prošenj . Na 7. zasedanju delavskega sveta dne 26.2.1962 je najprej vodja finančnega sektorja podrobno poročal o zaključnem računu za leto 1961. Poročal je o stanju obratnih sredstev, doseženi proizvodnji, preskrbljenosti s surovinami in materialom za proizvodnjo, izvršitvi plana realizacije, Ugotovitvi celotnega dohodka in njegovi delitvi ter o predlogu delitve čistega dohodka podjetja. Po daljši razpravi o poročilu je na predlog upravnega odbora delavski svet sprejel naslednje sklepe: 1* Zaključni račun za leto 1961 je potrjen, 2. Začeli bomo graditi dva stanovanjska bloka z lastnimi sredstvi. Manjkajoča sredstva, to je približno 4o do 5o milijonov din, pa najamemo pri upravnem odboru stanovanjskega sklada ObLC Novo mesto. V ta namen naj se v zaključnem načunu izloči l8o milijonov din kot neobvezna rezerva za finansiranje potrebnega sklada skupne porabe. 3. Sredstva poslovnega sklada v znesku 191,253.ooo din bomo porabili za kritje anuitet, dograditev hale, preselitev skladišča in merilnice blaga, preureditev skladišča gotovega blaga v pisarniške prostore, klima naprave v obratu II. plačilo novih naročenih strojev, udeležbo pri najetju posojila in za nabavo novih statev. V nadaljevanju zasedanja je bil po razpravi o načinu dajanja dotacije sindikalni organizaciji sprejet sklep, sindikalni podružnici obrata I in obrata II predložita na Prihodnjem zasedanju delavskega sveta predračun potrebnih denarnih sredstev. Po poročilu o zaključnem računu za leto 1961 pro-^ajalne je delavski svet sklenil, da ga potrdi s tem, da se znesek 2,246.000 din po predlogu kolektiva prodajalne prene-Se v poslovni sklad prodajalne in to z namenskim uporabija-n0em za obratna sredstva. Nato so Člani delavskega sveta poslušali poročilo 0 zaključnem računu menze za leto 1961. Po krajšem razgovo-ru o kvaliteti hrane je delavski svet sklenil, da potrdi zaključni račun menze s tem, da podjetje krije izgubo menze v znesku 4,269.229 din iz sredstev za osebne dohodke. Na pred-°§ sveta enote Zunanji obrati in uprava je delavski svet ^Prejel sklep, da nabavimo kombinirani stroj za obdelavo le-Sa> ki stane 2,192.000 din, nakup stružnice pa odložimo za nekaj časa. Za opremo sindikalne sobe v obratu II se določi okvirni znesek loo.ooo din. Na koncu zasedanja je delavski svet še sprejel skleP, da razpiše volitve za nov delavski svet, upravni odbor in svete enot. Volitve bodo 18.4.1962. Nato je delavski svet imenoval volilno komisijo in komisijo za izdelavo volilnih imenikov. V volilno komisijo so bili imenovani: Jože Udovič, Slava Jakše, Poter llaper, Josip Došen, Jože Irus. V komisijo za izdelavo volilnih imenikov pa Samo Medic, Krista Vaupotič, Vera Lavrič, Betka Berlan in Amalija Potočnik. Na 8. razširjenem zasedanju delavskega sveta dne 19.3.1962 so člani delavskega sveta najprej razpravljali o Prošnji delavskega sveta podjetja Industrija perila Novo ftesto za pripojitev njihovega podjetja k našemu. Po daljši razpravi so člani delavskega sveta zavzeli negativno stališče do prošnje iz sledečih razlogov: ~ V primeru pripojitve in preselitve Industrije perila v novo šedovo halo je onemogočen ves nadaljnji razvoj podjetja. ~ Poseben problem predstavlja dislocirani obrat Industrije perila v Kostanjevici; "* Za naročeno strojno opremo, ki jo bomo dobili v tem letu, re bi bilo prostora; da bi zgradili novo šedovo halo, pa ai možno niti časovno niti finančno. Poleg tega, da bi morali poravnati vso nastalo izgubo, bi morali vložiti v primeru pripojitve in usposobitve te lahke konfekcije še nadaljnja denarna sredstva. Po perspektivnem planu bo naše podjetje v letu 1965 doseglo bruto produkt 6 milijard dinarjev s sorazmerno vsoto vloženih sredstev. Če pa prevzamemo Industrijo perila, Pa se nam bi predvideni bruto produkt znatno zman j šal',ker bi v tem primeru morali sredstva odstopiti v druge nerentabilne namene. Ker so člani posredovali mnenje vseh članov naše-§a kolektiva je bil sprejet sklep, da delavski svet odklanja Pripojitev Industrije perila k našemu podjetju. Ker nujno potrebujemo kompresor 8 Atm za ekonomsko en°to apreture in viličar, ki ga bomo uporabljali v notranjem transportu, je delavski svet sklenil, da ju nabavimo. Da bi lahko že v letošnjem letu dosegli realizacijo štiri milijar-din, je tovariš direktor predlagal naslednje: “ da svet ekonomske enote tkalnica prekliče svoj sklep o odprodaji osem statev firme SCHT/AEIi, - da kupimo 20 novih statev VTR 175, “ da odprodamo v predilnici mikane preje en mikalnik in dva selfaktorja. Ti stroji so precej zastareli in je vsaka njihova rekonstrukcija nerentabilna, S prodajo teh strojev pa bi tako dobili prostor za dvajset novih strojev, katerih proizvodnja je najrentabilnejša. Ta rešitev je začasna, ker nameravamo pozneje na isti prostor montirati modernejše predilne stroje. Ker se sveta ekonomskih enot predilnice mikane preje in tkalnice strinjata s tem predlogom, je delavski svet sklenil: " da ne prodamo 8 statev firme SCHWABE, - da prodamo en mikalnik in dva selfaktorja, " da nabavimo 20 novih statev VTR 175, ~ da zaradi nabave nove strojne opreme v letošnjem letu zaposlimo novo delovno silo, ki jo bomo sprejemali po potrebi in preko Zavoda za zaposlovanje delavcev. Na koncu zasedanja so člani delavskega sveta še raz P^avljali o izvedbi volitev v samoupravne organe, ki bodo aprila 1962, in sprejeli naslednje sklepe: da število članov delavskega sveta ostane isto kot v letu 1961, da število članov svetov ekonomskih enot povečamo le v tkalnici od 21 na 23 članov in v apreturi od 11 na 13 članov , da je v podjetju 5 volilnih enot in sicer: volilna enota H* volilna enota lil. volilna enota v* volilna enota * volilna enota - predilnica česane preje, - predilnica mikane preje s predpripravo barvarno in česalnico, - tkalnica s predpripravo, - apretura, - uprava in zunanji obrati ter menza in prodajalna. Menza in prodajalna volita samo Člane za delavski Sv®t. v teh dveh enotah sestavljajo svet vsi zaposleni. S. M. DELO SINDIKALNE ORGANIZACIJE V OBRATU I V NOVEM MESTU V mesecu februarju so bile pri nas volitve v nova vodstva sindikalnih pododborov in upravnega odbora. Člani kolektiva so na masovnih sestankih predlagali kandidate, za katere so mislili, da bodo lahko najboljši sindikalni delavci in da bodo lahko zastopali stališča kolektiva in pomagali pri delu svetov enot. Volitve v pododbore so bile izvedene po oddelkih, upravni odbor sindikata pa je bil izvoljen na občnem zboru sindikata, ki je bil dne 25.2.1962 v Zadružnem domu v Bršljinu. Na občnem zboru sindikalne podružnice smo najprej poslušali poročilo predsednika sindikata o delu sindikalne organizacije v preteklem letu. Iz poročila je razvidno, la je bil sindikat zelo aktiven v svojem delu,.zlasti pri obravnavanju predlogov o pravilniku o delitvi osebnih dohodkov ,pravilniku o delitvi čistega dohodka in pravilih Podjetja. Za kulturno razvedrilo je bilo tudi preskrbljeno. Člani kolektiva so imeli možnost obiska gledaliških predstav. Zaželjeno pa je, da bi člani tudi sami sodelovali v kulturno prosvetnem delu. Res je, da nimamo za to-potrebnih prostorov, vendar upamo, da se bo to stanje kmalu izboljšalo. Ena izmed važnih nalog, sindikata je bila ludi skrb za družbeni standard, predvsem za oddih delavcev V času letnega dopusta. V poročilu je bilo zajeto tudi delo gasilskega društva, blagajne vzajemne pomoči, športnih sekcij in mladine . Predsednik sindikata se je po podanem poročilu zahvalil upravnemu odboru kakor tudi vsem članom kolektiva 2a sodelovanje in želel novemu odboru veliko uspehov pri bodočem delu. Nato se je razvila razprava o delu celotnega Podjetja. Iz vsake ekonomske enote so posamezniki poročali o svojem delu in težavah, s katerir.i se dnevno srečujejo. Predlagali so tudi spremembe o pristojnosti svetov enot. Na. svete enot naj se prenese pristojnost o odobravanju brezplačnega dopusta; komisijam za osebne prejemke naj se da pooblastilo, da odrejajo število točk poedincem na delovnih-Costih; reševanje pritožb na osebne dohodke pa naj se pre-hese na svate ekonomskih enot, Zaradi večje povezave med ekonomskimi enotami je bilo predlagano, da se na seje svetov povabi predsednike ostalih svetov enot. Člani so se seznanili tudi s perspektivnim razvojem tekstilne, volnarske industrije v Sloveniji ter z vzroki pomanjkanja česane preje in sploh s težavami pri nabavi surovin. Na občnem zboru so bili sprejeti naslednji sklepi: - decentraliziranim organom samoupravljanja naj se da še del pristojnosti, ki so do sedaj v pristojnosti delavskega sveta; ~ pri volitvah novih organov samoupravljanja naj se posve* Ča posebno pozornost izbiri kandidatov; ** novoizvoljenim članom organov samoupravljanja naj se nudi vso pomoč pri usposabljanju za izvrševanje nalog; - komisije organov samoupravljanja naj v bodoče uspešneje delujejo in se večkrat sestanejo ter vestneje izvršujejo naloge, ki so jim bile poverjene; ~ sindikalni organi naj razpravljajo o problemih podjetja ■ter naj članstvo pravočasno in pravilno seznanjajo s sprejetimi sklepi, - sindikalni organi naj skrbe za strokovno in ideološko vzgojo članov z raznimi predavanji, tečc.ji itd.; sindikalni organi naj skrbe za dvig družbenega standarda svojega članstva (prehrana,stanovanj a, letni dopusti); - Slani naj pri športu množično sodelujejo, posebno se naj posveča pozornost raznim tekmovanjem, da bo dosežena zabeljena množičnost in uspeh; ~ organizacijam, krožkom je treba nuditi vso pomoč pri njihovem delu; ~ sindikalni odbor naj skrbi za razne izlete, obiske sejmov in razvedrilo. Novoizvoljeni upravni odbor in člani sindikalnih Pododborov so na 1. seji izvolili predsednike pododborov, Predsednika sindikalne_podružnice in tajnika. Na tej seji 30 se pogovorili tudi o bodočih nalogah in volitvah v samoupravne organe, nadalje o strokovnem tečaju za člane kolektiva ter o proslavi 8. marca. Clani sindikalnih pododborov: predilnica mikane preje: Stane Židanek- predsednik Janez Boltez ml. Ivan Pavlič Tone Pungerčar Joža Mavsar Zunanji obrati: Ivan Cesar - predsednik Tone Vidmar Jože Redek Alojz Kobe Jože Jerman Tkalnica: Prane Pangre - predsednik Milka Rapuš Jože Klobučar Sonja Kos Anica Ruparčič Ela Seničar Fani Šuštaršič Zali Turk Pavla Kastelic Apretura: Tone Kacin - predsednik Prane Jenko Alojz Slak Polde Šilar Joža Redek Uprava : Božo Hofbauer- predsednik Jože Puš Marička Zupanc Peter Plaper Marica 'Barantin Upravni odbor sindikata: Brane Božič - predsednik Justin Kranjčič -tajnik Angelca Zupan -za socialna vprašanja Stanko Vaupotič -za kulturo in prosveto Herman Koprivnik-za fizkulturo Bojan Kekec -za strokovno vzgojo Stane Hudoklin -gospodar Anica Adamič Anton Kafrle Alojz Kavšek Ivan Jakše Avgust Benis J°že Rifelj člani nadzornega odbora: Slavko Bogovič Mimica Črnič Anton Kos S.B. V OBRATU II V METLIKI SMO IMELI OBČNI SINDIKALNE PODRUŽNICE 11. marca 1962 smo se zbrali na 4. letnem-občnem zboru sindikalne organizacije obrata II v dvorani tovarne "BETI" v Metliki. Namen občnega zbora je bil pregledati delo organizacije, voliti nove predstavnike in sprejeti sklepe za nadaljno delo. Občnega zbora so se udeležili predstavniki okrajnega in občinskega sindikalnega sveta, predstavniki obrata 1 in 17o članov naše podružnice. Poročilo o delu upravn-jga odbora je podal predsednik tov. Janko Butala. Upravni odbor je imel od svoje izvolitve do danes 13 rednih sej.-Na teh sejah je razpravljal o delu in nalogah podružnice, o delu samoupravnih organov in o družbeni prehrani. Važna naloga je bila organizacija predavanj za člane kolektiva s splošno družbeno in gospodarsko tematiko. Predavanja so se že začela in se nadaljujejo po predvidenem programu. V kratkem bo urejena sindikalna soba, ki bo na razpolago za predavanja in seje. Ob prostem čas\i pa bodo lahko člani kolektiva poslušali radio, čitali časopise in revije. Posebno koristna pa bo ia soba za one, ki morajo čakati po končanem delu ali pred začetkom dela zaradi neugodnih voznih redov. Za razvedrilo članov kolektiva je upravni odbor organiziral izlete na Sušak-Opatijo in Vinomer ter ogled velesejma v Zagrebu. V počastitev občinskega praznika v Metliki je bila organizirana prijateljska tekma v šahu in kegljanju. Obrat I je organiziral za športne delavske igre medobratna tekmovanja, ki so se jih udeležili tudi člani našega obrala. Novoizvoljeni odbor pa naj organizira čimveč takih tekmovanj med kolektivi in ustanovami vsaj v občinskem me-rilu. Tak način sodelovanja med kolektivi bo gradil nove socialistične medsebojne odnose. Upravni odbor je zadolžil enega svojih članov, da skrbi za socialno ogrožene delavce in za težje bolezenske Primere.. Delavce, ki so že dalj časa bolni,so obiskali i£..R*ih skromno obdarili. Enega od delavcev je podružnica poslala na 10-dnevni oddih na morje in tudi plačala stroške pen-2iona. Želeti bi bilo, da se novi upravni odbor tudi zaniha za take primere in jih pomaga re'ševati z materialno in koralno podporo. -lo- Za letni oddih naših č.lanov ima podjetje počitniški dom v Novigradu. Cena pensiona je primerna in tako je omogočeno vsakemu članu kolektiva preživeti prijeten popust na morju. Žal pa je to ugodnost koristilo le malo elanov našega obrata. Skrb sindikalne organizacije mora biti družbeni standard našega delovnega človeka, kar je prav tako važno kot dobra proizvodnja. Lansko leto je bila urejena obratna menza, ki je takoj pričela z obratovanjem. Delavci lahko v njej dobe topel obrok za malico kakor tudi kosilo, ki je neprimerno cenejše kot v drugih obratih prehrane. Doslej je Za malico 155 prijavljencev, za kosilo pa 41. Za dvig našega človeka na kulturno-prosvetnem polju 0© preskrbljeno z dogovorjenimi predstavami Mestnega gledališča iz Ljubljane. S tem je omogočeno tudi drugim, ki niso Člani našega kolektiva, da si ogledajo kvalitetne gledališke predstave. V našem obratu je blagajna vzajemne pomoči, ki šte-je 70 članov in dela pod okriljem sindikalne organizacije« ^aželjeno bi bilo, da se v to blagajno včlani čimveč novih Članov. Na predvolilnem sestanku, ki je bil izveden po izmenah, smo razpravljali o predlaganih kandidatih za novi bpuavni odbor in istočasno izvolili pododbore. Vsaka izmena ima svoj pododbor, katerega naloga je tesno sodelovanje z Islavci in upravnim odborom. Na ta način bomo najlažje reševali vse naloge in probleme v kolektivu. Pred nami so vo-litve v organe delavskega samoupravljanja . Sindikalna or-ganizacija--naj sodeluje pri pripravah volitev in pri izbiri kandidatov. Udeležba naših članov na zborih volilcev je zelo • majhna, čeprav se sklepa o tistih sredstvih, ki jih mi ustvarjamo. Reševanje komunalnih problemov ni le naloga občinske-Sa ljudskega odbora, temveč stvar vseh zaposlenih v občini Metlika. Novi upravni odbor naj vse dane naloge izvrši z bapehom, da bo slehernemu članu naše organizacije sožitje v kolektivu kar najbolj prijetno. V imenu okrajnega sindikalnega sveta Novo mesto je °lČni zbor pozdravil tov. Avbar. Razpravljal je o delu samoupravnih organov, pravilniku o razdelitvi osebnih dohodkov in o vključitvi naše države v mednarodno delitev dela. Z delom auto-moto krožka NOVOTIKS je člane sindikalne podružnice seznanil tov. Došen. Namen krožka je seznaniti ljudi s prometnimi predpisi, jih naučiti ravnati 2 motornimi vozili kakor tudi popravljati vozila. Upamo, da se bo v auto-moto krožek prijavilo čim več članov naše sindikalne podružnice. Tovariš Janko Reba je med drugim dejal, da je trenutno športno udejstvovanje v obratu na mrtvi točki. Zaradi kršenja pravil je tudi kegljaški klub prenehal z aktivnim delom. Iz uspehov, ki jih je lani dosegel naš obrat na športnih tekmovanjih, je pričakovati, da bi športno delo lahko dobro napredovalo, samo treba je pričeti z delom. Na koncu je tov. Rcbaldejal, da je pri delavskem samoupravljanju vedno kaj novega, zato smo imeli v obratu vrsto preda-Vanj. Predlagal pa je, da bi bila ta predavanja v stilu, ki bo razumljiv slehernemu proizvajalcu, ker le tako bo delavsko samoupravljanje uspešno. Tovariš Udovič, sekretar delavskega samoupravljanja 0® zaželel v imenu uprave novemu upravnemu odboru veliko napredka. Govoril je o delu samoupravnih organov in opozo-ril na volitve delavskega sveta in sveta enot, ki bodo 18. apnila. Na kandidatno listo moramo predlagati tovariše iz-Sv°je srede, ki so najboljši in ki bodo uspešno vodili ekonomske enote in podjetje. Želja je, da iniciativa za odlo-°anje v gospodarstvu prihaja od neposrednega proizvajalca-delavca. Tovariš Janez Dragoš, sekretar občinskega komite-^a ZK, je poudaril, da je naš obrat dosegel precejšen gospodarski napredek. Željeno pa je, da se člani kolektiva udeležujejo zbora volilcev, da pomagajo pri razporeditvi ustvarjenih sredstev in da sodelujejo pri napredku kraja, v katerem živijo. Občina Metlika je v zadnjem letu precej napredovala. Narodni dohodek za leto 1961 je bil v celoti dosežen. Narodni dohodek za leto 1962 v naši občini znaša 4 • 2oo,ooo . ooo din. S sodelovanjem vseh organizacij se bo realiziral. Občina se bori z vrsto problemov kot so: otvo-mtev otroškega vrtca, pekarne, napredek kmetijstva itd. Reševanje teh problemov je težavno. Občina sama jih ne mo-'re^rešiti, ker sama nima dovolj sredstev na razpolago, zato Veckrat pade neupravičena kritika na njen račun. Zastavlje-ne naloge sc rešujejo postopoma in le s skupnimi napori je m°goč napredek v gospodarstvu. Zene smo z občnim zborom praznovale tudi naš praznik 8. marec. Tovarišica Martina Kapušin je na kratko orisala vlogo žene v proizvodnji in družini ter poudarila, kaj pomeni za nas ta praznik. Občni zbor je bil končan, sledila je zakuska. Udeleženci občnega zbora so bili zadovoljni, saj so se na njem podrobno seznanili z gospodarstvom podjetja, z delom sindikalne organizacije in samoupravnih organov. Novoizvoljeni upravni odbor in člani pododborov so na 1. seji izvolili predsednike pododborov, predsednika sindikalne podružnice in tajnika ter blagajnika. Člani upravnega odbora sindikata; Zofka Grahek -Stane Petkovšek -Anton Gregorčič -Ivan Jerina Janko Butala Milica Mokotar Ivanka Klobčar Karolina Pezdirc Milka Nemanič I predsednik tajnik blagajnik Nadzorni odbor; Slavko Omerze^ Anica Žugelj Jožica Pečaver Člani sindikalnih pododborov; Izmena A Ivanka Štular -predsednik Cvetka Nemanič -tajnik Rozalija Absec Rezka Plut Marica Milek Izmena C Ana Gršič - predsednik Marija Karin -tajnik Rezka Rus Anica Žugelj II. Anica Kambič Izmena B Ivan Rozman - predsednik Ivanka Klobčar - tajnik Tončka Nemanič Martina Logar Karlina Pezdirc Zunanji obrati in pisarne Janko Butala - predsednik Ivan Jerina - tajnik Jože DumeŠič Besa Smuk Leopold Derganc Bariča Božič DSIO GASILSKEGA DRUŠTVA Ce pogledamo uspehe našega gasilskega društva v letu 1961, vidimo, da je naredilo velik korak naprej tako v operativi kakor tudi v preventivi. V preteklem letu smo meseca marca organizirali "tešaj za izprašane gasilce, katerega je obiskovalo 14 Sla--nov našega društva. Tečaj se je končal s prav dobrim uspehom. Ra koncu so bili tudi izpiti in člani društva, ki so napravili izpit, so dobili diplomo in cin izprašanega gasilca. Pripomoček k temu tečaju in uspehu so bile skice in sheme, ki smo jih dobili iz Gasilske šole Medvode. V -preteklem letu smo izvedli skupaj 34 različnih vaj, od tega II. desetina 6 rednih vaj, I. desetina pa 28 vaj. V-tednu gasilstva smo imeli tudi eno nočno mokro vajo. Udeležili smo se tudi skupnih vaj v počastitev občinskega praznika v Žabji vasi. Tudi ta vaja je zelo dobro uspela, V preventivnem pogledu smo odstranjevali razne pomanjkljivosti, da ne bi prišlo do požara. V ta namen smo namestili podzemni hidrant pri predilnici. Po tovarni smo uredili pri vseh vratih dvojne ključe, od katerih so eni pri vratarju zapečateni v omarici in se smejo uporabljati samo v slučaju požara. Po obratih so tudi nameščene posode za odlaganje mastnih krp, posode za vodo in vedra. Obratovodje so odgovorni, da se vedra ne uporabljajo v druge namene in la so vedno na istem mestu. Po oddelkih v tovarni in stanovanjih je nameščenih 60 ročnih gasilskih aparatov, ki jih redno kontroliramo in vzdržujemo. Na predlog gasilskega društva so uredili podstrešja stanovanjskih stavb, odstranili so razno navlako in pomanjkljive električne instalacije, pa tudi v tovarni so vse uredili kot ustreza požarnovarnostnim predpisčm. Da so se vse te pomanjkljivosti odstranile, se mo-namo v prvi vrsti zahvaliti upravi podjetja, saj je vedno Pripravljena upoštevati in reševati predloge našega društva. Lrav tako zaslužijo pohvalo tudi tisti člani društva, ki so lili vedno požrtvovalni pri delu. V podjetju smo imeli dva mala požara, enega v ka-*alu parovoda, ki smo ga tudi uspešno pogasili, drugi pa se pojavil pri skladišču surovin v balah. Ugotovilo , se je, je med malico moral nekdo po neprevidnosti ali namerno odvreči cigaretni ogorek med dale. Približno eno uro po šalici je začelo goreti s plamenom, kar so delavci takoj opazili in bale s surovinami razmetali ter z dvema ročnima gasilskima aparatoma ogenj uspešno pogasili. Sodelovali smo ^udi pri gašenju požara v Bršljinu pri Kumpu, kjer smo po-2ar omejili, da se ni razširil. Na drugi strani pa moramo priznati, da smo premalo naredili v pogledu vsposabljanja članov podjetja z ravnanjem in uporabo ročnih gasilnih aparatov, ker je v današnjem razvoju zelo važno, da zna sleherni član podjetja na svojem lolovnem mestu čuvati podjetje pred požarom, V letošnjem lolu je predvideno, da bodo po oddelkih kratka predavanja o načinu uporabe ročnih gasilnih aparatov. Dne 4. 3. 1962 smo imeli redni letni občni zbor našega društva v prostorih menze. Na zboru smo pregledali naše uspehe in neuspehe ter si zadali nove naloge bodočega lela za leto 1962. Na občnem zboru je bil sprejet sklep, la se upravi podjetja predlaga, naj se organizira predavanje 2a spoznavanje in uporabo ročnih gasilskih aparatov. V letošnjem letu se je na območju občin prostovoljno združilo več gasilskih društev. S tem so začeli naj-Prej na Gorenjskem. Razumljivo je, da bo praksa pokazala pravilnost takega združevanja. Na našem občnem zboru smo volili še po starem načinu, to se pravi, da smo izvolili svoj upiavni odbor. Združevanja so potrebna predvsem pri • silkih in majhnih društvih brez potrebne opreme in strokov-nega kadra. Neprimerno pa je siliti k združevanju tista gasilca društva, ki se vzdržujejo z lastnimi sredstvi in delajo skladno z zakonom 6 gasilstvu in gasilskih predpisih. V upravni odbor gasilskega društva našega podjetja s° lili izvoljeni naslednji tovariši; Vladimir Marčič Honc Sitar Anton Kaferle Maks Zupančič Aiojz Slak Blanko Vaupotič Anton Pungerčar Milena Sajevic Ivan Pate predsednik poveljnik pom. poveljnika tajnik blagajnik gospodar Za vsa pojasnila o gasilstvu se obračajte na zgO' raj navedene tovariše. Zaželjeno je, da bi čimveč članov našega podjetja pristopilo v gasilske vrste in si. pridobilo znanje o gašilštvu ter s tem pomagalo sebi'in družbi v slučaju nesreče ali požara. Stanko Vaupotič 0 REALIZACIJI DRUŽBENEGA PLANA OBČINE NOVO MESTO ZA LETO 1961 IN PREDLOGU DRUŽBENEGA PLANA ZA LETO 1962 Leto 1961 je bilo prvo leto v petletnem obdobju gospodarskega razvoja 1961-65 in v zvezi s tem je družbeni plan postavljal za preteklo leto še hitrejši porast in še • bolj pospešeno,... gibah je cdlotneproizvod# je v vseh^gcspodar-skih panogah, obenem pa tudi večja vlaganja sredstev v negospodarsko dejavnost komune. Ko'vugotavljamo realizacijo plana za leto 1961, Pridemo do zaključka, da je bil stvarni razvoj še hitrejši °d tistega, ki smo si ga postavili v družbenem planu. Posamezne gospodarske organizacije sicer niso dosegle postavljenega programa glede obsega svoje proizvodnje, notranje razdelitve sredstev ter investicijskih vlaganj, vendar pa je bil v večini gospodarskih organizacij tempo razvoja in ekonomičnega vlaganja sredstev hitrejši. Zaradi tega je gospodarska dejavnost presegla svoj začrtani družbeni plan. Negospodarska dejavnost, zlasti na področju šolstva in komunalne izgradnje, pa ni mogla v celoti doseči planiranega razvoja. Vzrok je v tem, da se je postavljal plan preveč ha osnovi potreb in premalo na osnovi razpoložljivih fi-hanČnih sredstev. Ko razpravljamo o družbenem planu za leto 1962, moramo upoštevati predvsem naslednje: 1) da z vlaganjem sredstev še nadalje povečujemo obstoječe proizvodne kapacitete v skladu s petletnim družbenim planom; 2) da vlagamo sredstva v gospodarsko dejavnost na osnovi čimvečje ekonomičnosti in rentabilnosti; 3) da se ostale gospodarske panoge razvijajo v skladu z raz vojem industrije; 4) da so investicije na področju negospodarskih dejavnosti v sorazmerju z gospodarskimi investicijami; Po planu je "bilo predvideno, da se ho v letu 1961 v vseh gospodarskih panogah povečal družbeni bruto proizvod v primerjavi z letom 196o za 3o $, stvarno pa se je povečal družbeni bruto proizvod za 35 . Po posameznih panogah gospodarstva predvidevamo' ob primerjavi z lanskoletno izvodnje v letu 1962: realizacijo sledeči dvig pro- industrija za 19 1° promet za 27 1o kmetijstvo za 28 io trgovina za 15 1o gozdarstvo oadec za 3,5 1o 6 1o gostinstvo za 11,5 $> gradbeništvo za obrt za 19 1° Industrija: V panogi industrija, ki že dosega po vrednosti preko 44 $ celotne proizvodnje v občini, je • bilo v preteklem letu doseženo 9,2 milijarde din družbenega bruto proizvoda, kar je za 37 več kot leta 196o oziroma za dobrih 5 i° nad postavljenim planom. Tak uspeh je dosegla industrija z uspešno opravljenimi planskimi naloga mi v Industriji motornih vozil, ki je prekoračila plan za 40 %, v Industriji obutve, ki je presegla postavljeni plan za 19 579.ooo din, iz komunalne dejavnosti za 14,545.000 din in °krajno sodišče za 21,994.000 din, skupaj torej za 38,118.000 din izdatkov po realizaciji v letu 1961. Vkljub prenosu navedenih služb predlog OLO ne predvideva povečanja dohodkov občine v participaciji skupnih dohodkov, temveč predvideva, naj bi znašal odstotek udeležbe le 46 torej celo manj kot v letu 1961, ko je bil določen odstotek 47 $ oziroma po vloženem amandmanu ObLO 46 5^, zato pa je bila ObLO Novo mesto v letu 1961 priznana dotacija v višini 15,473.000 din, kar znaša 1,5 1° ali skupna udeležba 47,5 Če primerjamo dohodke občine Novo mesto za leto 1962 v višini 955,338.000 din 2 odbitkom obvezne lo$ rezerve 5o,ooo.ooo din torej razpoložljivih s predvidenimi potrebami 2naša primanjklaj * 9o5,338.ooo din 1.001,496.000 din 96,158.ooo din -22- PREDLOG SPREMEMBE stopenj občinskega prometnega davka in dopolnilnega PRORAČUNSKEGA PRISPEVKA !• Občinski prometni davek na alkoholne pijače: Z uredbo o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ št.6/62) je predpisano, da morajo občinski ljudski odbori vpeljati občinski prometni davek na naravno vino po stopnji 5 i°, na ostale alkoholne pijače pa po stopnji 10 i°. Poleg tega pa smejo občinski ljudski odbori vpeljati še davek po dopolnilni stopnji in sicer za naravno vino do 15 in za ostale alkoholne pijače do 10 $,tako da znaša skupna stopnja največ 2o $ za vse ostale alkoholne pijače, 2. Občinski prometni davek na promet blaga v trgovini na drobno: Z isto uredbo kot pod 1.točko je predpisano, da morajo občinski ljudski odbori vpeljati na promet blaga v trgovini na drobno občinski prometni davek najmanj po stopnji 3 1°, na promet alkoholnih pijač pa najmanj 5 Boleg tega pa smejo predpisati tudi davek po dopolnilni • stopnji na promet blaga do 5 tako da znaša skupaj največ 8 $ in na promet alkoholnih pijač do 15 tako da znaša skupno stopnja največ 2o /. Iz poročila o proračunskih dohodkih in izdatkih za leto 1962 je razvidno, da so bili dohodki iz 1.točke za občino Novo mesto predvideni po najvišjih stopnjah, dohodki iz 2. točke pa po stopnji 6 $ za promet blaga in po stopnji 20 io za promet alkoholnih pijač v trgovini na drobno. Sredstva iz tega naslova naj bi se torej uporabila kot redni dohodek proračuna za kritje povečanih komunalnih, zdravstvenih in socialnih potreb. Enake stopnje \ivajajo tudi ostale občine v okraju oziroma republiki. Zaradi kritičnega stanja proračunske potrošnje, dohodkov iz povečanih stopenj davka ni mogoče določiti za druge namene. ^• dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka: Z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev (Uradni list FLRJ št. 52/61) je določeno, da občinski ljudski odbori lahko predpišejo dopolnilni proračunski prispevek v višini do lo $ proračunskega prispevka, oziroma lahko tudi višji odstotek, vendar največ 15$. Razlika od 10 $ do 15 $'pa se sme uporabiti le za finansiranje šolstva.. Občinski ljudski odbor je že sprejel odlok o uvedbi dopolnilnega proračunskega prispevka- za leto 1962 po stopnji 5 $ za vse zavezance. Pri sestavi predloga dohod-ko- občini Novo mesto za leto 1962 so bili predvideni dohodki iz tega naslova po polni stopnji 15 $. Za zagotovitev sredstev za finansiranje šolstva se bo -stekala vsa razlika od že predpisane stopnje 5 $ do nove stopnje'15 $ brez delitve na šolski sklad. Problematika šolstva je dobro znana' vsem volivcem in jo je mogoče reševati le z dodelitvijo zadostnih sredstev ter s tem izboljšati kvaliteto pouka in nuditi boljše pogoje učencem vseh šol tako na podeželju kot v mestu. Ker dohodki občine po dosedanjih instrumentih ne dovoljujejo finansiranja niti vseh najnujnejših potreb,je Povečanje stopnje dopolnilnega proračunskega prispevka u--temeljeno in bodo od tega imeli korist predvsem naši otro-in preko njih vsa naša družbena skupnost. B.B. N BIČAJ NAVODIL 0 ZDRAVSTVENIM ZAVAROVANJU (Nadaljevanje) 14-. člen •'-) Zavarovancu, ki je prej opravljal poklicno delo kot obrtnik (5.točka prvega odstavka 41.člena) ali kot oseba,ki se je ukvarjala s storitvami na javnih mestih (6.točka prvega odstavka 41.člena) in mu je bilo to edini ali glavni poklic, se šteje v primerih, določenih v smislu l.toč. tretjega odstavka 41.člena tega zakona, od poklicnega dela, ki ga je opravljal pred 15. majem 1945, za pokojnino toliko časa, kolikor časa je bil po 15.maju 1945 v delavskem razmerju s polnim rednim delovnim časom, če ostane po 15. maju 1945 v delovnem razmerju najmanj 5 let. 2/ Ves čas poklicnega dela pred 15. majem 1945 se šteje za pokojnino, če prebije zavarovanec po 15. maj,u 1945 v delovnem razmerju petnajst let in poln redni delovni čas. 3/ Ne glede na prejšnja dva odstavka se vštevajo za priznanja poklicnega dela v delovno dobo tudi obdobja iz 29., 31. in 34. člena tega zakona, in sicer po petem odstavku 43. člena tega zakona. 15. člen Zavarovancem, ki so bili prej. duhovniki, se šteje v delovno dobo Čas, ko so bili kot duhovniki pokojninsko zavarovani v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji na podlagi predpisov in pogodb o socialnem zavarovanju duhov-rikov, za pokojnino se jim pa šteje tudi čas pred uvedbo tega zavarovanja, ko so opravljali določeno duhovniško službo, in sicer v enakem obsegu, kot se prizna ta čas zavarovanim duhovnikom po pogodbah o njihovem socialnem zavarovanju. 46. člen Zavarovancu, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi tega, ker je odšel v tujino kot zakonec osebe, ki je kila imenovana ali premeščena v službo diplomatskemu predstav ništvu Federativne ljudske republike Jugoslavije, se šteje Za pokojnino čas, ko je bil v tujini in ni bil v delovnem razmerju, če ima takrat, ko se mu odmerja pokojnina, delovno dobo najmanj 15 let. Ta čas, ko je bil v tujini, se mu s'teje za pokojnino, če od prenehanja delovnega razmerja do odhoda v tujino ni preteklo več kot mesec dni in če se je zavarovanec po vrnitvi v državo v enem mesecu zaposlil ali Priglasil za zaposlitev pristojnemu organu. 1?» člen Čas, ko je bil zavarovanec-jugoslovanski državljan, ki se je izselil pred 6. aprilom 1941, v delovnem razmerju v “tujini, se mu prizna za pokojnino, če je dopolnil v Jugoslaviji po 15. maju 1945 delovno dobo najmanj pet let ali Pa skupaj najmanj deset let pred tem dnem in po tem dnevu, razen če ni v meddržavnih pogodbah drugače določeno. 17» člen Za delovno razmerje v smislu tega zakona se štejejo tudi funkcije oziroma dela, ki,'jih opravljajo osebe iz 2. do 5. točke prvega odstavka 12. člena in 14. člena tega zakona. 49» člen v/ Cas, ki se ne šteje.za pokojnino; V delovno dobo se ne šteje čas: 1) ko je bil zavarovanec v delovnem razmerju, preden je dopolnil petnajst let starosti; 2) ko je bil zavarovanec vajenec ali ko se je redno šolal, ne glede na starost, izvzemši po 27.členu tega zakona; 3) ko je zavarovanec med trajanjem delovnega razmerja prestajal zaporno kazen, če je bil obsojen na kazen, daljšo kot mesec dni. V posebno dobo se ne štejejo obdobja 29. do 47. člena tega zakona, ko "»zavarovanec še ni bil star petnajst let, izvzem-ei obdobja iz 1. točke prvega odstavka 31» člena tega zakona. Mimica Seničar ZAČETEK DELA V NOVOTEKSU Potem ko smo začeli delati v naši sedanji tovarni, smo morali premagati še mnogo težav. Stremeli smo za čim Vecjo produktivnostjo, a to je bilo na starih strojih težko doseči, na nove stroje pa tedjaj še pomisliti nisno mogli, ■^ilo pa je dovolj dela tudi izven tovarne. Že tedaj smo i-meli svojo menzo, ki smo jo pa morali sami oskrbovati. Imeli smo svojo ekonomijo, kjer smo pridelovali razne poljske pridelke, ki se jih tedaj ni dalo kupiti. Vsa večja dela na ekonomiji smo opravili sami s prostovoljnim delom, kajti delovne sile in pa tudi denarnih sredstev ni bilo toliko kot danes. Ko smo si to nekako uredili, so se pojavile zo-Pet nove težave. Prišla je gospodarska blokada z vzhoda, ih nevarnost nove vojne. Nekateri naši delavci so morali Pod orožje, ostali pa smo morali izpolniti proizvodni plan, Kl je bil pred nas postavljen. Naš kolektiv je prebrodil vse ovire in izpolnil vse zadane naloge. Težave smo imeli ihdi z nabavo surovin, ki pa smo jih vedno odstranili, tako da do večjih zastojev ni nikoli prišlo. Večkrat nam je Primanjkovalo tudi električne energij eposebno v zimskih mesecih, ko ni bilo padavin in je bil zelo nizek vodostaj. Tako smo pričakali leto 1951, ko se je izpolnilo geslo "TOVARNE DELAVCEM" in so postali naši proizvajalci tudi upravljalci v svojih podjetjih. Stane Židanek SINTETIČNA VLAKNA (Nadaljevanje) Preja iz perlona ali nylona je zaradi manjše specifične teže pri isti številki debelejša kot preja iz druge tekstilne surovine. Pri tkanini iz perlona ali nylona lahko prištedimo 20 do 30 $ materiala, če hočemo izdelati ■tkanino z določeno gostoto. To pa je treba upoštevati pri izdelavi tkjanin. Če pa želimo izredno gosto tkanino, potem lahko uporabimo za njo iste številke preje kot pri drugih surovinah. Za normalno tkanino pa moramo izbrati višje številke sintetične preje. Pregoste tkanine perlona ali nylo-Ua ne prepuščajo zraka. Pri takih tkaninah se tudi ne more izmenjavati vlaga. Ge pa je tkanina redkeje tkana, doseže-1110 nasprotno, in sicer to, da gre znoj skozi redko tkanino zelo hitro, ker sintetična vlakna ne vsrkavajo vlage in jo 2&to tudi na zadržujejo. Obstojnost perlona v vročini je dobra. Brez ško-lahko likamo do temperature 160 C. Oe uporabljamo višjo "temperaturo, je treba podložiti mokro krpo. Ne smemo nam-reČ pozabiti, da je perlon kot nylon zaradi svojega kemičnemu sestava termoplastiČen in se celo tali. Tališče perlona pri temperaturi 215 do 218 C. Plascičen postaja že pri Cca 160 do 170° C. Pri tem pa ohrani skoraj vso svojo trd-n°st. Temperature do 100 C tudi po daljšem učinkovanju ne poškodujejo vlakna. Preje iz sintetike, predvsem višje številke, se Zelo močno raztegnejo. Sicer nitke zopet uskočijo, toda če uskočijo enakomerno,dobimo valovito tkanino. Pri predeli je treba zato posebno paziti, da se perlon ne nategne Prokomerno in da je obremenitev enakomerna. Neobdelane tka-nine in trikotaža iz perlona ali nylona se mečkajo prav tako ^ade kakor vsako drugo blago, ki ni primerno apretirano. Ce jih mokre in vroče obdelujemo, spremenijo tudi svojo oblikoi Spremembo oblike pa lahko preprečimo, če material fiksiramo z vročo paro ali suhim vročim zrakom. Na ta način dosežemo, da proizvod ne uskoči oziroma da ne spremeni več svoje oblike, zmanjša pa se v precejšnji meri tudi možnost mečkanj a; Fiksiranih tkanin na splošno ni treba več likati. Na drugi strani je možno fiksirati gube in druge efekte s toplotno obdelavo. Iri fiksiranju se spremeni tudi karakter tkanine, ker postane bolj groba. Nitke se ne dajo več premikati v tkanini. Močna vita preja ali sukanec se ne nakodra več* ludi madeže po toplotnem fiksiranju težko odstranimo. Zato je priporočijivo, da surovih tkanin ne umažemo oziroma da jih pred fiksiranjem temeljite čistimo in -peremo, Iri predelavi se često pojavlja elektro-statičnost, katero odstranimo po potrebi z močno zračno vlago ali s antistatičnimi sredstvi. Perlon je zelo dober izolator in ga uporabljamo Za ovijanje električnih žic in kablov. V mnogih primerih 3e perlon kot nylon bolj odporen proti kemikalijam kot o-stala naravna vlakna. Nevarne so le nekatere kisline, ki vlakno poškodujejo. Tako se na primer perlon topi v vroči koncentrirani..10četni kislini in v mrzli koncentrirani mravljični kislini. Posebno dobro topilo za perlon pa je fa-nol. Izdelki iz perlona so odporni proti gnilobi in mrčesu. Ker je prelon neprebavljiv, ne-more služiti nobenemu živemu bitju za hrano. Manjša pa je obstojnost proti svetlobi. Zato ni priporočljivo izdelovati iz samega perlona nebarvanb tekstilno blago, ki je dalj časa izpostavljeno sončnim žarkom. Bolje je, da take izdelke barvamo In jih s tem nekako obvarujemo pred žarki. Druga neprijetna lastnost je tvorba kosmate vlaknate površine na izdelkih iz perlona po daljši uporabi. To napako je možno omiliti na več načinov, na primer če upodabljamo daljši stapel, ker dolga vlakna teže izstopajo na -Površino kot kratka, nadalje z večjim vitjem in končno z' dobrim fiksiranjem vlaken, tako da ne silijo na površino. Nylon in perlon sta si priborila že vidno mesto v tekstilni industriji. Skoraj vse ženske in moške noga-vice se izdelujejo iz teh vlaken. Tudi za ostale izdelke Predstavlja ta s.urovina veliko uporabno vrednost. Pri izdelavi tkanin iz nylona ali perlona moramo upoštevati manjšo specifično težo. Zato moramo uporabljati višje številke Preje, če hočemo da tkanina ne bo pregosta. Na površini je preja teh vlaken nekoliko kosmata? pozneje pa se pri apretiranju ta lastnost delno odpravi Iz perlona in nylona izdelujejo tkanine za bluze, srajce, dežne plašče, dežnike, trakove, šotorovino, vrvi, ribiške mreže itd. Pri likanju perlona moramo vedeti, da mu toplota višja od 180 C močno škodi in se pri tej remperaturi že ^ali. Ker perlon kot nylon skoraj ne vsrkavata vlage,, tu-umazanija in maščobe ne prodrejo v vlakno, ampak se le vsedejo na gladko površino vlakna. Zato se dajo proizvodi iz !teh vlaken zelo lahko čistiti že v mlačni vodi z malim dodatkom pralnega sredstva. Slaba stran perila iz sintetič nega vlakna je v tem,- da se v njem potimo, posebno če so tkanine goste, ker ne prepuščajo zraka. Tudi pri nas prodirajo sintetična vlakna zadnje čase vedno bolj na trg. Nekatera podjetja izdelujejo že prav lepe izdelke. Verjetno ne bo več dolgo, ko bomo za-Celi sami izdelovati to prepotrebno vlakno za tekstilno industrijo. B.B. NAŠA KRONIKA V mesecu marcu so se poročili: kurija Kambič - poročena Muc, Marta Reba I,- poročena Marovec. Rodile pa so: inica Luzar - punčko, Jožefa Gregorčič - punčko, Mimica uČar - punčko, Martina Čečelič - fantka, Pepca Bevc -antka, Jožica Stepap - punčko, Ana Logar - punčko, Mimi nntolj - fantka in Anica Klobčar - fantka. v Novoporočenkama, mladim mamicam in novorojenčkom 2elimo veliko zdravja in najlepše čestitke ! V podjetje so prišli: Jože Geršič, Daniel Starc, Jožef Rozman in Stanko Breznik, « ’ Novim članom našega kolektiva želimo mnogo delov-nih uspehov in osebnega zadovoljstva' ! Na lastno željo so podjetje zapustili: Slavka Cujnik, Alojzija Mikloška in Ljubica Novoseli Na odsluženje vojaškega roka pa sta odšla: . Peter Kumer in Anton Kostrevc. Dne 31. 3. 1962 je stanje zaposlenih v našem podjetju 713, Od tega je 220 moških in 493 žensk, Uslužben-cev je 94, delavcev 610 in 9 vajencev. ZA RAZVEDRILO Nekateri naši delavci stanujejo pri kmetih in jim Pomagajo pri delu namesto plačila za stanovanje in hrano. Zato se je zadnjič med Tonetom in Tinetom razvil tale razgovor : "Ali ne stanuješ več pri tistem kmetu?" "Ne, Ugotovil sem, da sem zaradi neprestanega dela že izgubil ugled pri ljudeh. Nekateri izgubijo ugled, ker ne delajo, jaz sem ga pa zato, ker sem preveč delal." Zaradi naših strelovodov ... Od nekega podjetja,ki pregleduje strelovodne naprave smo prejeli dopis, v katerem piše med drugim: • •> . Strelovodi na Vaših zgradbah gotovo že več let ni-s° bili pregledani, vsled česar obstoji v kritičnih vremen-skih prilikah nevarnost elementarnih škod na cerkvi in in-Ventarju ter so tudi Vaši delavci in uslužbenci ogroženi ..,. Pone: Pine: