Trst ljubi jazz in tudi Martino Feri z njenim bendom: za festival je pevka s skupino pripravila poklon Wonderju >/10 Primorski dnevnik PETEK, 6. AVGUSTA 2010_ Št. 184 (19.891) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 gorica - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 čedad - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Izredna uprava za šolo v v Spetru? SandorTence Obnovitev poslopja špetr-ske dvojezične šole naj vodi in izpelje komisar, ki naj ga imenuje italijanska vlada. Zamisel se zdi čudaška, če dobro pomislimo pa tudi ne. Italijanski birokratski mlini, kot vemo, me-Ijejo zelo počasi, Občina Špeter pa ima glede reševanja prostorskih problemov šole velike težave z izvajanjem dogovorov, ki so biIi sprejeti na videmski pre-fekturi. Senator Ferruccio Saro, ki predIaga komisarja za špetrsko šoIo, je zeIo izkušen poIitik, z dobrimi zvezami v Trstu in v Rimu. Sodeč po vsebini njegovega dopisa Silviu Berlusconiju, je Saro pozitivno razpoIožen do dvojezične šoIe. Imenovanje komisarja je zapIetena stvar in Sarov predIog tako aIi drugače pomeni nezaupnico špetrski občinski upravi, ki ne zna (ali noče) primerno rešiti tega probIema. Obotavljajo se tudi deželne šolske obIasti, ki so pri tej zadevi igraIe precej obrobno vIogo, čeprav sodi dvojezična šola v njihove pristojnosti. Starši špetrskih otrok medtem ne odnehajo. Včeraj so začeIi z novimi akcijami in opo-zoriIi, ki imajo za ciIj stopnjevanje pritiskov na Občino in zIasti na župana, naj vendarIe pojasni, kaj ima v misIih in predvsem naj ukrepa. Vsak dan se bodo starši zbraIi pred špe-trskim županstvom in zbiraIi podpise pod peticijo za zagotovitev dostojne prihodnosti dvojezične šole. Do začetka novega šoIskega Ieta nas namreč Ioču-je Ie nekaj več kot mesec dni. ITALIJA - Po sredinem političnem porazu v poslanski zbornici Berlusconi razmišlja o novembrskih volitvah Malo možnosti, da bi Napolitano jeseni razpustil parlament BENEČIJA Prostorske težave dvojezičnega zavoda Starši špetrskih otrok ne popuščajo Saro predlaga komisarja za obnovo šole ČEDAD - Starši otrok dvojezične šole v Špetru hočejo vedeti kakšna usoda čaka šolo v novem šolskem letu, do katerega manjka le več kot mesec dni. Včeraj so se zbrali pred špetrskim županstvom in od župana Tiziana Manzinija spet zahtevali novice o prihodnosti šole. Župan jim je obljubil, da bo občinski odbor o tem odločal na sobotni seji. Starši še naprej zbirajo podpise (na sIiki) pod peticijo za prihodnost šole. Furlanski senator Ljudstva svobode Ferruccio Saro medtem predlaga imenovanje izrednega komisarja, ki bi vodil dela za obnovitev šolske stavbe v Špetru. Na 3. strani RIM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi ne izključuje predčasnih parlamentarnih volitev že to jesen. Berlusconi je namreč v sredo, kljub zaupnici podtajniku Giacomu Caliendu, izgubil večino v poslanski zbornici. Zadnje javnomnenjske raziskave pravijo, da ima v primeru volitev še vedno prednost pred razcepljeno levo sredino. V danih pogojih je vsekakor malo možnosti, da bi predsednik Giorgio Napolitano jeseni razpustil parlament, kot si očitno nadeja ministrski predsednik. Na 4. strani Slovenija podprla projekt Julona Na 2. strani Škedenjska železarna še onesnažuje Na 5. strani Projekt Dione za poklicno usposabljanje žensk Na 7. strani Predsednik Žagar o delovanju Zadružnega pašnika v Bazovici Na 7. strani Gorica krepi slovensko prevajalsko službo Na 12. strani Štiri kolajne »azzurrov« na plavalnem EP Na 15. strani GORICA - V Podturnu poklon Emilu Komelu Slovenec v nelahkih časih pustil sled v italijanskem in furlanskem okolju GORICA - V mestni četrti Podturn so se - kot uvod v najbolj priljubljeno goriško šagro - poklonili spominu Emila Komela ob 50-letnici smrti. Skladatelj, organist in pe-vovodja je bil po izobrazbi pripadnik srednje Evrope, po narodnosti Slovenec, sodeloval pa je tudi v furlanskem in italijanskem okolju, in to tudi v nelahkih časih, je bilo poudarjeno na večeru. O njem je Silvan Ker-ševan iz glasbene šole Emil Komel dejal: »S svojim pričevanjem nas je naučil veliko stvari. Glasbi je bil predan tudi v težkih trenutkih, vedno je ostal odprt do vseh. To je prava pot, po kateri moramo hoditi tudi mi.« Erika Jazbar je k temu dodala: »Bil je problematična figura, ker "ni pripadal" nikomur.« Na 13. strani 2 Petek, 6. avgusta 2010 ALPE-JADRAN / LJUBLJANA - Dogovor podpisala ministrica Darja Radie in generalni direktor Edi Kraus Slovenija bo financirala investicijski projekt podjetja Julon Gre za projekt Econyi/ ki ga je pripravila Julonova lastnica, italijanska družbe Aquafil LJUBLJANA - Slovenska vlada bo podjetju Julon s sedežem v Ljubljani za investicijski projekt Econyl namenila 3,6 milijona evrov. Projekt je pripravil lastnik Julona, italijanska družba Aquafil, po besedah gospodarske ministrice Darje Radie pa je za Slovenijo pomemben predvsem zato, ker odpira visoko kvalificirana delovna mesta. Vrednost investicijskega projekta v celoti je ocenjena na 15,7 milijona evrov oz. 17,4 milijona evrov, če so upoštevani še stroški bruto plač in obveznih prispevkov za socialno varnost za nove zaposlitve za obdobje dveh let. Projekt bo ustvaril 46 novih visoko kvalificiranih delovnih mest, ki morajo ostati v regiji pet let po prvi zasedenosti. Generalni direktor podjetja Julon Edi Kraus je ob tem pojasnil, da bodo v skladu z načrti prva delovna mesta začeli odpirati že s septembrom, zapolnili pa naj bi jih do februarja oz. marca prihodnje leto, ko naj bi bila investicija tudi zaključena. Slovenska stran je medtem izračunala, da bo med letoma 2010 in 2015 projekt ustvaril za 35,8 milijona evrov zunanjih finančnih učinkov za državo. Radieeva pa je pojasnila še, da se bo po izračunih investicija državi povrnila že v dveh letih. Po besedah ministrice je omenjena tuja investicija za Slovenijo izrednega pomena, saj kot prva takšna investicija, ki jo je država podprla na podlagi 22. člena uredbe o finančnih spodbudah za tuje neposredne investicije, zagotavlja visoko kvalificirana delovna mesta. "Prvič govorimo o visokotehnološki investiciji, ki bo tudi zaposlovala visoko usposobljene delavce, in to so investicije, ki si jih pravzaprav v Sloveniji želimo tudi v prihodnje," je po današnjem podpisu pogodbe v Ljubljani povedala Radiceva. Predmet samega projekta je uvedba inovativne in konkurenčne tehnologije in novega industrijskega procesa, s katerim bo iz odpadkov različnih vrst mogoče pridobiti regenerirano surovino kaprolaktam, ki je osnova za izdelavo polia-mida 6. Julon sedaj uvaža okoli 98 odstotkov kaprolaktama, investicija pa bo omogočila, da ga bodo sa- Edi Kraus in Darja Radie med izmenjavo podpisanega dogovora; srečanja sta se udeležila tudi italijanski veleposlanik Alessandro Pietromarchi (levo zadaj) in generalni direktor Direktorata za ekonomske odnose s tujino Alfred Killer (desno zadaj) bobo mi proizvedli med 26 in 27 odstotki. S tem bo podjetje izpuste ogljikovega dioksida v okolje znižalo za 20 tisoč ton, poraba nafte bo nižja za 10.000 ton, poraba plina za 18.000 kubičnih metrov in poraba vode za 150.000 kubičnih metrov. Julon bo v pogajanjih s slovenskimi podjetji za zbiranje odpadkov spodbudil ločevanje odpadkov iz nylona 6, z investicijo pa bo ohranil pomemben del kupcev na svetovnih trgih, ki želijo v svojih proizvodih zagotoviti zadosten delež recikliranih nitk oz. drugih kaprolaktamskih materialov, je še pojasnil Kraus. Aquafil bo sicer v projekt investiral sedem milijonov evrov, Julon pa pet milijonov evrov. To bo izvedeno s krediti, in sicer bo Julon pogodbo o kreditu sklenil pri eni od domačih bank. Pogodbo naj bi podpisali v prihodnjih 10 dneh, je napovedal Kraus. V okviru uredbe o spodbujanju neposrednih tujih investicij je država odobrila že spodbudo za proizvodnjo Renaultovega modela wind. Nekaj predlogov projektov pa je še v obravnavi, vendar o njih pred potrditvijo ni mogoče javno govoriti, je pojasnila Radiceva. (STA) Slovenci sodijo med najmanj priljubljene priseljence v Avstriji LINZ - Slovenci so med najmanj priljubljenimi priseljenci v Avstriji, kaže neka javnomnenjska raziskava. Med najbolj zaželenimi prišleki so Nemci, Čehi, Srbi in Slovaki. V raziskavi o priseljevanju je sicer kar 52 odstotkov vprašanih menilo, da je priseljevanje pomembno za prihodnost Avstrije spričo nizke rodnosti, a jih je tudi 43 odstotkov zaskrbljenih, da priseljevanje prinaša konflikte in večje socialne izdatke, s tem pa višje davke. A če bi si že želeli koga, da se priseli v Avstrijo, potem bi bili to predvsem Nemci. Tako je menilo 68 odstotkov vprašanih. Najljubšim avstrijskim sosedom sledijo Čehi, katerih priseljevanje podpira 25 odstotkov vprašanih, Srbi in Slovaki pa so na tretjem mestu s po 21 odstotki. Med najmanj zaželenimi prišleki pa so se znašli državljani afriških in arabskih držav ter Rusije in Ukrajine. Med nepriljubljenimi nato sledijo Slovenci, katerih priseljevanje podpira le 5 odstotkov vprašanih, sledijo pa Turki in Romuni, ki jih podpira 6 odstotkov. V raziskavi javnomnenjskega inštituta "Market" iz Linza je sodelovalo 500 oseb, starejših od 16 let, potekala pa je preko interneta. CELOVEC - Gospodarsko sodelovanje Slovenska gospodarska zveza gostila skupino podjetnikov iz Indije Pokazali so veliko zanimanje za koroško gospodarstvo - Srečanje v Zvezi Bank Predstavniki koroškega gospodarstva na čelu s predsednikom SGZ Benjaminom Wakounigom (četrti iz leve) z gosti iz Indije MOJSTRANA - Planinci po sto letih prizadevanj končno dobili lastni muzej Slovenski planinski muzej povsem nared za jutrišnje odprtje MOJSTRANA - Slovensko planinstvo bo po več kot sto letih prizadevanj jutri v Mojstrani vendarle dobilo lastni muzej, v katerem bo predstavljena njegova bogata zgodovina. Izgradnja in ureditev Slovenskega planinskega muzeja pa pomeni šele polovico opravljenega dela, saj bo v prihodnje potrebno muzej nadgrajevati in vanj privabljati obiskovalce. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci pred sobotnim slovesnim odprtjem Slovenskega planinskega muzeja povedal njegov vodja Miro Eržen, si želi, da bi muzej našel svoje mesto med Slovenci in med vsemi ljubitelji gora, pa tudi med kulturnimi institucijami, da bodo lahko v prihodnje uresničili še nadaljnje projekte. "Izgradnja je prvi polčas pri Slovenskem planinskem muzeju, drugi pa bo uveljavitev njegove blagovne znamke," je poudaril Eržen. Osnovni cilj muzeja bo tudi v bodoče zbirati gradivo in beležiti dogodke ter jih primerno umeščati v zgodovino. Drugi cilj pa je vzgojni za mlade rodove, pri čemer je muzej potrebno dopolniti z dogajanjem v neposredni okolici. Eržen prav tako kot kranjskogorski župan Jure Žerjav verjame, da bo muzej, ki naj bi letno pri- vabil 30.000 obiskovalcev, postal pomemben del turistične ponudbe Mojstrane, ki je bila v času nekdanje Jugoslavije pomembna turistična točka. Muzej naj bi ne le v začetku delovanja, temveč tudi v prihodnje z raznimi priložnostnimi razstavami in dogodki, privabil številne turiste. Postavil pa naj bi bil tudi informacijska točka Triglavskega narodnega parka, ki bo skupaj z Gornjesav-skim muzejem, Planinsko zvezo Slovenije (PZS), ustanovo Avgusta Delavca in kranjskogorsko občino pomagal pri financiranju muzeja, ki se bo preživljal tudi s pomočjo vstopnine. "Želimo, da to postane mesto, kamor se večkrat vračamo. Muzej je prostor, namenjen izobraževanju, druženju in verjamemo, da se bodo v njem dobro počutili tako domači kot tuji ljubitelji gora," je dejal predsednik PZS Bojan Rotovnik. "Mnoge generacije slovenskih planincev so si preko sto let prizadevale, da bi pridobile svoj planinski muzej, zato smo zelo veseli in ponosni, da bomo dobili lastno institucijo, ki bo skrbela za sistematično beleženje planinske zgodovine," je zadovoljen Rotovnik, ki je spomnil, da je planin- stvo v Sloveniji zelo razširjeno. Temu primerno je tudi število eksponatov, ki bi lahko svoje mesto našli v muzeju. Zbrali so jih je preko 2000 eksponatov, za samo stalno razstavo pa so jih uporabili 450, katerih glavnina je iz stare Triglavske zbirke. Razstava je po principu vzpona na goro sestavljena iz klasične postavitve z vitrinami, predmeti in starimi fotografijami ter iz sodobnega dela z raznimi avdio-vizualnimi pripomočki, računalniškimi vsebinami in interaktivnimi igricami, je pojasnila kustosinja Elizabeta Gradnik, ki je ena izmed petih zaposlenih v muzeju. V prihodnje se bo Gornjesavski muzej Jesenice, v okviru katerega planinski muzej deluje, prizadeval, da bi zanj pridobil status nacionalnega muzeja, kar bi pomenilo tudi pomoč kulturnega ministrstva pri financiranju. "Velika prednost muzeja je, da smo v novi primerni stavbi, saj je to prvi namensko zgrajen muzej po drugi svetovni vojni. Tu imamo tudi depoje in strokovno knjižnico za obdelovanje gradiva, v kateri lahko vsak pridobi informacije o slovenskem planinstvu" je nacionalni pomen muzeja izpostavila direktorica Gornjesavskega muzeja Irena Lačen Benedičič. (STA) CELOVEC - Slovenska gospodarska zveza (SGZ) na Koroškem je v torek v sodelovanju z ljubljanskim Mednarodnim centrom za promocijo podjetništva - International Center for Promotion of Enterprises, mednarodne mreže, ki deluje v sklopu Združenih narodov, v Celovcu gostila 35-član-sko gospodarsko delegacijo iz Indije. V prostorih Zveze Bank, osrednje bančne ustanove koroških Slovencev, so gostje z velikim zanimanjem sprejeli poleg predstavitve slovenskega gospodarstva tudi predstavitve najbolj pomembnih poslovnih dejavnikov na Koroškem - Gospodarske zbornice (WKK), Združenja industrialcev (IV), Koroškega sklada za pospeševanje podjetništva (WKF) in Razvojne agencije Koroške (EAK). V imenu vseh jih je pozdravil predsednik SGZ Benjamin Wakounig. Vodja delegacije iz Indije Chandan Mukkherjee (Muka-zi) je v pogovoru za medije še posebej izpostavil možnosti za tesnejše sodelovanje med Indijo in Avstrijo ter tudi Slovenijo. Precej možnosti je predvsem na področju kmetijstva, industrije in transporta. Kot vodja oddelka za izobraževanje pri indijski vladi pa je za Mukkherjeeja zlasti področje človeškega kapitala, učenja in izobraževanja še neobdelano polje. Izmenjava izkušenj da bi nedvoumno koristila vsem. V živahni diskusiji so se Indijci najbolj zanimali za tako imenovani za partnerske povezave med privatnim sektorjem in državno upravo in v tej zvezi za vprašanje učinkovitosti državnih podjetij. Še posebej jih je zanimal inova-tivni gospodarski razvoj Koroške. (I.L.) Prenočevanje v Celovcu najdražje v Avstriji! CELOVEC - Prestolnica Koroške je pri cenah za prenočitve v hotelih najdražje mesto v Avstriji. Za eno noč morajo gostje v povprečju odšteti kar 96 evrov, na Dunaju znaša cena 93 evrov, od deželnih prestolnic pa so cenovno najbolj ugodni hoteli v St. Poltenu v Nižji Avtriji. Rezultati so nadalje pokazali, da je razvoj v Celovcu v nasprotju s trendom v ostalih mestih v Avstriji. Medtem ko so se namreč drugod cene za nočitve v hotelih znižale, je Celovec postal še dražja destinacija. (I.L.) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 6. avgusta 2010 3 ŠPETER - Večdnevna protestna akcija pred županstvom Starši učencev dvojezične šole so naveličani neizpolnjenih obljub Zaskrbljenost ravnateljice Žive Gruden - Molk župana Tizana Manzinija - Solidarnost senatorke Tamare Blažina ŠPETER - Le nekaj več kot mesec dni manjka do začetka novega šolskega leta, v zvezi z usodo špetr-ske dvojezične šole pa še vedno ni bila sprejeta nobena uradna odločitev, če izvzamemo izjavo Pokrajine Videm, da ne nasprotuje uporabi Dijaškega doma s strani dvojezične šole. Vsa ta negotovost je krizni odbor staršev spodbudila, da so priredili novo protestno akcijo. Po množični demonstraciji sredi junija, ko so ljudje dobesedno preplavili špetrske ulice, so se tokrat starši otrok, ki obiskujejo dvojezično šolo, odločili za sit-in pred tamkajšnjim županstvom. Na ta način so starši želeli izraziti nezadovoljstvo nad ravnanjem občinske uprave, ki še vedno ni bila sposobna rešiti težav dvojezične šole, ki so nastali, ko so morali učenci, dijaki in osebje marca letos zaradi varnostnih razlogov zapustiti svoje staro poslopje. Iz dneva v dan si sledijo novi predlogi, rezultat vsega tega pa je to, da nihče uradno še ne ve, kje se bodo odvijale posamezne šolske dejavnosti. Poleg tega še vedno niso začeli s preurejanjem prostorov, za katere se govori, da bodo dodeljeni dvojezični šoli. Odbor staršev pa je z včerajšnjo protestno akcijo hotel tudi seznaniti špetrske občane s svojimi predlogi v zvezi z bolj racionalno uporabo prostorov v špetrskih šolskih poslopjih, kar bi bila za Občino med drugim tudi najbolj poceni varianta. Sit-ina so se udeležili tudi nekateri opozicijski občinski svetniki (v Špetru je na oblasti desna sredina), na njem pa so med drugim tudi zbirali podpise za peticijo, ki so jo starši otrok iz dvojezične šole pripravili in izročili županu Tizianu Manziniju že 5. maja. V Špeter je prišla tudi senatorka Demokratske stranke Tamara Blažina, ki je v Rimu večkrat posegla v korist prostorske celovitosti dvojezične šole. Senatorka je izrazila solidarnost staršem in učnemu osebju. Podpisniki peticije so že takrat zahtevali, naj dvojezična šola ostane v Špetru, iz več razlogov zavrnili selitev nekaterih razredov v Sovodnjo ali Podbonesec, izrazili pričakovanje, da bo župan omogočil sodelovanje med obema špetrskima večstopenjskima zavodoma tudi z začasno selitvijo treh razredov dvojezične nižje srednje šole v prostore italijanske nižje šole in da bo župan tudi preučil in vzel v poštev predlog kriznega odbora staršev v zvezi z bolj racionalno uporabo prostorov v Dijaškem domu. Odbor staršev pa zdaj pričakuje tudi srečanje z ravnateljicama obeh špetrskih večstopenjskih zavodov (italijanskega in dvojezičnega). Na zadnjem sestanku na Prefekturi v Vidmu 26. junija ga je obljubila deželna šolska ravnateljica Daniela Beltrame, a o njem ni bilo zatem ne duha ne sluha. Vedno bolj zaskrbljena nad celotno zadevo je seveda tudi ravnateljica dvojezične šole Živa Gruden: »Za zdaj vemo le to, da bo imel vrtec na razpolago del pritličja v Dijaškem domu, vendar je prostore treba preurediti, da bodo v skladu z varnostnimi in higiensko-zdravstvenimi predpisi. To velja tudi za severni del Trijezični napis pred špetrskim županstvom in (desno) predstavnica staršev dvojezične šole Elena Domenis s senatorko Tamaro Blažina novi matajur bivšega učiteljišča, kjer bodo verjet- na razpolago pa sta samo dve stra- četkom pouka, če upoštevamo tudi no pouku sledili učenci petih razre- nišči in en umivalnik. Glede nižje to, da bo treba v nove prostore pre- dov osnovne šole. Trenutno tam ne srednje šole pa je vse še nedorečeno nesti tudi opremo in material ter bi imeli niti enega prostora za pod- in res ne vem, kako bodo lahko vsa urediti vse učilnice, da bodo pri- porni pouk ali skupinske dejavnosti, potrebna dela opravljena pred za- merne za pouk.« (NM) RIM - Predlog furlanskega senatorja Sara »Komisar za šolo« RIM - Vlada naj imenuje izrednega komisarja, ki bo poskrbel za pospešeno obnovitev stavbe špetrske šole in s tem preprečil nevarnost zaprtja dvojezične šole. To predlaga furlanski senator Ljudstva svobode Ferruccio Saro, ki je s tem v zvezi naslovil parlamentarno vprašanje ministrskemu predsedniku Silviu Berlusconiju. Saro v svojem pismu predsedniku vlade obnavlja znana dogajanja v zvezi z dvojezično šolo in se seveda nanaša na odločbo župana Tiziana Manzinija o evakuaciji šolskega poslopja. Kljub težavam je Občini uspelo zajamčiti redni konec šolskega leta 20092010, hude težave pa se napove- dujejo v novem šolskem letu. Pristojni medministrski svet CIPE je za obnovo poslopja odobril 2.160.000 evrov, ta vsota pa, kot kaže, še ni na razpolago. Ko bo denar prišel v Špeter, bosta za prilagoditev stavbe protipotresnim zakonom potrebni vsaj dve leti, zato je treba pospešiti vse postopke, da bo obnova čimprej končana. Občina Špeter se trudi za ohranitev prostorske celovitosti dvojezične šole, za pospešitev vseh birokratskih postopek in za izvedbo obnovitvenih del pa bi bil potreben izredni vladni komisar. Slednji bi po Sarovem mnenju lahko tudi precej skrajšal časovne roke za obnovitvena dela na šolski stavbi. Poletni fotoutrip '10 VIDEM - Po zadnjih polemikah Ob zidu joka v Jeruzalemu v Izraelu Ali v Reziji knjig Alda VIDEM - Tisti, ki pravijo, da Rezija in Rezijani nimajo nič skupnega s Slovani in Slovenci, bi morali prebrati knjige in članke Alda Madotta. To poudarja v odprtem pismu Bruno Tassotti s Trbiža, ki omenja Madottovo knjigo iz leta 1982 z naslovom La Val Resia e i suoi abitanti (Dolina Rezija in njeni prebivalci) ter še nekatere druge knjige, ki jih je pisatelj iz Rezije napisal o zgodovini doline pod Kaninom. V njih avtor opisuje prihod Slovencev v Kanalsko dolino in v Rezijo in zemljepisno izoliranost doline, ki je omogočila ohranitev tamkajšnjega narečja. Omenjeno Madottovo knjigo je svojčas predstavil tedanji župan Rezije Pericle Beltrame, ki ga ne moremo res imeti za »titovca«. Tassotti piše, da aktualni župan Sergio Chinese ali ni prebral Ma-dottovih del, kar je precej verjetno, ali pa jih ne upošteva. Madot- ne poznajo Madotta? tovih knjig očitno niso prebrali niti pristaši društva, ki je glasno protestiralo proti izdaji prve dvojezične osebne izkaznice v Reziji. Tas-sotti v svojem dopisu v nadaljevanju navaja tudi Madottovo knjigo Resia, paesi e localita (Rezija, vasi in naselja). Tudi v njej avtor opisuje slovenski izvor Rezijanov in njihovega narečja, kar ni nič škandaloznega, temveč le priznanje objektivne danosti. Tassotti tudi kritizira župana Chineseja, češ da je preveč prijazno sprejel tiste, ki so se glasno zo-perstavljali prvi dvojezični izkaznici. Chinese v zvezi s tem napoveduje poseg pri videmskemu pre-fektu, predsedniku republike Gior-giu Napolitanu in predsedniku vlade Silviu Berlusconiju. Župan bi se moral najbrž pritožiti tudi pri papežu, polemično zaključuje svoj dopis Tassotti. 4 Četrtek, 5. avgusta 2010 ITALIJA POLITIKA - Predsednik vlade se je menda sprijaznil z razkrojem večine Berlusconi že razmišlja o novembrskih volitvah Volilna preizkušnja je bolj verjetna spomladi - Bossi še naprej zaveznik Ljudstva svobode V Rimu razstava o filmski zlati dobi Italije RIM - Na Trajanovem trgu v Rimu je od srede na ogled 200 fotografij in naslovnic revij, ki prikazujejo zlato dobo italijanskega filma. Na ogled so fotografije, na katerih so zvezde upodobljene s svojimi oboževalci ali pri vsakodnevnih opravkih, je povedal kustos razstave Marco Panella. Zlata doba italijanskega filma v 50. in 60. letih minulega stoletja v povezavi z ameriško filmsko produkcijo se je po oceni kustosa začela leta 1949 s poroko ameriškega igralca Tyrona Power-ja in igralke Linde Christian v Italiji. V tistem času je tudi padla odločitev pro-ducentske hiše MGM, da epski film Quo Vadis posname v rimskih studiih Cinecitta. Razstavljene fotografije prikazujejo filmske ikone: režiserja Federica Fellinija na večerji z ženo, igralko Giulietto Masina in ameriškim igralcem Anthonyem Quinnom ali pa igralca Humphreyja Bogarta z igralko Lauren Bacall na pristajalni stezi rimskega letališča. Na fotografijah so v sproščenih trenutkih ujeti tudi Claudia Cardinale, Burt Lancaster, Alain Delon, Audrey Hepburn in Ingrid Bergman. ■ I • V« • | v • Največji davčni utajevalec je Italijan MILAN - »Kralj« davčnih utajevalcev je baje nek Italijan. Tako pravi Heinrich Kieber, človek, ki je nemškim tajnim službam pred časom prodal diskete s seznamom skoraj 10.000 prikritih liechtensteinskih bančnih računov. Kieber je za tednik Stern dejal, da je na seznamu daleč največji utajeva-lec »nek Italijan, dedič družine indu-strialcev«. Imena ni razkril, znano pa je, da ima skrivnostni bogataš na liechtensteinskem kupčku celih 450 milijonov evrov. Največji nemški uta-jevalec ima na računu 35 milijonov evrov. Pričakovati je, da bodo italijanske oblasti od Nemčije zahtevale podatke. Italijanska agencija za prihodke je medtem sporočila, da je v prvih sedmih mesecih tega leta od davčnih uta-jevalcev izterjala 4,9 milijona evrov, 9% več kot v enakem obdobju lani. Bossi in Berlusconi, spet skupaj tudi na morebitnih predčasnih parlamentarnih volitvah? ansa RIM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi ne izključuje predčasnih parlamentarnih volitev že to jesen. Berlusconi je namreč v sredo, kljub zaupnici podtajniku Giacomu Ca-liendu, izgubil večino v poslanski zbornici. Zadnje na javnomnenjske raziskave pravijo, da ima v primeru volitev še vedno prednost pred razcepljeno levo sredino. Berlusconi je sredino zadržanje pristašev predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija včeraj spet označil za nesmiselno in nespametno, ponovno pa ni skoparil s kritikami na račun nekdaj tesnega zaveznika, s katerim sta pred poldrugim letom tudi osnovala stranko Ljudstva svobode. »Če Finijevi privrženci še naprej podpirajo vlado, kot zatrjujejo, potem bi morali glasovati za zavrnitev nezaupnice Ca-liendu. Njihovo glasovanje pa dejansko dokazuje, da želijo le oslabiti koalicijo,« je prepričan premier. Zaradi sredinega glasovanja Berlusconi, kot rečeno, ne izključuje predčasnih volitev, ki bi jih opravili že to jesen. »Bomo videli, če bodo finijevci ostali zvesti vladnemu programu, kot so napovedali. Naredili bomo vse, da obdržimo skupaj koalicijo in uresničimo reforme. Če to ne bo mogoče, pa so možne le še predčasne volitve,« je ponovil. V danih pogojih je sicer malo možnosti, da bi bile volitve že jeseni, kot odkrito priznava notranji minister Roberto Maroni. Predsednik republike Giorgio Napolitano je namreč že nakazal, da se z morebitnimi pozivi po razpustitvi parlamenta in sklicem predčasnih volitev zagotovo ne bo ukvarjal do konca parlamentarnih počitnic 8. septembra. Zato so, če že, volitve bolj verjetne spomladi. V Demokratski stranki pravijo , da bi moral Berlusconi odstopiti, sami pa bi oblikovali tehnično ali t.i. institucionalno, morda pod vodstvom gospodarskega ministra Giulia Tre-montija. Toda v Severni ligi, ki naj bi se pridružila tovrstnemu projektu, ne želijo slišati ničesar o ločitvi od Ber-lusconija. »Tehnična vlada namesto Berlusconijeve bi bila nesprejemljiva. Če bo vlada padla, bi morali vnovič voliti. Severna liga je za jasnost,« pod-črtuje Umberto Bossi. V primeru volitev bo Liga spet ramo ob rami z Ljudstvom svobode. Tudi Pier Ferdinando Casini (UDC) glede nove vlade razmišlja podobno kot Demokratska stranka, sam pa si prizadeva predvsem za oblikovanje sredinskega zavezništva s Francescom Rutellijem in, zakaj ne, tudi s predsednikom zbornice Finijem. Politična situacija je zmedena in odprta zelo različnim rešitvam, gotovo je le, da si vodilni italijanski politiki letos najbrž ne bodo privoščili običajnega avgustovskega dopusta. MONAKO - Tožilstvo uvedlo preiskavo Stanovanjska »afera«, v katero vpleten Fini, se širi? Na arhivskem posnetku Luciano Gaucci, Elisabetta in Giancarlo Tulliani ansa RIM - Nekateri govorijo o metodah, ki spominjajo na fašistične »škvadriste«, drugi zahtevajo pojasnila. Najuglednejši protagonist »afere Montecarlo«, predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini, pa je včeraj črno na belem zapisal: preiskave na račun premoženja Nacionalnega zavezništva so dobrodošle, tudi če jih je sprožila prijava političnih nasprotnikov (dveh predstavnikov gibanja La Destra, ki mu predseduje nekdanji Finijev somišljenik Francesco Storace). In napovedal nekaj tožb zaradi obrekovanja. Rimsko tožilstvo je medtem uvedlo preiskavo proti neznancem, da bi ugotovilo, ali je prišlo do nepravilnosti pri prodaji stanovanja v Monaku, ki je bilo v lasti Finijeve stranke. V njem kot znano trenutno živi podnajemnik Giancarlo Tul-liani, brat Finijeve partnerice Elisabette. Na straneh tednika Panorama pa se je medtem oglasil Luciano Gaucci, nekdanji lastnik nogometnega kluba Perugia, predvsem pa Elisabettin zaročenec. Pojasnil je, da je pred leti zmagal na Su-perenalottu in polovico vsote (nekaj več kot milijardo lir) podaril takratni zaročenki; zaslepljen od ljubezni naj bi ji tudi zapustil vse svoje imetje po stečaju nogometnega kluba ... a pričakoval, da mu ga bo kasneje vrnila. To se baje ni zgodilo, zato je zelo jezen na lady Fini in zahteva povračilo vsega imetja: pustil bi ji samo podarjeni nakit; vračanje daril, ki so sad ljubezni, naj bi namreč prinašalo nesrečo. BRUSELJ - Eden najnevarnejših kriminalcec Za zapahi visok vodja camorre 4M m" - BRUSELJ - Italiji je uspelo zadati hud udarec kriminalni združbi camorra. V Bruslju so namreč aretirali visokega vodjo camorre in preprodajalca mamil Vittoria Pi-rozzija (na posnetku italijanske policije), ki je bil na begu od leta 2003. 58-letnega mafijca naj bi sedaj Belgija izročila Italiji. Pirozzi, ki ga uvrščajo med 100 najbolj nevarnih kriminalcev v Italiji, bo moral za 15 let za zapahe. Prijeli so ga v nekem stanovanju v središču Bruslja, za zdaj pa je v priporu v belgijski prestolnici. Italijanski notranji minister Roberto Maroni je že izrazil zadovoljstvo, še posebej, ker je Italija v zadnjih mesecih zabeležila več uspehov v boju proti organiziranemu kriminalu. "Rezultati, ki smo jih dosegli letos, so brez primere," je dejal Maroni. Pri tem je poudaril, da je boj proti mafiji ena od prednostnih nalog oblasti in da se mo- ra nadaljevati. Italijanski senat je v sredo potrdil poseben načrt za boj proti organiziranemu kriminalu. Načrt med drugim predvideva sprejetje ukrepov proti finančnim interesom mafije. Z njim so se strinjale vse stranke v senatu. - EVRO 1,3184 $ -0,2 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 5. avgusta 2010 evro (povprečni tečaj) valute 5.8. 4.8. ameriški dolar 1,3184 1,3206 japonski jen 113,66 8 9281 112,92 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 39,3010 60,8970 8,9434 39,3261 60,9650 II IUIJJKG 1 ULJ1JG danska krona rvritancKi ti ini" uu,o y / \j 7,4513 0,82930 7,4513 0,82840 Ul 1 LC11 OKI 1 Ul 1 L švedska krona nnr\¿i ^ ^rAns 9,3823 7,8765 9,3843 7,8870 1 1UI VCJIVG M Ul IG češka krona 24,750 1,3820 24,735 1 3730 JVIUGIJKI IIGI1K estonska krona m^HTarcki T/*\nnt" 15,6466 279,68 15,6466 281 89 1 1 ICiUtal jM 1U1 II 1 L poljski zlot 3,9831 1,3358 4,0036 1,3508 KG 1 IGUJM UUIGI avstralski dolar nAlnafCki IA\/ 1,4464 1,9558 1,4509 1 9558 UUIU Gl J KI ICV romunski lev lii"/*\\/cki ifac 4,2562 3,4528 4,2410 3,4528 IILUVjKI IILGJ latvijski lats hr37l ICki rAal 0,7083 2,3091 0,7086 23218 UIG£.IIJJKI ICG1 islandska krona ti lira 290,00 1 9819 290,00 1,9762 LUI J KG lil G hrvaška kuna 7,2260 7,2317 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 5. avgusta 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,30000 0,43469 0,64956 0,13000 0,17000 0,23167 0,648 0,899 1,146 ZLATO (999,99 %%) za kg 29.113,00 € -4,87 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 5. avgusta 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 11,95 INITEDIII IDr»DA 3 7H +0,76 KRKA 1 1 IKA KOPER 66,18 15 39 -2,37 +0,50 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 138,21 +0,33 -0,45 TELEKOM SLOVENIJE 236,86 91,61 +0,05 +0,33 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 24,00 DELO PRODAJA - ctni +0,25 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ISTRABENZ - -ISTRABENZ - - NOVA KRE. BANKA MARIBOR - - MLINOTEST - -MLINOTEST - - KOMPAS MTS - - MIWA PIVOVARNA LAŠKO Dn7A\/ADr»\/AI Mir A CA\/A 17,52 +3,42 PROBANKA - - CAI 1 IC 1 II IDI 1 AM A SAVA ' TERME ČATEŽ 155,31 -2,31 TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 17,99 -1,26 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 5. avgusta 2010 -0,76 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,18 89,95 15 46 +0,34 -1,46 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 5 +0,98 +0,30 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 1,025 4,137 +0,59 +0,12 +1 52 EDISON ENEL ENI 0,936 3,89 164 +0,00 FIAT FINMECCANICA 10,31 +0,31 +2,08 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,6 15,8 -0,35 -0,25 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,56 1153 -1,34 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 20,16 -0,43 -0,40 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,93 7,03 1 86 -0,25 -0,14 PIRELLI e C PRYSMIAN 5,62 13 24 -0,64 +2,84 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 27,92 -0,08 -1,72 -1 72 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,58 6,33 1 03 -0,47 TENARIS TERNA 15,03 -4,29 -5,05 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,2 0,11 +0,47 -1,15 UNICREDIT 8,28 2,08 -0,72 -1,89 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 82,02 $ +0,01 IZBRANI BORZNI INDEKSI 5. avgusta 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 820,45 3.271,43 +0,19 -0,02 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb rids 1.874,63 -0,10 FIRS, Banjaluka - - ralav 1 ç pü^ií-jfl SRX, Beograd BIFX Saraie\/0 253,65 1.504,86 +0,70 -0,55 Dir/\, JÛI OJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.386,59 -0,22 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 10.661,51 1.905,88 -0,18 -0 17 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt ftsf mn i nnrlnn 1.124,69 1.152,49 6.333,58 -0,23 -0,04 +0,04 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 5.365,78 3.764,19 2.540,31 -0,38 +0,09 -0,67 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.197,1 2.819,34 -0,73 -0,20 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.653,92 3.006,76 21.551,72 2.620,75 18.217,44 +1,73 +0,16 +0,00 -0,67 -0,24 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 7. avgusta 2010 5 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik TRŽAŠKA POKRAJINA - Omizje o okolju vzelo v pretres zadnje podatke Deželna agencija za okolje: škedenjska železarna še onesnažuje Ukrepi podjetja proti onesnaževanju očitno nezadostni - Septembra insitucionalno omizje na Deželi Škedenjska železarna in okoljsko vprašanje. O tem vedno bolj tesno povezanem binomu je bil govor na tehničnem omizju na tržaški pokrajini, na katerem so predstavniki zdravstvenega podjetja, deželne agencije za zaščito okolja Arpa, lastništva železarne grupe Lucchini in krajevnih uprav poskusili vsaj kolikor toliko razjasniti eno od »večnih« dilem škedenjskega industrijskega obrata: ali in koliko železarna onesnažuje Škedenj in bližnje okolje. Lastništvo se je pred meseci obvezalo, da bo storilo svoje za znižanje onesnaževanja. Zadnji podatki, ki jih je na seji posredoval odgovorni pridežel-ni agenciji Arpa Stelio Vatta, pa kažejo, da je onesnaženje zraka na območju železarne še vedno nad zakonsko dovoljeno stopnjo. Pomeni, da zadnji preventivni ukrepi podjetja niso obrodili zaželenih sadov. Predstavnik tržaškega zdravstvenega podjetja Valentino Patussi je iz-nesel nekaj podatkov o vplivu onesnaženja na zdravje prizadetih občanov. Korelacija verjetno obstaja, a je ni mogoče stoodstotno dokazati na empiričen, preverjen način. Tudi zato ne, ker se občani niso odzvali na poziv zdravstvenega podjetja, ki je skušalo z analizo krvi prebivalcev iz Škednja in s Krasa ter njihovo primerjavo poiskati morebitno korelacijo med vdihanim onesnaženim zrakom in raznimi obolenji. Od 200 pozvanih se jih je odzvalo le 35 (ali komaj 17,5 odstotka!). Tržaška pokrajina je bila »zelo jezna« nad ponovnim onesnaževanjem škedenjskega območja. Podjetje očitno ni storilo vsega tako, kot bi moralo. Zato je pokrajinska uprava zagrozila, da bo zahtevala, naj deželna uprava prekliče lastniku železarne oceno o vplivu na okolje. To bi dejansko pomenilo zamrznitev delovanja škedenjskega obrata. Podjetje Lucchini je poslalo na srečanje enega od svojih konzulentov. Vodstvo obrata je bilo včeraj »zaposleno« na srečanju v Piombinu, kjer naj bi z ruskim magnatom Mordašovom odločali o bodočnosti grupe. Tržaško pokrajino je na omizju zastopal odbornik za okolje Vittorio Zollia. Pred srečanjem je bil zelo red- Kaj se obeta škedenjski železarni? kroma kobeseden. Obnovil je, da je to drugo od treh institucionalnih omizij, ki so jih o vprašanju škedenjske železarne sklicale krajevne uprave. Tržaška občina je koordinirala omizje o bodočem gospodarskem razvoju industrijskega obrata, pokrajinska uprava je bila pokroviteljica omizja o železarni in okolj-skem vprašanju, deželna uprava pa je pristojna za koordinacijo omizja o delavskem vprašanju. Tržaška občina je že opravila svoje (razvojna plat). Potem ko bosta tudi Pokrajina in Dežela dokončala z delom, bo na vrsti tako imenovano institucionalno omizje. Deželna uprava, Pokrajina in Občina se bodo srečali s predstavniki podjetja in sindikalnih organizaciji, da bi se enkrat za vselej dogovorili, kaj je treba storiti z železarno. To bo že spet novo-staro vprašanje: kako istočasno zaščititi delovna mesta zaposlenih v železarni in istočasno zaščititi zdravje ljudi, ki tam prebivajo. Krajevne uprave iščejo odgovor nanj že več kot desetletje, a ga niso še dobile. Jim bo tokrat, v začetku septembra, vendarle uspelo? M.K. Iz Rižarne danes start karavane Mir na kolesu Danes poteka 65 let od eksplozije prve atomske bombe, tragično obletnico pa bodo obeležili tudi v Trstu. Ob 8. uri se bodo mirovniki zbrali v Rižar-ni, od koder bo ob 9. krenila kolesarska karavana Mir na kolesu: okrog štirideset kolesarjev naj bi prekolesari-lo vse štiri pokrajine Furlanije-Julijske krajine in se v ponedeljek zbralo pred ameriško bazo v Avianu. Cilj karavane je tudi spodbuditi župane občin, mimo katerih se bodo peljali kolesarji, k vpisu v združenje Mayors for Peace (Župani za mir), kateremu predseduje hirošimski prvi občan. Na Opčinah pretočili 70.000 litrov bencina Gasilci posebnega oddelka za jedrske, bakteriološke, kemične in radiološke posege so včeraj skupaj s kolegi iz Benetk cel dan (od 8.30 do 16. ure) prebili na openski železniški postaji. Iz cisterne enega izmed vagonov, ki prevažajo gorivo, je zaradi pokvarjene zaklopke curljal bencin. Po navedbah gasilcev nevarnosti ni bilo, vlak pa seveda ni smel nadaljevati poti. Celih 70.000 litrov bencina so s posebno črpalko previdno pretočili v drugo cisterno. Sodelovalo je 20 gasilcev, navzoči so bili policisti in osebje podjetja Trenitalia. PRIREDITEV - Predstavitev avtohtonih belih vin Umetniške čaše v Revoltelli Ponudili so jih vinogradniki Grgič, Bole, Lupinc, Kocijančič in Zidarič Umetniške čaše je sinoči v muzeju Revoltella zalilo vino avtohtonih sort petih vinogradnikov s Krasa in iz Brega kroma NAČRT ZA NADVOZ PRI ŠEMPOLAJU - Včeraj na Pokrajini začetek servisne konference Pregled dokumentacije o načrtu Odsotnost predstavnikov Dežele - Prihodnja seja bo 13. septembra - V prihodnjih dneh podpis dogovora med Pokrajino Trst, Občino Devin-Nabrežina in družbo Rete Ferroviaria Italiana Sodelujoči na servisni konferenci so pregledali dokumentacijo, 13. septembra pa naj bi izdali dokončno mnenje o načrtu za šempolajski nadvoz kroma Včeraj dopoldne se je v prostorih sedeža Pokrajine Trst s prvo sejo začela servisna konferenca, ki predstavlja pomembno poglavje v okviru postopka, ki bi moral pripeljati do uresničitve načrta o izgradnji železniškega nadvoza pri Šempolaju. Predstavniki in tehniki Pokrajine Trst, Občine Devin-Nabrežina, družbe Rete Ferroviaria Italiana in gozdne službe so pregledali dokumentacijo in načrte ter iznesli zahtevo po nekaterih pojasnilih tehničnega značaja, glede katerih so se načrtovalci obvezali, da jih bodo v nadaljevanju posredovali. Na včerajšnjem sestanku ni bilo predstavnikov Dežele Furlanije-Julijske krajine, zato se bodo predstavniki zainteresiranih uprav in družb ponovno sestali po poletnih počitnicah, 13. septembra, takrat pa bi morali tudi iznesti dokončno mnenje o načrtu. Včeraj pa se niso uresničile napovedi o podpisu dogovora med Občino Devin-Nabrežina, Pokrajino Trst in družbo Rete Ferroviaria Italiana, ki predstavlja eno od etap v postopku sprejemanja načrta za šempolajski nad- voz: do podpisa naj bi prišlo v prihodnjih dneh. Sklic servisne konference (sklicala jo je Pokrajina, ki mora tudi poskrbeti za načrt) je bil potreben v okviru postopka, ki bo pripeljal k izvedbi načrta in predstavlja nov korak na poti uresničevanja le-tega, potem ko so omenjeni načrt v začetku julija orisali na sedežu Pokrajine, pred približno dvema tednoma pa je devinsko-nabrežinski občinski svet soglasno sprejel sklep o podpisu dogovora med pokrajinsko in devinsko-na-brežinsko občinsko upravo ter družbo Rete Ferroviaria Italiana. Vsota, ki je namenjena gradnji nadvoza, znaša 4,9 milijona evrov, od katerih bo Pokrajina Trst prispevala 2,4 milijona, katerima je treba dodati še dva milijona, ki jih bo dala na razpolago deželna uprava, medtem ko bo družba Rete Ferroviaria Italiana prispevala 500.000 evrov. Dela bodo predvidoma dali v zakup v začetku prihodnjega leta, nekaj mesecev potem bi se morala tudi dejansko začeti, trajala pa naj bi poldrugo leto. 6 Petek, 6. avgusta 2010 TRST KARABINJERJI - Pri univerzi eden večjih zasegov rjave droge Vajeti trgovine s hašišem so bile v rokah Neapeljčanov Rekordnih 43 kilogramov in 162 tisoč evrov v gotovini - Čevljar je hotel bežati v Maroko Tiskovna konferenca z zaseženim mamilom (in 162 tisoč evri v bankovcih): z desne podpolkovnik Antonio Garritani in polkovnik Carlo Tartaglione. V odprtini v zadnjem delu peugeota 306 so kriminalci na poti iz Malage v Trst skrivali 43 kilogramov hašiša kroma Tržaški karabinjerji so v sodelovanju z državnim tožilstvom sklenili preiskavo in izvedli največji zaseg hašiša za tržaški trg, kar jih preiskovalci pomnijo. Pod obtožbo sodelovanja v mednarodni trgovini z mamili se je za zapahi znašlo pet ljudi, karabinjerji pa so odkrili rekordnih 43 kilogramov hašiša in 162.000 evrov v gotovini, izkupiček poslov s prepovedano drogo. Neapeljčana sta iz južnega španskega mesta Malaga pritihotapila do Trsta omenjeno količino rjave droge, skrila sta jo v odprtino v zadnjem delu avtomobila. Karabinjerji so preprodajalce zasačili ravno med predajo hašiša, do katere je prišlo pri glavnem sedežu tržaške univerze. Zadnjo aretacijo so izvedli v torek, ko so v čevljarski delavnici v Ulici Nordio nataknili lisice članu združbe, ki je bil na tem, da pobegne v Maroko. V zaporu so se znašli štirje Neapeljčani: vodja skupine Raf-faele Ioio, njegova desna roka, čevljar Lui-gi Zinno (po njem so operacijo poimenovali »Caligher«, kar v tržaškem narečju pomeni čevljar), pa še Domenico Caiazzo in Alessandro Avallone, ki sta hašiš prevažala z avtomobilom. Priprt je tudi Tržačan Ric-cardo Zontar, ki je Ioiu pomagal organizirati zmenek na vogalu med ulicama Valerio in Artemisio. O preiskavi so karabinjerji spregovorili včeraj na novinarski konferenci na pokrajinskem poveljstvu v Istrski ulici. Pokrajinski poveljnik, pol. Carlo Tartaglione, je pojasnil, da novice niso hoteli komentirati pred zaključkom preiskave. Eni večjih skupin krajevnih preprodajalcev droge, ki je težila k samostojnemu vodenju tržaškega tržišča hašiša, so začeli slediti lani. Prvo preiskavo je vodil državni tožilec Raffaele Tito, »podedoval« pa jo je Pietro Montrone. Slednji trdi, da je to največji zaseg hašiša, namenjenega tržaškim kupcem, kar jih beležijo na tožilstvu. Večja količina hašiša je bila po besedah podpolkovnika Antonia Garritanija bržkone namenjena krajevnim preprodajalcem na debelo, Tržačanom in morda Go-ričanom, ki kupujejo po kilogram ali dva in hašiš nato prodajo razpečevalcem. Vodja skupine je bil Raffaele Ioio, brezposelni Neapeljčan s stalnim bivališčem v Trstu. Ioio, ki je bil v rednem stiku tako z dobavitelji, je v Španiji naročal hašiš, ki je nato preplavil tržaški trg. Z njim je aktivno sodeloval Luigi Zinno, prav tako Neapeljčan, ki upravlja čevljarno v Ulici Nordio št. 8/A in dobro pozna tržaške preprodajalce. Ka-rabinjerji so maja začeli prisluškovati telefonskim pogovorom, na podlagi katerih so ugotovili, da bo kmalu prispel v Trst večji prepovedan tovor. Preiskovalci so nazadnje ujeli telefon- ULICA BATTISTI Polnočno čelno trčenje V sredo ponoči je bila Ulica Batti-sti prizorišče hujše prometne nesreče, v kateri si je voznik skuterja zlomil medenico. Tik pred polnočjo se je avtomobil volkswagen polo bele barve zaletel v motorno kolo kymco people. Avto je privozil z Ulice Giulia, obračal pa je levo proti Ulici Xydias (in Drevoredu XX. septembra). Tedaj je v nasprotno smer (z Ulice Car-ducci proti Ulici Giulia) pripeljal skuter. Prišlo je do čelnega trčenja, najverjetneje je avto izsilil prednost motornemu kolesu. Tržaška občinska policija, ki se je do pozne noči zadržala na prizorišču nesreče, obenem preverja, ali je kateri od dveh voznikov vozil prehitro. Po trčenju je bil prednji del avtomobila v bistvu uničen, skuter in motorist pa sta se znašla na asfaltu Ulice Xy-dias. Rešilec je ponesrečenca, 38-letne-ga maroškega državljana z začetnicama C. M., prepeljal v bolnišnico. Po navedbah občinske policije, ki je včeraj dopoldne še iskala njegove sorodnike, si je C. M. zlomil medenico, okreval pa naj bi šele čez tri mesece. ski pogovor med Neapeljčanoma Domeni-com Caiazzom in Alessandrom Avallone-jem ter Ioiom. Ugotovili so, da bo težko pričakovano naročilo kmalu v Trstu. Prejšnji teden so v petek zvečer zalezovali njihova vozila. Caiazzo in Avallone sta potovala z dvema avtomobiloma španske registracije. Z maroškim hašišem sta krenila iz Malage, po postanku v Barceloni pa sta privozila v Trst. V peugeotu 306 je bila droga skrbno skrita v odprtini na zadnjem koncu vozila, za od- SV. JUST - Ponoči Mladoletniki za zabavo podrsali avte Pri Sv. Justu se je trojica mladoletnikov v sredo ponoči kratkočasila z vandalskimi dejanji. Na Ulici Tiepolo so poškodovali nič manj kot deset parkiranih avtomobilov: s ključi so podrsali karoserije in tako povzročili lastnikom precejšnjo gmotno škodo. To so po navedbah tržaške kvesture počeli zgolj za zabavo. Na njihovo nesrečo pa so kovinski zvoki pritegnili pozornost stanovalca, ki je pogledal skozi okno in opazil mlade vandale. Poklical je policijo, medtem pa se je odpravil na ulico. Mladeniče je zasledoval z motornim kolesom, dokler jih ni v bližini ustavila patrulja policistov. Po pregledu osebnih dokumentov in izpolnitvi zapisnika so dva fanta prijavili sodstvu, tretjega pa ne, ker še nima 14 let. Vse tri so sredi noči pospremili k staršem. bijačem. Peugeot 407 je služil kot izvidnica. Karabinjerji so na vogalu med ulicama Valerio in Artemisio prisostvovali predaji 42 kilogramov hašiša v zameno za 129 tisoč evrov, nakar so ob 22.20 stopili v akcijo. Prijeli so Caiazza, Avalloneja, Ioia in Tržača-na Riccarda Zontarja. V Ioiovem pri Sv. Jakobu (v Ul. S. Sergio) so nato našli še pol kilograma hašiša, 90 gramov marihuane in 32 tisoč evrov v bankovcih. V torek so karabinjerji obiskali še čevljarsko delavnico v Ul. Pred dnevi so se turisti in domačini kot običajno sprehajali po tržaškem mestnem nabrežju ter občudovali idilično lepoto Tržaškega zaliva. Romantika pa je v trenutku padla ... v vodo. Sprehajalci so opazili, da v morju med sedežem pristaniške kapitanije in Pomorsko postajo plava večje število mrtvih podgan. Po nevihti jih je tok vse skupaj zazibal do obale, znano pa je, da so podgane na nabrežju doma. Amaterski snemalec je v vodi nasproti grške pravoslavne cerkve, tik ob sprehajališču, posnel cel kup mrtvih glo-davcev, ki so skazili pogled na zaliv in zgrozili mimoidoče. Posnetke je objavil na spletnem portalu You Tube (slika na desni je povzeta z videoposnetka). Lu-ca Marsi, tajnik gibanja TriesteGiovane, je opozoril, da je »Veliki trg za krajevne upravitelje neke vrste naravni rezervat, ostalih 99 odstotkov mesta pa je prepuščenih propadanju«. Marsi zahteva nadzor, čiščenje in večjo učinkovitost, saj so tovrstni ogabni prizori nepojmljivi v mestu, ki naj bi ciljalo na turizem. Nordio, kjer je Luigi Zinno popravljal par čevljev. Nataknili so mu lisice. Zinno se je baje pripravljal na beg v Maroko. Vsi zaseženi bankovci znašajo 162 tisoč evrov, denar bo končal v posebnem skladu pravosodnega ministrstva. Preiskovalci so še povedali, da je Ioio kupoval hašiš po tri do štiri evre za gram, v prodajo pa gre po deset do dvanajst evrov za gram. Zaseženi hašiš je vreden od 430 do 520 tisoč evrov. (af) -/ Campiello danesv Samatorci Sinočnjo ponovitev opere Il Campiello so morali zaradi slabega vremena preložiti, gojenci Mednarodne operne akademije Križ pa jo bodo nadoknadili že nocoj: ob 21. uri na pokritem balinišču v Samatorci. Dirka po Ulici Flavia Pred dnevi so tržaški občinski policisti v popoldanskih urah z laserjem merili hitrost vozil na Ulici Flavia, v smeri proti Miljam. Na izbranem odseku velja hitrostna omejitev 50 kilometrov na uro, marsikateri voznik pa rad pritisne na plin. Med drugimi so zalotili tudi 19-let-nika, ki je s svojim skuterjem MBK švignil mimo patrulje s hitrostjo 117 km na uro. Denarna kazen znaša petsto evrov, mlademu motoristu pa so zaradi prekrška tudi odvzeli vozniško dovoljenje. Vozniški izpit je opravil pred šestimi meseci. Na drugo mesto se je »uvrstil« 32-letni tržaški avtomobilist, ki je s svojim golfom vozil s hitrostjo 103 km/h, medtem ko je voznik volva s slovensko tablico dosegel 99 km/h. Oba bosta plačala 370 evrov globe, pogrešala pa bosta vsak po deset vozniških točk. Redarji so v nekaj urah kaznovali še osem voznikov. Pretep v baru Pinguino V noči med sredo in četrtkom je zabavo v baru Pinguino na tržaškem mestnem nabrežju pokvaril pretep. V lokalu, ki se nahaja na pomolu ob nekdanji ribarnici, so številni mladi v družbi preživljali poletni večer. Po polnoči pa je nekaterim zavrela kri: dve skupini sta se brez resnejših razlogov med seboj sprli in vnel se je pretep. V slednjem so sodelovali povečini mladi Tržačani, nekateri so mladoletni. Policija, ki je bila o dogajanju obveščena četrt pred 1. uro, je zaradi večjega števila vpletenih posegla s tremi patruljami. Duhovi so se po njihovem prihodu pomirili, omembe vrednih poškodb ni bilo. Dogovor o LED razsvetljavi Znanstveni park AREA je v okviru projekta Enerplan, ki ga podpira ministrstvo za okolje, podpisal dogovor z agencijo za razvoj gorskih območij Age-mont za poskusno uvajanje javne cestne razsvetljave z LED svetili. Okolju prijazna svetila bodo namestili v mestih in industrijskih conah na gorskem območju Furlanije-Julijske krajine. Hrvaška priznava izkaznice Generalni konzulat Republike Hrvaške v Trstu je tržaški prefekturi potrdil, da hrvaške oblasti priznavajo italijanske osebne izkaznice s podaljšanim rokom veljave. Navadna izkaznica z žigom na zadnji strani in elektronska izkaznica s priloženim listkom za podaljšanje roka italijanskim državljanom dovoljujeta vstop na hrvaško ozemlje. Vest sporoča tržaška občinska uprava. TRŽAŠKO NABREŽJE - Neprijeten prizor, ki ne spodbuja turizma Mrtve podgane v morju Po poletni nevihti jih je tok vse skupaj zazibal k obali - Na problem opozorilo gibanje TriesteGiovane / SVET Petek, 6. avgusta 2010 7 1 POKRAJINA TRST - Včeraj predstavitev zaključka prve faze projekta Dione Informacije in usposabljanje preko videa in internetnih tečajev Projekt je namenjen v prvi vrsti ženskam - V prvem semestru letos krepko znižanje števila uvajanj v svet dela V prvih šestih mesecih letošnjega leta se je na Tržaškem krepko znižalo število uvajanj v delo v primerjavi z enakim obdobjem lani. Če je bilo v prvih šestih mesecih leta 2009 število uvajanj 25.702, jih je bilo v enakem obdobju letos 20.641, kar pomeni dobrih pet tisoč manj. Še posebej se to kaže pri ženskem delu populacije: če je v prvem semestru lani 15.121 uvajanj od skupnih 25.702 zadevalo ženske, ki so tako predstavljale 60,3 odstotka vseh uvajanj v delo, se je število slednjih v enakem obdobju letos znižalo na 11.930 na skupnih 20.641, kar znaša 57,8 odstotka vseh uvajanj. To tudi zato, ker so ženske prisotne pretežno Druga faza projekta bo namenjena predvsem ženskam v svobodnih poklicih kroma na tistih področjih, kjer je zaposlitev nestalna oz. prekerna. To so nekateri podatki, s katerimi razpolaga Pokrajina Trst, ki pa se skuša zoperstaviti gospodarski krizi oz. krizi zaposlovanja tudi s projekti, kot je projekt Dione, katerega namen je nuditi poklicno usposabljanje oz. izobraževanje s po- močjo računalnika preko tečajev, ki jih bodo prirejali neposredno na spletu. Prva faza projekta, ki ga Pokrajina uresničuje v sodelovanju z združenjema Ma-raviglia, ki deluje na področju novih medijev, in Gatta Nera, ki deluje na področju enakih možnosti, ter s pokrajinskim združenjem delovnih konzulentov, se je zaključila s pripravo približno 25 minut trajajočega videoposnetka, katerega cilj je orisati priložnosti in storitve, ki jih nudi pokrajinsko okence za zaposlovanje. Vi-deoposnetek bodo predvajali na pokrajinskem centru za zaposlovanje, obenem ga bodo uporavljali tudi na informativnih srečanjih za mlade, dijake in študente, nameravajo pa ga tudi vključiti v spletno skupnost Facebook. O tem je bil govor na včerajšnjem srečanju z novinarji, na katerem je pokrajinska odbornica za šolstvo Adele Pino s predstavniki sodelujočih združenj predstavila dosedanje rezultate v okviru izvajanja projekta, obenem pa orisala tudi drugo fazo, ki bo namenjena v prvi vrsti ženskam v svobodnih poklicih. Pokrajina bo - predvidoma s koncem septembra - začela skrbeti za obvezno usposabljanje, ki je predvideno za svobodne poklice, s pomočjo tečajev preko interneta (sprva bo to predvideno le za delovne konzulentke, v nadaljevanju pa nameravajo ponuditi to storitev tudi ko-mercialistkam in odvetnicam), obenem bodo internetne tečaje lahko koristile tudi ženske, ki iščejo zaposlitev. (iž) GOSPODARSTVO - Srečanje SDGZ o novostih v zvezi z okoljsko problematiko V ospredju predvsem nova zakonodaja o odpadnem električnem materialu in napravah V četrtek, 22. julija, je Slovensko deželno gospodarsko združenje priredilo skupaj s podjetjem Servis srečanje na temo novosti v zvezi z okoljsko problematiko. O preložitvi rokov za operativnost sistema sledljivosti posebnih odpadkov SISTRI na 1. oktober je spregovoril Borut Sardoč; prisotnim je pojasnil, da so trgovinske zbornice prav v teh dneh začele deliti ključ-ke USB za upravljanje s sistemom, zaključile pa bodo predvidoma z 12. septembrom. Člane, ki bodo poverili SDGZ, da namesto njih dvigne USB ključke na Trgovinski zbornici, naj nemudoma pokličejo tajništvo SDGZ, ker je za to potrebno pripraviti določeno dokumentacijo in podpisati posebno poverilnico. Glavna tema v razpravi pa je bila nova zakonodaja, ki za kupce električnih in elektronskih naprav uvaja možnost, da ob nakupu novega stroja lahko brezplačno oddajo starega trgovcu ali obrtniku po načelu »ena proti ena«, če ima slednji dovoljenje za prodajo take naprave. Nov ministrski odlok št. 65/2010, ki predstavlja izvedbeno uredbo zakonskega odloka št. 151/2005 in je znan kot odlok o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO - decreto RAEE), določa to možnost in obveznost prilagoditve za dane kategorije operaterjev od 18. junija dalje. Zaradi nekaterih zapletov glede ureditve posebnih zbirnih centrov v pristojnosti občin in pooblaščenih upraviteljev (npr. družbe ACEGAS), se sedaj sistem le ureja (seznam zbirnih centrov, t.i. ekoloških otokov, je na razpolago na spletni strani Centra za koordinacijo OEEO www.cdcraee.it). Trgovci, inštalaterji in popravljav-ci, ki prodajajo gospodinjske in tehnične elektronske naprave ali artikle in prevozniki tovrstnih odpadkov so se udeležili srečanja, kjer so izvedeli podrobnosti o tem, kdo je primoran urediti nov vpis v register za ekološke upravljavce TZ in katere so formalnosti, potrebna dokumentacija in postopki za uvedbo novega servisa za odjemalce. Na tokratnem srečanju so bile v ospredju novosti v zvezi z okoljsko problematiko Treba je poudariti, da posebnost »poenostavljenega« režima OEEO velja samo za končane izdelke oz. aparate. Sem spadajo npr. naprave za kli-matizacijo, hladilniki, radijski sprejemniki, električne kosilnice, vrtalniki, električne ure, igrače, razsvetljava idr., ne pa sestavni deli slednjih (npr. ne-delujoči mobitel je OEEO samo, če ima tudi baterijo). Izključene so tudi električne instalacije (žice, vtičnice, električne omarice). Seznam električnih naprav je priložen odloku št. 151/2005 in je dostopen na spletni strani Centra za koordinacijo OEEO - www.cdcraee.it v sekciji »Sistema Raee« in na spletni strani SDGZ. Za vpis morajo poskrbeti torej vsi distributerji oz. prodajalci električnih naprav (v odloku so označeni kot »distrubutori«) ter vzdrževalci in instalaterji (»centri di assistenza tecnica e installatori«). Na četrkovem srečanju je Davorin Devetak prisotne seznanil tudi z novostmi o dovoljenjih za izpuste v ozračje (v italijanščini »emissioni in atmosfera«), ki se tičejo v glavnem obrtnih dejavnosti, tako storitvenih (npr. avtoličarstva) kot tudi proizvodnih in industrijskih, pri katerih se uporabljajo kabine za lakiranje in podobne naprave, ki oddajajo škodljive ali strupene izpuste v ozračje. Zakonodajni odlok št. 152 z dne 3. aprila 2005, t.i. Enotno besedilo o okolju, uvaja za dejavnosti, ki imajo tovrstna dovoljenja na podlagi prejšnje zakonodaje, obnovo teh dovoljenj. Zakon določa tri časovne skupine za prilagoditev. Prva skupina obsega dejavnosti (v italijanščini »impianti«), ki so obstajale pred letom 1988 in so prejele dovoljenje na podlagi člena št. 12 ali 13 odloka predsednika republike št. 203/88. Kdor opravlja te dejavnosti, mora obnoviti dovoljenje do konca leta in če tega ne bo storil, bo moral vložiti novo prošnjo, a ne bo smel obratovati z zadevnimi stroji, vse dokler ne prejme novega dovoljenja. Kdor razpolaga z novejšim dovolje- kroma njem, ga bo lahko obnovil od leta 2011 in pozneje. Devetak je še posebej opozoril, naj člani pregledajo in preverijo dovoljenja, katerim bo rok zapadel ob koncu leta. Gre za sledeče kategorije: av-toličarje, mizarje, stavbno pohištvo, mehanične delavnice ipd. Nekateri morajo začeti pripravljati dokumentacijo takoj, saj je Pokrajina Trst, ki je za to pristojna, za slednje določila prvo zapadlost že konec septembra. Srečanje je Devetak sklenil z obravnavanjem vprašanja, ki se tiče avtoprevoznikov, ki prevažajo odpadke za tretje osebe in so vpisani v register ekoloških upravljavcev (Albo Gestori Ambientali): prisotne je seznanil z novostmi za prevoz odpadkov na odlagališča z rednim oz. poenostavljenim dovoljenjem. Dodatne informacije o obravnavanih temah so na razpolago v zadnji okrožnici, na spletni strani ter v uradih SDGZ v Trstu. Borut Sardoč BAZOVICA - Pašnik »Naš projekt je namenjen mladim« V Bazovici se danes začenja praznik Zgodovinanarava, na katerem bodo med predstavitvami knjig, otroškimi delavnicami, razstavami in »šagro«, v ospredju tudi razvojne možnosti Krasa. Ključni dogodek tridnevnega praznovanja, ki ga prirejajo Pokrajina Trst, Pripravljalni odbor Dnevov kmetijstva, ribištva in gozdarstva, Zadružni pašnik v Bazovici in ostale vaške organizacije, bo namreč jutrišnja predstavitev Projekta za ovrednotenje kraške gmajne. Na sedežu Gospodarske zadruge v Bazovici bodo ob 10. uri spregovorili o projektu, v katerega je pokrajinska uprava vložila skoraj osemsto tisoč evrov. Njegov najbolj otipljiv rezultat je nedvomno spremenjena podoba Zadružnega pašnika, ki se nahaja med Bazovico in nekdanjim mejnim prehodom pri Lipici. S predsednikom zadruge Aleksandrom Žagarjem smo se zato pogovorili o opravljenem delu. Po tolikih letih zavlačevanj, birokratskih zaprek in neperspektiv-nosti so po Žagarjevem mnenju lahko končno zadovoljni: s podporo pokrajinske uprave se v vas ponovno vrača živinoreja, a tudi njen nekdanji naravni videz. Z električnim pastirjem so namreč zagradili okrog petdeset hektarjev jusarskih terenov, kjer se sedaj pase deset krav in okrog dvajset ovc oziroma koz; slednje pomagajo omejiti razraščanje grmovja, ki se je »polastilo« marsikatere kraške gmajne, medtem ko krave redijo predvsem za proizvodnjo kvalitetnih mesnih izdelkov. »Našprojekt je namenjen predvsem mladim, ki bi se radi posvetili živinoreji in kmetijstvu. To jim skušamo omogočiti z lepo urejenim pašnikom, kkjer se lahko živali svobodno pasejo in na katerem gradimo tudi zavetišče za živali. Prepričan sem, da jim bo uspelo, saj so polni navdušenja. Pomembni pa so tudi ostali vidiki projekta, v prvi vrsti naravovarstveni in zgodovinski, saj skušamo vzpostaviti nekdanji videz vasi in zaščititi okolje. Flora in favna je kot znano na gmajni bolj pestra kot v iglastem gozdu.« Zadružni pašnik so v Bazovici ustanovili leta 1982: takrat je štel petnajst članov, danes jih 120. Žagar se je za aktiven doprinos zahvalil podpredsedniku Darku Križmančiču, predvsem pa ustanovitelju Ivanu Križmančiču, »ki je vedno verjel v zadružništvo, trkal na vrata, če je bilo potrebno pa tudi butal z glavo proti zidu, zato da se ni vse izgubilo«. Kmetijstva je bilo namreč vedno manj, kljub dodeljenim sredstvom za njegovo pospešitev je bilo birokratskih zaprek kar nekaj, javni prispevki večkrat niso prišli do njihovih upravičencev, Kraška gorska skupnost je medtem zamrla. A vse kaže, da se bazovskemu kmetijstvu le pišejo boljši časi. (pd) 8 Petek, 6. avgusta 2010 TRST / SLIKARSTVO - S Klavdijem Palčičem na ogledu velikih plakatov Prehajanja -Traversamenti Včeraj danes »Revanša« skic Danes, PETEK, 6. avgusta 2010 LJUBO Sonce vzide ob 5.54 in zatone ob 20.27 -Dolžina dneva 14.33 - Luna vzide ob 1.17 in zatone ob 17.40 Jutri, SOBOTA, 7. avgusta 2010 KAJETAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 25,6 stopinje C, zračni tlak 1011 mb ustaljen, «•! !• I ••! ,11, I «•• f.v»»»| • veter 8 km na uro severo-vzhodnik, vlaga Po mestnih ulicah visi deset plakatov z desetimi različnimi risbami 57-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, Prehajanja - Traversamenti je naslov večmesečnega projekta, s katerim želi Slovenska kulturno-gospodarska zveza počastiti letošnji življenjski jubilej slikarja Klavdija Palčiča. V dvorani Giubileo na tržaškem Nabrežju je kot znano do 17. avgusta na ogled obsežna slikarska in kiparska razstava (v nedeljo bo ob prisotnosti umetnika ob 10.30 tudi strokovno vodstvo), medtem pa so se po mestu pojavili veliki reklamni plakati s Palčičevimi risbami. Gre za svojevrstno in izvirno razstavo »en plein air« (na prostem), ki si jo je zamislila Martina Kafol, oblikoval pa Andrej Pisani. Na vsakem tako imenovanem jumbo plakatu velikih dimenzij je upodobljena drugačna risba. To je revanša mojih skic, je med sredinim avtobusnim ogledom razstave pojasnil slikar in pristavil, da je vesel in počaščen, ker so risbe, najintimnejši faza njegovega ustvarjalnega procesa, dobile tako viden prostor. Razstava se namreč odvija po mestu, od rojanske Ulice Tor San Piero do rocolske Ul. Forlanini, mimo Drevoreda D'Annunzio, Trga Foraggi, Istrske ulice itd.: deset plakatov za deset risb. Palčič se je odločil, da na plakatih, ki so običajno preplavljeni z barvami in reklamnimi spoti, upodobi risbe v svinčni- ku. Risbe so namreč »seme, iz katerega zraste vsako moje delo; za vsako sliko pripravim zabeležke, skice, neke vrste risan dnevnik, iz katerega na koncu izberem najbolj primerno podobo«. Te risbe, ki merijo običajno le deset ali dvajset centimetrov, predstavljajo Palčiču ogrodje, na katerem gradi svoje umetnine. Na plakatih pa zaživijo v povsem novi, neprimerno večji dimenziji. Tržaški slikar je udeležencem avtobusnega ogleda zaupal marsikaj. Tako so izvedeli, da zelo rad upodablja človeško telo, v prvi vrsti noge, ki so postale že skoraj razpoznavni znak njegovega dela. Noga je hvaležen element, dovolj je, da pod njo narišeš črto in takoj veš, kje si; s črto pod nogo, stojiš na trdnih tleh, brez nje pa lebdiš v zraku: dobesedno ali le z domišljijo. A tudi, da upodobljene figure ne nastajajo na podlagi modela ali fotografij, saj se izogiba realističnih upodobitev: slike se rojevajo izključno v njegovi domišljiji. Zato ima posebno rad ilustracije otroških knjig: te ilustracije so večkrat pravo nasprotje njegov slik, ki jih preveva mediteranska dramatičnost. Med ilustriranjem se tudi Palčič spremeni v razposajenega otroka. (pd) POLETNI FOTOUTRIP '10 NA POČITNICE - S PRIMORSKIM v DNEVNIKOM Poletni fotoutrip se vrača med bralce. Po lanskem velikem uspehu vam vnovič ponujamo temo Na počitnice s Primorskim! Kamorkoli vas bodo ponesli poletni meseci, vzemite s seboj tudi časopisni izvod ali spletni Primorski dnevnik in mu posvetite enega od svojih poletnih posnetkov. Pošljite ga na naš dnevnik preko rubrike Fotogalerije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti tiskar-na@primorski.eu, lahko pa fotografijo dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici. Ogled plakatov Prehajanja, ki visijo na tržaških ulicah kroma morje skoraj mirno, temperatura morja 24,2 stopinje C. Gor in dol po Prebenegu Vilma se podi in 80 jih lovi. Še na mnoga leta hči Norma ji želi. H Čestitke BARBARA FURLAN praznuje 40 let. Vse najboljše ji iz srca voščijo vsi kriški prijatelji. Hip, hip, hura! V Prečniku ROBI 50 let ima. Veselo peli in dober kozarček spili bomo, da nazdravimo vsi. Pošiljajo ti koš poljubčkov Dolores, Sara, Michela in Dragica. Dragi Matija! S tabo in s sestrico Vero se veselimo rojstva bratca MARTINA in čestitamo mamici in očku. Sošolci 2. razreda OŠ P. Voranca s starši. Danes mineva 50 let odkar sta se vzela SILVANA in LUCIANO. Želimo vama še veliko ljubezni in sreče na skupni življenjski poti. Vaši Martin, Davide, Katja in Sandro. Naš MATEJ danes rojstni dan slavi. Poglej, na torti ena svečka že gori. Da boš še tako priden in vesel, ponoči spal in vse pojel, ti želi tvoja nona Neva. Zgodovinanarava s ...za zavestno in spoštljivo ovrednotenje tradicij in okolja Bazovica, 6.-8. avgust 2010 Fffl PROVIMCfA ■"TRIESTE PETEK 6. AVGUSTA Ob 18. uri - Predstavitev knjig profesorja Livia Poldinija in dr. Stanka Renčlja v prostorih Gospodarske zadruge v Bazovici Sledil bo ogled Bazovskega doma in odprtje razstave "Življenje na vasi: nekdanja orodja in tradicije" ter mitološke razstave Od 20. do 24. ure - Ples z ansamblom Ml. Bazovski kal SOBOTA 7. AVGUSTA Ob 10. uri - Otroške delavnice v organizaciji Študijskega centra Melanie Klein. Bazovski kal Ob 10. uri - Predstavitev Projekta za ovrednotenje kraške gmajne v prostorih Gospodarske zadruge v Bazovici Ob 11.30 uri - Ogled pašnika in svečano odprtje zavetišča za živali Ob 15. uri - Simpozij "Primer bioraznolikosti: kraška gmajna1' ki gavprostorih Gospodarske zadrugevBazovici prirejata Dežela Furlanija-Julijska krajina in Pokrajina Trst Ob 18.30 uri - Predstava dresurnega jahanja v priredbi Kobilarne Lipica. Bazovski kal Ob 19. uri - Voden nočni ogled učne poti Ressel in spremljevalni program, namenjen tako mlajšim kot starejšim, v organizaciji Deželnih gozdnih stražterZdruženja E0H San izTrsta. Zbirališče pri bazovskem kalu (sprehod traja približno dve uri) Od 20. do 24. ure-Ples s Hišnim ansamblom Avsenik. Bazovski kal NEDELJA 8. AVGUSTA Od 9.30 - Ogled živinorejske strukture kmetije Lenard Vidali In praktični prikaz predelave mlekavsir Od 10. ure - Otroške delavnice v organizaciji Študijskega centra Melanie Klein. Bazovski kal Od 16. uri - Sprevod vaščanov ter prikaz nekdanjega orodja in strojev "Včeraj in danes". Bazovski kal Ob 18. uri - Predstava Kulturnega in etnološkega društva "Alojz Mihelčič" iz Harij pri Ilirski Bistrici. Bazovski kal Od 20. do 24. ure - Ples z ansamblom Ml. Bazovski kal sobota in nedelja Vodeni ogledi pašnika in predstavitev Projekta za ovrednotenje kraške gmajne. Vsako uro odhod izpred info točke na pašniku. Ogled Naravoslovnega didaktičnega centra v Bazovici Ogled razstave "Življenje na vasi: nekdanja orodja in tradicije" ter mitološke razstave Združenja Bresadola. Bazovski dom Natečaj Poimenuj našega kozlička. Otroci lahko sodelujejo pri izbiri imena za maskoto pašnika. Skrinjice za glasovnice bodo nameščene pri info točki na pašniku in v igralnem kotičku Melanie Klein pri bazovskem kalu Brezplačni avtobusni ogledi tržaške pokrajine Odkrivajmo Kras (število razpoložljivih mest je omejeno). Vožnja s kočijo - start pri bazovskem kalu "Človek in okolje, narava in trajnostno gospodarstvo: primeri konkretnih možnosti za soobstoj med okoljskimi omejitvami in priložnostmi za razvoj". Odborništvo za promocijo teritorija Pokrajine Trst COMITATO PROMOTORE PRIPRAVLJALNI ODBOR ilffj GIORNATE DELUAGRICOLTURA, PEŠCA E FORESTAZIONE t A DNEVI KMETIJSTVA, RIBIŠTVA IN GOZDARSTVA INFORMACIJE: ekipeventi - Trieste - 347 1252693 / SVET Petek, 6. avgusta 2010 9 1 TPK SIREIlAp^ prireja tradicionalno KARAMALADO od 6. do 8. avgusta 2010 DANES, 6. avgusta: ples z ansamblom »ALTER EGO« V SOBOTO, 7. avgusta in V NEDELJO, 8. avgusta: ples z ansamblom »OLD STARS« Odprtje kioskov ob 19.00 uri, ples začne ob 20.30. dK Lekarne Do sobote, 7. avgusta 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Goldonijev trg 8 (040 634144), Ul. Revoltella 41 (040 941048), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Goldonijev trg 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor San Piero 2, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor San Piero 2 (040 421040). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. m Kino 19.50, 22.00 »Il solista«; Dvorana 4: 19.50, 22.00 »Solomon Kane«; Dvorana 5: 20.00, 22.10 »Gli amori folli«. H Šolske vesti NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA bodo do konca avgusta uradi ob sobotah zaprti. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, da so od 26. julija na oglasni Deželnega šolskega urada, Ul. SS. Martiri 3 v Trstu, objavljene začasne pokrajinske lestvice za sklenitev pogodb za nedoločen/določen čas. Omenjene lestvice bodo objavljene tudi na spletnem mestu Deželnega šolskega urada www.scuola.fvg.it. Ugovori so možni v roku petih dni od objave lestvic; nasloviti pa jih je treba na Urad za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu v Trstu. ZDRUŽENJE STARŠEV N.S.Š. SV. CIRILA IN METODA iz Katinare obvešča, da za tabor angleškega jezika »Jezi-kajte« in šahovsko, fotografsko in računalniško delavnico MIŠK@ je možen vpis do 17. avgusta. Za dodatna pojasnila in prijave pokličite na tel. št. 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali po e-pošti: zscirilmetod@gmail.com. DPZIO JOŽEF STEFAN obvešča, da bodo šolski uradi zaprti ob sobotah do 21. avgusta. Redni pouk za šolsko leto 2010/11 se bo začel 13. septembra. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 21. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 28. avgusta. NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA se bo pouk v š. l. 2010/11 začel v petek, 10. septembra. S Izleti AMBASCIATORI - Dvorana je zaprta zaradi dopusta. ARISTON - 18.45 »The last station«; V poletni areni 21.00 »An education«. CINECITY - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Pan-dorium - L'universo parallelo«; 16.30, 19.45, 22.00 »Il solista«; 16.30, 19.45, 22.00 »The box; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »Solomon Kane«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Toy Story 3 - La grande fuga 3D«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Toy Story 3 -La grande fuga«; 16.15, 18.45, 21.30 »The Twilight saga: Eclipse«. FELLINI - 17.00, 19.00, 21.00 »Basilicata coast to coast«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 18.15, 22.15 »The box«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il segreto dei suoi occhi«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il solista«. KOPER - KOLOSEJ - 17.10, 19.40, 22.00, 0.20 »Superžur«; 16.30, 20.40 »Zadnji gospodar vetra«; 18.30, 22.40 »Kot noč in dan«; 17.30 »Zadnji gospodar vetra 3D«; 19.20, 22.10 »Izvor«. KOPER - PLANET TUŠ 16.00 »Shrek za vedno 3D«; 16.50, 19.05, 21.10, 23.20 »Odrasli«; 18.20, 20.30, 22.50 »Ulični ples 3D«; 20.50, 23.50 »Izvor«; 18.40, 21.00, 23.25 »Kot noč in dan«; 16.40, 19.00, 21.20, 23.45 »Zadnji gospodar vetra -3D«; 17.00, 19.10, 21.30, 23.50 »Super-žur«; 16.10, 18.30 »Zadnji gospodar vetra«; 16.20 »Coco Chanel in Igor Stravinsky«; 19.00 »Svet igrač - 3D sinhro«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Tra le nuvole«. NAZIONALE - Dvorana 1: 18.15, 22.15 »Twilight saga: Eclipse«; 16.30, 20.15 »Toy Story 3«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Toy Story 3-3D«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Pandorium - L'universo parallelo«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Time of darkness«; 18.20, 20.15 »Solomon Kane«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 20.00, 22.00 »City island«; Dvorana 2: 18.30, 20.30 »Toy story 3 - 3D«; Dvorana 3: SPDT obvešča člane, ki so se vpisali na izlet po Črni Gori, da morajo, plačati predujem v višini 100,00 evrov in izročiti fotokopijo veljavnega potnega lista (za potovanje v Črno goro je obvezen), če tega niso storili pri vpisu samem. Te formalnosti lahko opravite v sledečih datumih: v torek, 10. avgusta, od 10.00 do 12.00 ure na sedežu društva v ul. Sv. Franciška 20. V sredo, 11. avgusta, od 19.00 do 21.00 ure v društvenih prostorih v Boljuncu. V torek, 17. avgusta, od 19.00 do 21.00 ure v društvenih prostorih v Boljuncu. Velja spomniti tudi, da mora vsak udeleženec izleta imeti društveno izkaznico s poravnano letno članarino. Ü3 Obvestila ODSEK ZA ZGODOVINO bo zaprt do 14. avgusta. KRUT obvešča, da je na razpolago še nekaj prostih mest za skupinsko letovanje na Malem Lošinju od 28. avgusta do 4. septembra. Prijave sprejemamo še danes, 6. avgusta, od 9. do 13. ure, na sedežu ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. TPK SIRENA prireja tradicionalno Ka-ramalado. Danes, 6. avgusta, ples z ansamblom »Alter Ego«, v soboto, 7. in nedeljo, 8. avgusta, ples z ansamblom »Old Stars«. Odprtje kioskov ob 19. uri, ples začne ob 20.30. FC PRIMORJE vabi na Prosek na šagro v soboto, 7. in v nedeljo, 8. avgusta. NARAVOSLOVNI DIDAKTIČNI CENTER (Bazovica št. 224, tel. 0403773677, 336-6867882) bo odprt vsak ponedeljek, sredo, četrtek in petek od 9. do 13. ure, v torkih od 14. do 20. ure. Vstop prost. V prostorih poteka razstava fotografa Umberta Tognollija »Jama Skilan 5720 JK«. VAŠKA SKUPNOST NA JEZERU vabi k Sv. maši, ki bo v nedeljo, 8. avgusta, ob 18. uri pri cerkvici Sv. Lovrenca na Jezeru. Slovesno somaševanje bo vodil č. g. Anton Bedenčič, škofov vikar za Slovencev Trstu. Obredu bo sledila družabnost. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV sporoča udeležencem poletnega pevskega seminarja v Bohinjski Bistrici, da bo v nedeljo, 8. avgusta, avtobus odpeljal ob 14.30 izpred Mari-janišča na Opčinah. POKRAJINSKI URAD ANPPIA-VZIAPP (Vsedržavno združenje italijanskih antifašističnih političnih preganjen-cev) bo zaprt od ponedeljka, 9., do ponedeljka, 23. avgusta. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo urad zaprt zaradi dopusta od ponedeljka, 9., do petka, 20. avgusta. SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT - SLORI obvešča, da bo zaradi dopusta zaprt od 9. do 13. avgusta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi do petka, 10. septembra, obratovali od 9. do 13. ure in da bodo zaprti od 9. do 13. avgusta. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo do 11. avgusta (vključno) odprta ob ponedeljkih in sredah, med 15. in 19. uro. Za dopust bo zaprta od 16. do vključno 25. avgusta. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da je tržaški urad odprt od 9. do 13. ure in da bo zaprt od 16. do vključno 20. avgusta. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bo urad v Trstu zaprt od 9. do vključno 16. avgusta. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča cenjene stranke, da bo zaradi dopusta zaprto do 20. avgusta. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA za srednješolce v soorganizaciji ZSKD se bo letos odvijala v Vuzenici od nedelje, 22., do sobote, 28. avgusta. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Informacije na tel. št. 040-635626. NEKDANJI UDELEŽENCI MEDNARODNE LIKOVNE KOLONIJE Vuze-nica-Porablje-Koroška-Italija: ob 40-letnici kolonije vabimo vse, ki so kadarkoli sodelovali, na jubilejna praznovanja in srečanja, ki bodo 22. avgusta v Vuzenici (SLO) ob 15. uri. Udeleženci bodo prejeli jubilejni almanah, katerega pokrovitelj je predsednik RS dr. Danilo Turk. Ostale informacije na ZSKD in na spletni strani www.zskd.org. ODHOD UDELEŽENCEV POLETNIH USTVARJALNIH DELAVNIC ZSKD je v ponedeljek, 23. avgusta, zbirališče ob 7.45 v Trstu na Trgu Oberdan, odhod avtobusa ob 8. uri. V Gabrjah (GO) pa je zbirališče ob 8.40 na parkirišču pri restavraciji Da Tommaso, odhod avtobusa ob 8.45. Delavnice se zaključijo v soboto, 28. avgusta, ob 11. uri z zaključno predstavo za starše. TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata jadralne (teorične in praktične) tečaje. Nudita jadralno opremo in logistiko, strokovno vodstvo ter vpis v Jadralno zvezo-FIV. Potrebna sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Razred optimist - od 6 do 10 let: od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure, od 23. avgusta do 3. septembra. Vpis najkasneje 14 dni pred začetkom vsakega tečaja. Informacije in vpis v tajništvu društva TPK Sirena, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure; tel.: 040422696; fax 040-4529907; tpkcntsire-na@libero.it. ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR in ZSŠDI bosta priredila, na Stadionu 1. Maja, poletni športni teden. Potekal bo od 23. do 27. avgusta. Posebna pozornost bo namenjena odbojki, ritmiki in košarki. Seveda bo čas za spoznavanje tudi drugih športnih panog in nekaj časa bo odmerjeno zabavi in počitku. Pobuda je namenjena otrokom od 6. do 13. leta starosti. Kontakti, informacije in vpisovanje na: 338-3764446 ali pa na sport.bor@gmail.com. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT iz Nabrežine obvešča cenjene bralce, da bo do četrtka, 26. avgusta, delovala po novem, poletnem urniku in sicer od ponedeljka do četrtka od 8. do 13. ure. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v petek, 27. avgusta, ob 18.00 obisk vinske kleti v Ronkah. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Informacije in prijave na www.onav.it, na tel. 334-7786980 (Luciano) ali 3406294863 (Elio). GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja poletno delavnico za otroke od 5. do 11. leta Uvajanje v svet glasbe (petje, igranje, ples,...) od 30. avgusta do 3. septembra. Info vsak dan razen sobote od 9. do 17. ure na tel. št. 040-418605 (tajništvo šole). ANED - ZDRUŽENJE BIVŠIH DEPOR-TIRANCEV V NACISTIČNA TABORIŠČA obvešča, da bo urad v Ul. Rio Pri- mario 1 v Trstu zaprt do 31. avgusta. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih jadralne tečaje za odrasle na jadrnicah tipa fiv 555. Tečaji trajajo dva vikenda, ob petkih teo-rični in ob sobotah ter nedeljah praktični del. Datumi in urniki po dogovoru. Informacije in vpisovanje v tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu; tel./fax 040-299858; info@yccu-pa.org; www.yccupa.org. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. KOSOVELOVA knjižnica z enotami in Kosovelovo domačijo bodo avgusta delovale s sledečim urnikom: Sežana (nespremenjen), pon.-pet. od 7. do 18. ure, sobota od 8. do 13. ure; Divača: torek in petek od 11. do 18. ure, četrtek od 8. do 12. ure; Komen (nespremenjen), torek in petek od 11. do 18. ure, sreda od 8. do 14. ure; Kozina: ponedeljek od 7. do 14. ure ter v sredo in petek od 10. do 17. ure; Kosovelova domačija: po tel. dogovoru 057642108 (D. Sosič). POKRAJINSKI URAD VZPI - ANPI v Ul. Crispi 3 bo avgusta zaprt. Tel. tajnica in fax bosta redno delovala na št. 040661088. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bosta urada v Trstu in Gorici do 31. avgusta imela sledeči urnik: od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih bosta zaprta. STUDIO ART začenja novo sezono: vabimo mlade, ki se zanimajo za gledališče, da se nam tudi letos pridružijo. V sezoni 2010/11 se bodo nadaljevali tečaji za gledališke igralce, začenjamo pa tudi tečaj za mlade tehnike luči in zvoka. Informacije na 3477615287 ali sola@teaterssg.it. Začetek tečaja 27. septembra. JK ČUPA organizira za svoje člane fotografski natečaj »Potovati po morju: krajine, podobe in morske scene«. Rok za oddajo izdelkov zapade 30. oktobra. Pravila in druge informacije na www.yccupa.org. Prireditve MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pod vodstvom m. Aleksandra Švaba, v sodelovanju z Združenjem za Križ in Pokrajino Trst, v sklopu festivala »Open door - Gledališča v gledališču 2010«, bo uprizorila operno komedijo v treh dejanjih Ermanna Wolf Ferrarija »Il Campiello«, po Carlu Goldoniju. Predstave: v soboto, 7. avgusta, ob 21. uri v Gradežu na trgu pred Baziliko; v nedeljo, 8. avgusta, ob 21. uri v Vidmu v Palači Morpurgo in v ponedeljek, 9. avgusta, ob 21. uri v Doberdobu. RAZSTAVA KLAVDIJ PALČIČ Likovna prehajanja v dvorani del Giubileo, Nabrežje III. novembra 9, bo odprta do 17. avgusta. Ogled je možen vsak dan med 10. in 12. uro ter od 17. do 21. ure. KAVARNA GRUDEN: do 15. septembra je na ogled razstava grafik Franke Kovačič »Rože«. Urnik ogleda v času obratovanja Kavarne, ob sredah zaprto. S Poslovni oglasi PRODAM MERCEDES B200 CDI SPORT srebrne barve, 2006, 50.000 km, avtomatik, full optional, nove gume, držana v garaži, opravljeni servisi. Telefonirati ob uri obedov na 040-43007 ali 393299334443 PRODAM 6 MLADIČEV Jack Russell Terrier, rojeni 26. junija, italijanski starši z dokumenti o rojstvu in redovnikom. Na razpolago od septembra dalje. Klicati za dodatne informacije ter obiske. Tel. št.: 040-228989, 345-5087930. PRODAM DVA LISTKA (lokacija parter, neoštevilčeno) za koncert skupine U2 v petek, 6. avgusta, v Turinu. Cena po dogovoru, tel. 347-9512055. PRODAM belo in črno vino. Tel. št.: 3395811776. ŠOTOR francoske znamke racle, 3 x 4 m, 2 sobi, kuhinja, dnevna soba v dobrem stanju prodam za 150,00 evrov. Tel. št. 340 - 8640721. Ei Turistične kmetije AGRITURIZEM GRGIČ - PADRI- ČE 193 - Odprt vsak petek, soboto in nedeljo. 338-8804089 Id Osmice DEAN ima odprto osmico na Kontove-lu. DRUŽINA TERČON je odprla osmico v Mavhinjah št. 42. Vabljeni. Tel. št.: 040299450. KMETIJA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Vabljeni! MARČELO IN ERVIN sta odprla osmico v Samatorci št. 22. Tel. 040 - 229180. MARKO REBULA je v Slivnem št. 6 prvič odprl osmico. Pričakuje vaš obisk. Tel. št.: 347-3934871. NA KONTOVELU »KAMENCE« je odprta osmica. OSMICA je odprta v Šempolaju, v oljčnem gaju. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36, tel. št. 040-229198. OSMICO sta odprla Nini in Stano, Med-ja vas št. 14. Tel. št. 040-208553. OSMICO je odprla družina Terčon v Ce-rovljah št. 30. Tel. št.: 040 - 299435. OSMICO sta odprla Grozdana in Edo v Repnu št. 18. Tel. 040 -327472. PAOLO PERNARČIČ - Medja Vas 21 ima odprto osmico. Tel. 040-208601. STANKO je na Opčinah odprl osmico. Tel. 040 - 211454. V PRAPROTU št. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec, toplo vabljeni. Tel. št.: 329-1540629. ŠUBER ima odprto osmico na Opčinah. Vabljeni! Prispevki Namesto cvetja na grob tete Anice darujeta Neva in Davorin z družino 100,00 evrov za KD Prosek Kontovel. V spomin na Stano Maver in Mileno Peric darujeta Divna in Igor Čuk 25,00 evrov za AŠD Breg in 25,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Loterija 5. avgusta 2010 Bari 27 80 35 3 26 Cagliari 62 76 85 79 11 Firence 63 83 24 9 34 Genova 33 72 73 24 75 Milan 35 65 4 1 54 Neapelj 47 14 59 87 4 Palermo 65 39 63 68 67 Rim 60 24 61 67 74 Turin 63 79 38 89 20 Benetke 7 41 76 39 8 Nazionale 39 29 12 52 57 S Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. IŠČEM stanovanje ali hišo v najem na Opčinah. Tel. št.: 349-6105385. PODARIM male psičke, 2 meseca stare, 3 samčke in samičko. Tel. št.: 0400645027. PRISRČNE MUCKE podarim ljubitelju živali. Tel. št. 334-1384216. PRODAJAM KNJIGE za vse razrede klasičnega liceja F. Prešerna. Tel.: 3202113860. PRODAM domač krompir. Tel. št.: 040-200882. Super Enalotto Št. 93 11 17 47 57 79 86 jolly 70 Nagradni sklad 4.208.413,47 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 110.100.00,00 € 1 dobitnik s 5+1 točkami 841.682,69 € 22 dobitnikov s 5 točkami 28.693,73 € 2.062 dobitnikov s 4 točkami 306,14 € 78.262 dobitnikov s 3 točkami 16,13 € Superstar 82 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 9 dobitnikov s 4 točkami 30.614,00 € 315 dobitnikov s 3 točkami 1.613,00 € 4.795 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 31.762 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 65.756 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 1 0 Petek, 6. avgusta 2010 KULTURA / POLETJE V TRSTU - Trieste loves jazz Martina Feri s svojim bendom osvojila občinstvo Izrecno za to priložnost so pripravili projekt »Stevie Wonder Tribute« Dolg aplavz in zelo dober odziv publike sta v sredo zvečer poplačala trud jazz skupine tržaške pevke Martine Feri, ki je premierno predstavila glasbeni projekt »Stevie Wonder Tribute« v okviru festivala Trieste loves jazz. Pesmi kot Lately, Ribbon in the sky, You're the sunshine, Overjoyed ali I wish so zazvenele v osebni, izrazito jazzovski interpretaciji uigrane skupine, ki je tudi prvič nastopila v tej zasedbi. Ferijeva, kitarist Marko Cepak, saksofonist Giuliano Tull, baskitarist Pietro Spanghero in tolkalist Manuel Kos so prepričali s svojim ustvarjalnim nabojem, ki se je izražal v precej zahtevnih aranžmajih, v katerih sta bila skupno muziciranje oz. medsebojna komunikacija in želja po raziskovanju harmonskega in ritmičnega razvojnega potenciala skladb na prvem mestu. Publika, ki se je v lepem številu zbrala v parterju pod zvezdami na tržaškem Trgu Hortis, je z zanimanjem sprejela jazzovski pristop k glasbi legendarnega ameriškega kan-tavtorja, ki je sad skupnega ustvarjanja, kot je pojasnil kitarist Marko Cepak: »Projekt je nastal na pobudo Martine Feri: Wonderjeva glasba ji je namreč zelo blizu, poleg tega, da ji ustreza po razponu, nam instrumentalistom pa ponuja veliko spodbud, saj je harmonsko že v osnovi precej kompleksna, kar ni običajno za pop govorico. Naši aranžmaji slonijo predvsem na swingu in neparnih ritmih, kar predstavlja največjo spremembo v primerjavi z izvirnimi skladbami. Poskrbeli smo, da je vsak izmed nas lahko dobil svoj improvizacijski prostor na ritmično in harmonsko prirejeni osnovi.« Pevka Martina Feri je s svojim bendom našla idealno glasbeno dimenzijo in ta poklon je na poseben način utrdil vezi znotraj skupine: »Ko so mi predlagali monografski projekt za ta festival, sem takoj pomislila na Wonderja, saj je njegova glasba zaznamovala mojo formacijo že od otroških let in bi mi obenem omogočila sodelovanje v dvojni vlogi pevke in pianistke. Kar me na poseben način očara, so njegovi mel-izmi, kako napolnjuje vsako noto z določenim smislom; bistveni okraski, ki so tako značilni za njegov način petja, zaživijo v pravem improvizacij -skem slogu. Zato se mi je zdel prehod na žanr, s katerim se ukvarjam s svojo skupino, povsem umesten in naraven. Wonder je tudi sam dokazal, da se njegova bogata glasbena govorica lahko ubrano spoji z jazzom, na primer v enkratnem duetu z Bennettom v pesmi For once in my life, kjer se dva svetova srečata v očarljivem soglasju.« Večer z Martina Feri Group je bil samo eden od 30 koncertov, ki jih je festivalski program predstavil v sedemnajstih dneh. Koordinator festi- vala za Dom glasbe Gabriele Centis je dobil potrdilo, da Trst resnično ljubi jazz z naraščajočim uspehom pobude, ki zaključuje svojo četrto izvedbo: »Sledili smo trem smernicam: koncerti z mednarodno priznanimi umetniki, kot so bili Esperanza Spal-ding, Larry Carlton ali Omar Hakim, talentirani mednarodni glasbeniki, ki še ne spadajo v zvezdniške kroge in še pobude glasbenikov iz naše dežele, ki imajo možnost konfrontacije in ovrednotenja v tehnično in promocijsko profesionalnem okviru. Festival je postal pomembna izložba za jazzovsko področje, v katerem imajo važno vlogo produkcijski projekti, kot je bil tisti Martine Feri, ki je nastal ravno za to priložnost. Publika nam je v veliko podporo, saj smo Znane Wonderjeve skladbe so izvirno priredili kroma imeli veliko poslušalcev na vseh koncertih in doživljamo stalen porast števila obiskovalcev, ki prihajajo tudi iz drugih krajev naše dežele in iz Slovenije, poleg tega, da nam sledijo tudi mnogi turisti. Dejstvo, da so tudi bolj zahtevne pobude vzbudile precej zanimanja, dokazuje obenem, da imamo zelo pozorno in kvalificirano publiko.« Festival se bo nadaljeval do nedelje in slovenski jazz glasbeniki iz naše dežele bodo popestrili tudi zadnje dni jazzovske revije: v soboto, 7. avgusta ob 21.uri bo na sporedu koncert harmonikarja Aleksandra Ipavca in pevke Alessandre Franco, v nedeljo pa bo finale zaupan čez-mejnemu triu Etnoploch. Rossana Paliaga POSTOJNA - Od 10. do 28. avgusta Zmaj 'ma mlade Organizator festivala je Zveza društev Mladinski center Postojna S koncertoma domačih glasbenikov Ane Pupedan in makedonske zasedbe Bernays Propaganda se bo 10. avgusta v Postojni začel 14. festival Zmaj 'ma mlade. V osemnajstih festivalskih dneh se bo na več prizoriščih zvrstilo 34 izvajalcev, ki bodo postregli z glasbo, gledališkimi predstavami, stand-up komedijo, šov programom in programom za otroke. Zmaj 'ma mlade bo potekal od 10. do 28. avgusta. Festival prinaša vsako leto nekaj novega in drugačnega, obenem pa ostaja po mnenju organizatorjev, Zveze društev Mladinski center Postojna, zvest konceptu ponuditi za vsakogar nekaj. Torki ostajajo rezervirani za šov program s plesnimi točkami in vragolijami z ognjem, srede za etno in jazz glasbo, ob četrtkih bo na vrsti gledališče, ob petkih in sobotah pa koncerti na velikem odru. Zmajevski teden se bo končal v nedeljskem športnem duhu in s humorjem, so v sporočilu za javnost zapisali organizatorji. V okviru glasbenega dela bodo med drugim nastopili domači glasbeniki Srečna mladina, Don Mentony Band, Demolition group, Melodrom, duet Slon in sadež ter hip-hop skupina Stekli psi. Prisluhniti bo mogoče mobilni poulični skupini bobnarjev iz Belgije, ljubitelje ljudske glasbe pa bo pritegnil koncert Eve Hren & Sladcore. Med izvajalci etno glasbe velja opozoriti na nastop afriško- francoske zasedbe Pososhok 25. avgusta. Zasedba, ki jo sestavljajo v Franciji živeči afriški glasbeniki, tradicionalne in sodobne Zulu afriške ritme združuje s harmoničnim petjem, groo-veom, jazzom, folkom in z glasbo drugih afriških narodov. Ljubitelji gledališča si bodo 12. avgusta lahko ogledali predstavo Teatra Narobov Šou dveh vdov, 19. avgusta pa monodramo Matjaža Javšnika Od Boga poslan. Skupina Improleptika bo 22. avgusta ponudila zabavo z improvizirano spontano odrsko predstavo, 15. avgusta bo večer stand-up komedije. V okviru festivala bo na ogled tudi fotografska razstava ob 30. obletnici skupine Pankr-ti Re:start in literarni večer s pisateljem Ferijem Lainščkom. Otroci bodo lahko uživali v predstavah pouličnega gledališča, otroških predstavah in delavnicah, ljubitelji športa pa na Zmajevem nogometnem in košarkaškem turnirju, Zmajevem teku, Zmajevem turnirju v inline hokeju in odbojki na mivki ter kolesarski turi po poteh Erazma Predjamskega. Glavni pokrovitelj festivala je Klub študentov občin Postojna in Pivka, osrednja pokroviteljica pa občina Postojna. Festival se financira še s prispevki Društva podpornikov festivala Zmaj 'ma mlade. (STA) LJUBLJANA - Založba Sanje ■ ■ • v • v Jelinčičev roman tudi v slovenščini Pri založbi Sanje iz Ljubljane je pred kratkim izšel roman tržaškega pisatelja Dušana Jelinčiča z naslovom Bela dama Devin-ska. Avtor je tekst napisal v italijanščini, nato pa ga sam prevedel v slovenščino. Knjigo bodo v kratkem predstavili na festivalu Sanje v Medani ter v Trstu, na razpolago pa je že v vseh slovenskih knjigarnah in večjih kioskih. Legenda o Beli dami, ženi nasilnega graščaka iz Devina, vazala oglejskih patriarhov, je ena najbolj znanih na vsem področju severnega Jadrana, začuda pa še ni bila celovito zapisana, temveč le v kratkih črticah oz. pesnitvah. Variant je mnogo, vse pa obravnavajo vznemirljivo ljubezensko zgodbo nežne grofove žene in lepega ribiča. Sicer pa legenda večplastno prikazuje večni konflikt med oblastjo in preprostim ljudstvom, med oblastniškimi stremljenji gospoda in enostavnimi, a pristnimi čustvi nižjih slojev, med sovraštvom in ljubeznijo in končno med življenjem in smrtjo. Ne nazadnje gre za konflikt med kmeti in ribiči slovanskega ter plemenitaši in komaj porajajočim meščanstvom nemškega in latinskega izvora. Lepota devinskega gradu na mogočni pečini v Tržaškem zalivu, od koder se razprostira pogled širom po Jadranskem morju in v katerem sta bivala pesnika Rilke in Dante Alighieri, je v središču pripovedi, Bela dama pa je še danes ime značilne bele skale na steni pod gradom, ki je lepo vidna že od daleč in ponazarja žensko z belo tančico. Jelinčič je v roman vtkal motiviko morja in osvajalnih pohodov, večnih nasprotstev med habsburško monarhijo, oglejskim patriarhatom in mestnimi občinami, ki so se tedaj šele razbohotile, predvsem pa velike ljubezni med grofico kmečkega izvora, ki je bila ugrabljena in nasilno prepeljana na grad, in domačim ribičem, ki je močnejša od smrti same. SLOVENIJA - Od 6. avgusta do 13. septembra Festival Sanje tudi v Medani in Smartnem Festival Sanje bo od 6. avgusta do 13. septembra potekal v treh sklopih in na treh lokacijah po Sloveniji. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedal vodja založbe Sanje Rok Zavrta-nik, se bo festivalsko prizorišče iz Ljubljane med 23. in 29. avgustom selilo še v Brda v Medano in Šmartno, med 20. in 22. avgustom pa tudi pod Krvavec. Festival Sanje bo v Ljubljani potekal od 6. avgusta do 13. septembra. Zavrtanik je kot festivalsko novost izpostavil potujočo knjigarno, ki bo obenem odrsko prizorišče, imenovano Fantazija-Ekspres. Kamion s knjigami se bo med festivalom pod sloganom Pozor, domišljija na cesti! najprej vozil po Ljubljani, nato se bo odpeljal v Medano, med drugim pa ga bo mogoče ujeti tudi v Kamniku, Cerkljah, Piranu in Kopru. Na postajah potujoče knjigarne bodo potekali literarni pogovori in koncerti, na prodaj pa bodo tudi knjige. V Ljubljani bo Festival Sanje potekal v Miklošičevem parku in v knjigarni Sanje. Poleg otroških delavnic bodo na sporedu tudi pesniški večeri, literarni pogovori, humorni »stand-up« nastopi in gledališke improvizacije. Mladi pesniki bodo v okviru Mladih rim ob večerih prebirali svoje pesnitve. Selektorica glasbenega programa Katarina Juvančič je po- jasnila, da festival vsa leta delovanja goji posebno naklonjenost do slovenskih kantavtorjev, med njimi je izpostavila Boštjana Na-rata, ki je pred kratkim izdal prvenec z naslovom Strah je odveč, in Iztoka Mlakarja. Po njenih besedah bo glasbeni program ponudil različne zvrsti, kot so jazz, sodobna tradicionalna glasba, rock in celo hip hop. Festival že v svojem bistvu stremi k spajanju kakovostne literature in glasbe, je dodala Juvančičeva. Tehnično podporo ter vsebinsko in metodološko pomoč bo v festivalskem sklopu v Medani in Šmartnem priskrbelo SNG Nova Gorica. Direktor SNG Nova Gorica Joško Čuk verjame v uspeh festivala, saj po njegovih besedah vseslovenski festival Sanje v severnoprimorski regiji zbuja zanimanje tudi pri zamejskih rojakih v Italiji. Izpostavil je številna branja in literarne pogovore z gosti, med katerimi se bodo zvrstili umetniki, kot so Tone Pavček, Jadranka Juras, Andrej Rozman Roza, Zlatko Kau-čič, Neža Maurer in Manuel Manzano. Festival bo že četrtič potekal tudi pod Krvavcem, kjer bodo nastopile glasbene skupine, kot so Kvinton, Ana Pupedan, The Džipsis in Toxic. Pripravili bodo tudi športne aktivnosti in gledališko predstavo Love in Progress. (STA) / SVET Petek, 6. avgusta 2010 1 1 NAGASAKI - Pred današnjo obletnico eksplozije prve atomske bombe v Hirošimi Generalni sekretar ZN pozval k popolni odpravi jedrskega orožja Na današnji komemoraciji v Hirošimi prvič tudi predstavniki ZDA, Velike Britanije in Francije NAGASAKI - Pred današnjo 65. obletnico prve eksplozije atomske bombe, ki so jo odvrgli Američani na Hi-rošimo, je generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon včeraj na Japonskem v Nagasakiju pozval k popolni odpravi jedrskega orožja. "Edini način, da to orožje ne bo več uporabljeno, je, da se ga v celoti znebimo," je dejal Ban v Nagasakiju, natanko na kraju, kjer je pred 65 leti eksplodirala druga atomska bomba ZDA. Ban je pri tem izrazil solidarnost s prebivalci Nagasakija, sestal pa se je tudi s tistimi, ki so preživeli eksplozijo. Na Japonskem jih imenujejo "hibakuša" in kot je dejal Ban, jim je prišel "izkazati čast za neverjetno trpljenje, ki so ga morali prestati". Genneralni sekretar ZN se bo danes kot prvi generalni sekretar ZN udeležil komemoracije ob eksploziji prve atomske bombe v Hirošimi 6. avgusta 1945. Tri dni kasneje je sledila še bomba nad Nagasakijem, skupno pa je pri tem umrlo okoli 210.000 ljudi, številni preživeli pa so še leta čutili posledice jedrske eksplozije in radiacije. Je pa jedrsko orožje nato 15. avgusta 1945 Japonsko prisililo v kapitulacijo in konec druge svetovne vojne. Letos se bodo komemoracije v Hirošimi prvič udeležili tudi predstavniki ZDA, Velike Britanije in Francije, kar kaže na spremembo odnosa teh držav, vseh jedrskih velesil, do odprave jedrskega orožja. Za to si Japonska sicer že dolgo prizadeva, zdaj pa se je pobudi pridružil tudi ameriški predsednik Barack Obama. Generalni sekretar ZN Ban Ki-Moon (desno) pred spomenikom žrtvam atomske bombe v Nagasakiju ansa OBLETNICA - Povsem nasproten pogled Hrvaške in Srbije na takratna dogajanja Kosorjeva: Hrvaška je z operacijo Nevihta branila svojo domovino KNIN - Na osrednji slovesnosti ob dnevu zmage, domovinske hvaležnosti in veteranov ter 15. obletnici operacije Nevihta je včeraj hrvaška premierka Jadranka Kosor v Kninu poudarila, da ne bo nihče revidiral hrvaške zgodovine in izbrisal zgodovinske resnice, da je bila Hrvaška v vojni žrtev in da je v Nevihti branila svojo domovino in svoj dom. "Nikomur ne dovolimo, da bi se vtikal v naše svetinje, Nevihta pa je bila ena od njih. Minili so časi, ko so nam govorili, kaj naj proslavljamo. Proslavljali bomo Nevihto, ker s tem slavimo zmago in mir," je pred zbranim državnim in vojaškim vrhom, vojnimi veterani ter vojaki in policisti na mestnem stadionu v Kninu poudarila hrvaška premierka. Na osrednji državni slovesnosti v jedru nekdanjega srbskega upora na Hrvaškem, Kninu, je še poudarila, da brez vojnih veteranov ne bi bilo hrvaške države. Zato se jim je zahvalila in dodala, da bi jim morali izražati hvaležnost vsak dan. Hrvaški predsednik in vrhovni poveljnik vojske Ivo Josipovič je poudaril, da je bila Nevihta izvedena v skladu z vsemi pravili vojskovanja in ob spoštovanju mednarodnih konvencij ter da je zato treba izraziti priznanje vsem, ki so jo načrtovali in so v njej častno sodelovali pod vodstvom prvega hrvaškega predsednika Franja Tudmana. Predsednik sabora Luka Bebič je v govoru med drugim izpostavil veliko vlogo Tudmana in poudaril, da ne bodo nikomur dovolili, da bi jo zmanjševal. Slovesnosti so pred tem začeli s slovesnim polaganjem vencev na kninskem mestnem pokopališču in dvigom velike državne zastave na trdnjavi nad mestom. Dvigovanja zastave se je udeležil omenjeni državni in vojaški vrh, vsi člani vlade, 32 pripadnikov enote, ki je sodelovala v Nevihti, številni poslanci ter predsednik opozicijske SDP Zoran Milanovič. Ob dvigu zastave je na ulicah mesta potekal slovesen mimohod hrvaških vojnih veteranov. Hrvaške varnostne sile so Nevihto začele 4. avgusta 1995 zjutraj, že nasled- nji dan pa so bili v središču Knina, ki so ga prebivalci večinoma zapustili. V napadu na 630 kilometrov dolgi fronti je po hrvaških virih sodelovalo približno 150.000 pripadnikov hrvaške vojske, policije in hrvaških vojakov iz BiH. Nasproti jim je stalo okoli 40.000 srbskih vojakov. Z njo je tako Hrvaška znova prevzela nadzor nad večjim delom svojega ozemlja, ki so ga leta 1991 ob pomoči Srbije zasedli tamkajšnji Srbi. Čeprav Nevihto tudi v mednarodnih vojaških učbenikih opisujejo kot primer uspešne vojaške akcije in jo imajo na Hrvaškem za legalno potrditev svoje državnosti, pa v Srbiji in med hrvaškimi Srbi večinoma menijo, da je pomenila "etnično čiščenje" in "največji eksodus Srbov s Hrvaške". Po hrvaških virih je v času Nevihte državo zapustilo približno 90.000 hrvaških Srbov, kot to navaja tudi Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. V Srbiji medtem trdijo, da je svoje do- move v avtomobilskih in traktorskih kolonah zapustilo od 200.000 do 250.000 Srbov. Na srbske žrtve Nevihte so se v beograjski cerkvi svetega Marka s pravoslavno slovesnostjo spomnili že v sredo.Slovesnosti sta se udeležila tudi srbski predsednik Boris Tadič in podpredsednik vlade Jovan Krkobabič. Mašo za srbske žrtve vojne na Hrvaškem je vodil srbski patriarh Irinej, ki je dejal, da je bila "edina krivda ubitih v tem, da so bili pravoslavci in da so bili Srbi". Hrvaška je zaradi kriminalnih dejanj po Nevihti vložila približno 2000 obtožnic proti Hrvatom. Zaradi umorov Srbov je bilo doslej na zaporne kazni obsojenih okoli deset hrvaških vojnih zločincev. Tožilstvo haaškega sodišča pa je v torek zahtevalo visoke zaporne kazni za tri hrvaške generale, Anteja Gotovino, Mladena Markača in Ivana Čermaka, ki jih bremenijo poveljniške odgovornosti za vojne zločine v času med in po Nevihti. Na Hrvaškem sicer ti generali veljajo za heroje domovinske vojne. (STA) Svet Evrope opozarja na slab položaj starejših v Evropi STRASBOURG - Več sto tisoč starejših ljudi po vsej Evropi se bori za vsakodnevno preživetje, evropski voditelji pa bi morali razviti primerne politike, s katerimi bi izboljšali življenjske razmere te ranljive skupine ljudi, je v včeraj objavljenem komentarju poudaril komisar Sveta Evrope za človekove pravice Thomas Hammarberg. V luči gospodarske krize je bilo več držav prisiljenih v reforme pokojninskih sistemov. Številni starejši so se znašli v hudi revščini. Videti je, da jih politiki ignorirajo, poleg tega jih imajo pogosto za neproduktivne in nevredne v sodobni družbi. Vendar pa njihovih človekovih pravic vladni varčevalni programi ne smejo še nadalje spodkopavati, je še poudaril komisar SE. V Sudanu prebičal 19 transvestitov KARTUM - V Sudanu so javno pre-bičali 19 moških, ker so si nadeli ženska oblačila in se naličili. Sodišče jih je obsodilo zaradi kršenja javne morale. Nesrečniki naj bi se prejšnji mesec v vasi v bližini prestolnice Kartum udeležili skrivne poroke homoseksualnega para in tam plesali. Na poroko je nato vdrla policija in vse prijela. Včeraj so izvršili dosojeno kazen - bičanje. Homoseksualnost je v pretežno muslimanskem Sudanu kazniva. Kaznovanje tovrstnih prekrškov pa je pogosto precej okrutno. Lani so na primer v Kartumu prebičali več mladih žensk, ker so nosile hlače in s tem po mnenju verske policije kršile šege in navade. Aretirali hčer bivšega newyorškega župana Rudyja Giulianija NEW YORK - Hčer bivšega ne-wyorškega župana Rudyja Giulianija so v sredo ujeli pri kraji. Varnostne kamere so jo posnele, ko je v žepe spravljala kozmetične pripomočke v trgovini Sephora na Manhattanu. Ukradla je za 100 dolarjev izdelkov. Giulianijeva dogodkov ni komentirala, njen oče pa je preko predstavnika sporočil, da gre za primer osebne narave in medije prosil, naj spoštujejo njeno zasebnost. 20-letna Caroline sicer študira na Harvardu in je v kampanji podpirala demokratskega predsednika Baracka Obamo, medtem ko je njen oče zaprisežen republikanec in je tudi sam ciljal na mesto v Beli hiši. »KRVAVI DIAMANTI« - Sojenje v Haagu Naomi Campbell pričala proti nekdanjemu liberijskemu predsedniku Charlesu Taylorju t. i. krvave diamante, s katerimi je Taylor sicer kupoval orožje. Tožilci v Haagu upajo, da bodo s pomočjo Campbellove lahko povezali Taylorja s krvavimi diamanti, s katerimi se je financirala državljanska vojna v Sierri Leone. Taylor namreč vseskozi zanika, da bi kdajkoli imel opravka s tovrstnimi diamanti in da bi z njimi trgoval ter kupoval orožje. Taylor naj bi bil eden glavnih uporabnikov trgovine s krvavimi diamanti, s čimer naj bi financiral upornike RUF v Sierri Leone, ki so bili še posebej zloglasni s svojo krutostjo nad civilisti z množičnimi umori, posilstvi in pohabljanjem. Vojna med letoma 1991 in 2001 naj bi sicer zahtevala najmanj 120.000 življenj. Nekdanjega liberijskega predsednika so aretirali leta 2006, sojenje v Haagu pa se je začelo leto kasneje. V 11 točkah je obtožen vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, a vso odgovornost zanika. Sojenje je trenutno že v fazi obrambe, nastopilo pa naj bi le še nekaj prič. Naomi Campbell ansa HAAG - Britanska manekenka Naomi Campbell je včeraj pričala pred sodiščem v Haagu, ki sodi nekdanjemu liberijskemu predsedniku Charlesu Taylorju za vojne zločine med krvavo državljansko vojno v Sieri Leone v letih od 1991 do 2001. Povedala je, da je od Taylorja leta 1997 za darilo prejela RAZKAZOVANJE MIŠIC - Predvsem opozorilo Severni Koreji Južna Koreja začela •V* «VI največje mornariške vaje doslej SEUL - Južna Koreja je včeraj začela svoje največje mornariške vaje doslej. Vaje kljub nasprotovanju Severne Koreje potekajo v bližini morske meje s severno sosedo, Seul pa je že zagrozil, da med petdnevnimi vajami ne bo dopuščal nobenih provokacij Pjongjanga. Vaje naj bi služile predvsem kot opozorilo Severni Koreji po marčevskem napadu na juž-nokorejsko vojaško ladjo, pri čemer je bilo ubitih 46 južno-korejskih mornarjev. Šlo naj bi za napad severnokorejske podmornice s torpedom. Na vaji sodeluje 29 južnokorejskih vojaških ladij, 50 letal in 4500 vojakov iz vseh rodov vojske. 1 2 Petek, 6. avgusta 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Podatki o številu priseljencev Občine goriške pokrajine so vse bolj »multietnične« 1331 evrov v teritorialni načrt o priseljenstvu s ciljem pospeševanja integracije Število tujcev v goriški pokrajini v zadnjih letih stalno narašča. Ob koncu leta 2005 je bil odstotek priseljencev na Goriškem 4,8, po najnovejših podatkih, ki se nanašajo na december 2009, pa sestavljajo priseljenci 7,4 odstotka celotnega prebivalstva. Samo v prejšnjem letu se je število tujih državljanov v goriških občinah povišalo z 9.687 na 10.486. Iz teh podatkov, ki že sami posebej govorijo o hitrih družbenih spremembah, izhaja potreba po stvarnih načrtih za spodbujanje integracije, ki jih je goriška pokrajinska uprava tudi letos vključila v svoj teritorialni načrt o priseljenstvu. O vsebinah načrta, ki so ga pokrajinski uradi izdelali na podlagi smernic deželnega programa o priseljenstvu Furlanije-Julijske krajine za leto 2010, so včeraj spregovorili predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, odbornica za so-cialo Licia Rita Morsolin ter funkcionarja Giorgio Morsut in Marjeta Kranner. V izvajanje načrta bo vloženih 131.331 evrov, ki bodo namenjeni informiranju priseljencev, pobudam za izboljšanje storitev za tujce, koordinaciji že obstoječih okenc in ustanov, ki delajo s priseljenci, mreženju storitev, promociji in izobraževanju tujcev. Več stvarnih pobud bo pokrajina v sodelovanju z drugimi ustanovami posvetila vprašanju zaposlovanja priseljencev (pri tem se bo zgledovala tudi po projektih, ki so jih že izvedli v drugih pokrajinah), medkulturnemu spoznavanju in jezikovnim tečajem. Teritorialni načrt, ki ga je pokrajina prvič izdelala lani, temelji na podatkih, ki jih je zbral obseravtorij za socialne politike goriške pokrajine. Iz le-teh izhaja, da je med priseljenci na Goriškem največ moških (55 odstotkov proti 45 odstotkov žensk), ter da se le-ti v Italijo selijo predvsem zato, da bi našli službo. Srednja starost priseljencev je relativno nizka, saj ne presega 32 let, medtem ko je srednja starost ostalih prebivalcev 46 let. Največ priseljencev je v spodnjem Posočju (8,5 odstotkov, kar pomeni 6.113 tujcev na skupnih 71.519 prebivalcih), v občinah zgornjega Posočja pa je odstotek priseljencev 6,2 (4.373 na 71.098 prebivalcih). Največ priseljencev je v večjih občinah, in sicer v Tržiču (14,6 odstotka), Gorici (8,7 odstotka), Gradežu (5,8 Delavci iz Bangladeša na tržiških ulicah (desno); podatki o številu priseljencev v občinah goriške pokrajine do 31. decembra 2009 (spodaj) altran PREBIVALCI TUJCI % TUJCEV Koprivno 1.735 47 2,7% Krmin 7.721 401 5,2% Doberdob 1.472 31 2,1% Dolenje 389 10 2,6% Fara 1.762 54 3,1% Foljan 3.016 105 3,5% Gorica 35.972 3.115 8,7% Gradišče 6.673 285 4,3% Gradež 8.617 497 5,8% Mariano 1.579 65 4,1% Medea 991 38 3,8% Tržič 28.043 4.096 14,6% Moraro 759 16 2,1% Moš 1.676 51 3,0% Romans 3.740 85 2,3% Ronke 12.080 624 5,2% Zagraj 2.240 72 3,2% Škocjan 6.387 255 4,0% Števerjan 818 7 0,9% Šlovrenc 1.571 22 1,4% San Pier 2.021 59 2,9% Sovodnje 1.749 53 3,0% Štarancan 7.167 336 4,7% Turjak 2.716 110 4,1% Vileš 1.723 52 3,0% Skupno v goriški pokrajini 142.617 10.486 7,4% odstotka), Krminu in Ronkah (5,2 odstotka). Med slovenskimi občinami pred-njačijo Sovodnje (3 odstotki), medtem ko je bil v Doberdobu in v Števerjanu ob koncu lanskega leta odstotek priseljencev 2,1 in 0,9. Največ priseljencev, ki živi na Goriškem, je iz evropskih držav izven EU (4.920), drugi na lestvici pa so priseljenci iz držav EU (2.299). Na tretjem mestu je Azija, ki jo zastopa 1.996 priseljencev, sledijo pa Afrika (927), Amerika (341) in Oceanija (3). Priseljenci iz Bangladeša so glede na državljanstvo najbolj množična skupnost (14,9 odstotka vseh priseljencev), na drugem mestu pa so konec lanskega leta bili državljani Bosne in Hercegovine (10,5 odstotka). V zadnjih letih se je povišalo število priseljencev iz Bangladeša in Romunije, znižalo pa se je število Slovencev in Hrvatov. Gospodarski krizi gre po vsej verjetnosti pripisati dejstvo, da je bil med leti 2008-2009 porast števila tujcev v odstotkih (+8,2) nekoliko nižji kot med leti 2007 in 2008 (+14,4), spremembo trenda pa bo mogoče potrditi šele na podlagi podatkov, ki jih bodo zbrali ob koncu tekočega leta. (Ale) GORICA Občina »potrebuje« dodatno slovenščino Zaradi porasta potreb namerava goriška občina okrepiti slovensko prevajalsko službo. Mestna uprava je na predlog odbornika Stefana Cerette namreč včeraj sprejela sklep, na podlagi katerega bo deželi FJK predlagala spremembo namembnosti deleža denarja, ki ga prejema po zakonu 482/1999. Gre za financiranje šestega in sedmega projekta od skupno sedmih, za katere je vprašala denar po omenjenem zakonu. Deželo je v ta namen sicer vprašala skupno 23.400 evrov (12.600 evrov za slovenščino, 10.800 evrov za furlanščino), prejela pa jih je 7.200 evrov, ki jih namerava izkoristiti drugače glede na prvotni načrt. Odbornik Ceretta je pojasnil: »Sprva je bil ta denar namenjen tečajem slovenščine in furlanščine, ki pa jih že zagotavlja goriška pokrajina. Dvojniki bi bili potrata denarja. Na občini pa se je močno povečala potreba po prevajanju v slovenščino in iz nje, zaradi EZTS-ja, institucionalnega komuniciranja s sosedi, snovanja mladinskega centra v nekdanji bolnišnici in še bi lahko našteval. Danes ima občina na razpolago enega prevajalca, ki je močno "izkoriščen". Preusmeritev denarja v prevajalsko službo nam bo zato omogočila plačevanje morebitnega nadurnega dela in zunanjih prevajalcev.« Lagunamovies v Gradežu Filmska glasba bo rdeča niz današnjega večera v Gradežu, kjer se ob 21. uri začenja festival Lagunamovies. Drevišnji program bo posvečen Tehu Teardu, avtorju glasbe, ki bogati filme »Il divo«, »La ragazza del lago«, »Lamico di famiglia« in številne druge uspešne celovečerce. Ob furlanskem glasbeniku bo drevišnja prota-gonistka večera pri jezu Nazario Sau-ro tudi novinarka dnevnika Corriere della sera Claudia Provvedini. Avtomobil zbil peško Na križišču med Ulico Leopardi in Ulico Porta v Gorici je včeraj zvečer prišlo do prometne nesreče, v kateri je lažje telesne poškodbe utrpela mlada ženska. Le-ta je prečkala Ulico Leopardi na prehodu za pešce, pri tem pa je v smeri proti Ulici Cadorna mimo pripeljal avtomobil WV polo in jo zbil. Peško so z avtomobilom rešilne službe 118 prepeljali v oddelek za prvo pomoč goriške bolnišnice, dinamiko nesreče pa preučujejo mestni redarji. Blog o goriški politiki V knjigarni Ubik v Gorici bodo danes opoldne predstavili nov blog z naslovom »Foglio Goriziano«, ki bo namenjen poglabljanju političnih, kulturnih in družbenih tem, zagotavljajo njegovi pobudniki. Blog, ki bo z današnjim dnem dosegljiv na spletni strani www.fogliogoriziano.com, bodo predstavili Giuliano Almerigogna, Stefano Tauselli in Alessandro Caragnano. Dvodnevni Bukafest V organizaciji mladinske sekcije Turističnega društva Kal nad Kanalom se bo v naravnem okolju v bližini omenjenega kraja v občini Kanal ob Soči drevi ob 18. uri začela dvodnevna glasbena prireditev Bukafest, namenjena ljubiteljem rock, punk in metal glasbe. Od 20. ure do 2. ure zjutraj bodo nastopile skupine Woli Wo, Koromač, Kennyball Smith in Sunshine Trip, ki prihajajo z goriškega konca. (nn) Glasba in zvezde na Gradini Družba Rogos prireja dva poletna večera v centru Gradina pri Doberdobu, obakrat z začetkom ob 20.30. Prvi bo drevi, ko bo nastopila pevka Natalia Colombar. Publiki bo predstavila jazz in pop skladbe ter vedno prijetne »evergreen«; možna bo tudi pokušnja kraških pridelkov. Drugi večer bo v torek, 10. avgusta, ko bodo prisotni lahko pokusili kraška peneča vina in kraški »cous cous« ter izvedeli novosti o vesolju in zvezdah. GORICA-VIDEM Berloso si je skušal sam soditi Goričan Ramon Berloso, ki je konec julija priznal umor 28-letne Ilenie Vecchiato iz Mester in 24-letne romunske državljanke Diane Alexiu, je v videmskem zaporu poskusil samomor, so sporočili karabinjerji. Moškega so takoj odpeljali v videmsko bolnišnico kjer leži v farmakološki komi, zdravniki pa upajo, da mu bodo rešili življenje. 35-letnik je v zaporu od 20. julija, ko so ga aretirali po 24-urnem zasledovanju. Kmalu po aretaciji je priznal, da je s samostrelom ubil mladi prostitutki, in nato povedal preiskovalcem, da ju je pokopal ob reki Ter, nedaleč od kraja Tapogliano. Navedel je tudi, da je Vecchiatovo umoril na dvorišču hiše v Ločniku, verodostojnost njegovih izjav pa preiskovalci še preverjajo. Moški je imel že v preteklosti odprte račune s pravico, saj ga je leta 1996 tržaško sodišče obsodilo na pet let in devet mesecev zapora zaradi umora 18-letnega Alessandra Paglavca iz Štandreža. GORICA - Avtocesta Tehnično omizje za izhod pri Fari Romoli bo posredoval pri Tondu in Riccardiju Z deželo Furlanijo-Julijsko krajino bodo ustanovili tehnično omizje, na katerem bodo preučili vsa vprašanja, povezana z avtocesto Vileš-Gorica. Med temi bo tudi zahteva nekaterih občin, da bi pri Fari uresničili dodaten izhod. To je včerajšnji sklep predstavnikov občin Gorica, Moš, Sovodnje, Mariano, Šlovrenc, Fara, Moraro in Gradišče, ki so se sestali na goriškem županstvu. Za gradnjo izhoda pri Fari so se izrekli goriški župan Ettore Romoli, župan iz Gradišča Franco Tommasini in podžupan občine Sovodnje Slavko Tomsič, ostali pa so ocenili, da te nuje ni oz. da bi bilo koristno to potrebo tehnično preveriti. Udeleženci včerajšnjega srečanja so poverili županu Romoliju nalogo, naj se postavi v stik s predsednikom dežele Furlanije-Julijske krajine in izrednim komisarjem za avtocesto Renzom Tondom ter deželnim odbornikom in podkomisarjem Riccardom Riccardijem, na katera bo naslovil prošnjo po odprtju tehničnega omizja. Le-to bi bilo po mnenju upraviteljev tudi dobra priložnost za pogovor o drugih odprtih vprašanjih. »Če se lahko pri izvršnem projektu oz. tik pred začetkom gradbenih del lahko pogovarjamo o dodatnem izhodu iz avtoceste, potem je mogoče še vedno preučiti tudi številne druge zahteve, kot so protihrupne pregrade pri Fari ter naprave za fito-depuracijo in povezovalna cesta v Sovodnjah,« je povedal sovodenjski podžupan Slavko Tomsič. (Ale) RONKE - Tatvina v trgovini Sorelle Ramonda Kradel kljub megli Z dletom in palico razbil okno in napolnil kovček z oblačili - Pobegnil pred prihodom varnostnikov Alarmni sistem ni ustavil tatu, ki je včeraj ponoči vlomil v veleblagovnico So-relle Ramonda v Ronkah. Pobegnil je pred prihodom varnostnikov in agentov, lastnika pa ni oškodoval za veliko vsoto, saj je odnesel le nekaj oblačil. Do vloma je prišlo v noči med sredo in včerajšnjim dnem. Neznanec je z dletom in palico najprej razbil okno na zadnji strani trgovine, pri čemer se je ob polnoči in 23 minut sprožil prvi alarm, dve minuti kasneje pa je z vstopom v prodajne prostore sprožil še drugi alarm. Tat je s seboj prinesel dva kovčka, z oblačili znamke Paul and Shark pa mu je uspelo napolniti le enega. Upravitelj je namreč opremil trgovino s pro-tivlomnim alarmnim sistemom, ki v nekaj minutah napolni prostor z umetno meglo tako, da vlomilci ne vidijo pred sabo niti centimeter in izgubijo orientacijo. Tat je prazen kovček z dletom in palico pustil v trgovini, izginil pa je pred prihodom varnostnikov podjetja Tergeste, ki so sprva mislili, da gre za požar. Pri identifikaciji tatu se bodo sile javnega reda posluževale posnetkov videokamer, ki so nameščene v trgovini. Razbito okno ronške veleblagovnice altran / GORIŠKI PROSTOR Petek, 6. avgusta 2010 13 GORICA - V Podturnu poklon Emilu Komelu ob 50-letnici smrti Nikomur ni pripadal, mestu je znal dati najbolje od sebe Poimenovanje glasbene šole po njem daljnovidno dejanje - Posvečajo mu knjižico in razstavo »Spominjamo se zaslužnih osebnosti, ki so še vedno žive v našem spominu.« S to mislijo je podturnski župnik Ruggie-ro Dipiazza v sredo uvedel srečanje v kulturnem središču Incontro, na katerem so - tik pred začetkom tradicionalne šagre v živahni mestni četrti - predstavili knjižico o Emilu Komelu ob 50-letnici smrti goriškega skladatelja, organista in pevovodje ter bogato razstavo notnega gradiva krajevnega zbora, ki se ponaša s posebno dragocenim arhivom in ki ga je v prvi polovici prejšnjega stoletja več kot 40 let vodil prav Komel. Po izobrazbi pripadnik srednje Evrope, po narodnosti Slovenec, je ta sodeloval tudi v furlanskem in italijanskem okolju, in to tudi v nelahkih časih, »kar ni samo po sebi umevno«, je še povedal Dipiazza številnemu zbranemu občinstvu. Potem ko je pianist Simone Peraz zaigral Komelovo skladbo, je predsednik Centra za ohranjanje in ovrednotenje ljudskih tradicij v Podturnu, Paolo Martellani, povedal, da od lani dalje spremljajo poletno ša-gro tudi kulturne pobude, ki želijo postaviti pod žaromet krajevne zaslužne može. Van-ni Feresin, urednik knjižice in eden glavnih akterjev pobude, je nato dal besedo Silvanu Kerševanu, ravnatelju glasbene šole Emil Ko-mel, ki je za publikacijo prispeval osebne spomine na pokojnega mojstra: »Zaznamoval me je.« Šestdeset let svojega življenja je posvetil glasbi in Gorici. »Imel sem srečo - tako Kerševan -, da sem v letih 1953-54 sedel v klopeh glasbene šole na Placuti, kjer je Komel v orglarski šoli poučeval harmonijo.« Doživljal ga je kot »skrivnostno osebnost, prav tako, kot je skrivnostna glasba ... Bil je velika osebnost za vso Goriško, saj je dobro razumel, kje živi, in znal je dati najbolje od sebe vsemu mestu.« Ob koncu 80. let je imel Kerševan »noro idejo«, da bi šolo na Placu-ti poimenovali po njem: »S svojim pričevanjem nas je naučil veliko stvari. Glasbi je bil predan tudi v težkih trenutkih, vedno je ostal odprt do vseh. To je prava pot, po kateri moramo hoditi tudi mi.« Komel je v uvodu svoje knjige »Harmonija« iz leta 1934 zapisal, da je glasba dragoceno sredstvo za vzgojo mladih, je umetnost, ki pomirja duha in plemeniti srce. »Z obema trditvama se strinjam, zato v naši šoli skušamo ostati zvesti tem naukom,« je dejal Kerševan. Erika Jazbar, ki je za knjižico prispevala Komelov življenjepis, je najprej citirala besede skladatelja Zorka Hareja, ki »veliko več povedo kot pa moj zapis«. Harej se je namreč »ljubečega učitelja« spominjal kot moža mirnega koraka, z dolgimi in košatimi lasmi: »Glasba je bila njegov življenjski element.« Odlično je obvladal harmonijo in nešteto kombinacij akordov; tuji so mu bili sodobni skladateljski vzorci, bližji mu je bil ljudski okus. Pri pisanju je krotil svoje ustvarjalne nagibe ter imel pred sabo zborovodje in pevce, da bi lahko učinkoviteje opravljal svoje umetniško poslanstvo. »Za Emila Ko-mela sem vedno vedela, a ga nisem poznala, kot se to v Gorici pogosto dogaja,« je povedala Jazbarjeva. Ena najpomembnejših potez njegove osebnosti je njegova »goriškost«, sposobnost videti v tem prostoru nekaj edinstvenega, hkrati pa občutljivost in pozornost do vseh dejavnikov, ki sestavljajo to bogato stvarnost. Zato je bil dejaven v številnih krogih: v Podturnu, pri sv. Ignaciju na Travniku, v skoraj vseh cerkvah in župnijskih zborih od Pevme prek Podgore in Placute do ka-pucinov in Srca Jezusovega. Bil je predstavnik »tiste goriškosti, ki se je po drugih svetovni vojni vedno bolj izgubljala«. Gorico je doživljal v času kulturnega razmaha v začetku 20. stoletja, nato med vojnim pusto-šenjem in pod fašizmom, pa tudi po vojni, ko je »mesto ostalo razdeljeno, brez ljudi in idej«. Komel se ni nikdar zavezal eni sami -kulturni, etnični, politični, verski - skupini. Ko je vodstvo šole na Placuti leta 1988 po- Razstava in publika v Podturnu ter Erika Jazbar in Silvan Kerševan med nagovorom foto l.k. imenovalo ustanovo po njem, je zato bilo daljnovidno: »Bil je problematična figura, ker ""ni pripadal" nikomur.« Zaradi tega tudi ni živel lagodno, temveč, posebno zadnja leta, zelo skromno v svoji hiši na Placuti. »Ljubil je svoje mesto. Po študiju na Dunaju in v Rimu je imel možnost še naprej razvijati svoj talent, slediti sodobni glasbi, biti velik in ino-vativen avtor. Odločil pa se je za ""glasbeno Gorico"", ne za profesionalno, temveč za prosvetno dejavnost v svojem mestu,« je še opozorila Jazbarjeva. Adriano Macchitella, tehnik goriškega središča Centro Studi e Restauro, ki je opravilo restavratorska dela na dragocenih razstavljenih partiturah podturnskega cerkvenega zbora, je obrazložil opravljeno DREVI BO STOPILA V ŽIVO Šagra v Podturnu Šagra v Podturnu - v Gorici najbolj priljubljen poletni ljudski praznik - bo v živo stopila danes, trajala pa bo do 16. avgusta. Zaradi poklona Emilu Ko-melu je letos na promocijski zgibanki izraziteje prisotna tudi slovenščina, saj organizatorji vabijo Slovence, da se jim pridružijo »na praznovanju našega zavetnika in ljudskega izročila«. Danes ob 19.30 bo odprtje eno-gastronomskih kioskov, sledila bosta srečelov in ples z ansamblom Fantasy (ob 20. uri). Jutri ob 20. uri bo tradicionalna tombola za otroke, ki jo prirejajo krvodajalci, k plesu pa bo vabil ansambel Souvenir. V nedeljo ob 16. uri bo tekmovanje pritrkovalcev, nekaj večerov bodo posvetili posoškim vinom in okusom, svečanost z mašo in podelitvijo nagrade Opeka na opeko pa bo v ponedeljek, 16. avgusta, ob 10.30. delo. O sami razstavi, ki bo v župnijski dvorani odprta do 16. avgusta v večernih urah, je spregovoril še Vanni Feresin, ki je povedal, da je na ogled zanimivo gradivo, med drugim tudi Komelovi rokopisi, 23 prelu-dijev za klavir in glas. Knjižica vsebuje tudi zgodovinski pregled zbora, katerega korenine segajo v 18. stoletje, zapis o resta-vriranju partitur in o podturnskih orglah, ki so bile postavljene pred 70 leti. Srečanje je sklenil pianist Simone Peraz, Feresin pa je navzoče povabil, naj se 14. avgusta (na dan, ko je Komel umrl) ob 18. uri udeležijo predavanja o njem, ki ga bo v isti dvorani imel Alessandro Arbo. Sledila bo maša zadušnica, pri kateri bodo peli profesorji s slovenske šole Emil Komel. UNIVERZA Konzorcij z Ziberno Na predlog goriškega župana Rodolfo Ziberna bo novi predsednik konzorcija za razvoj goriškega univerzitetnega pola. Na tem mestu bo nasledil Enrica Agostinisa, ki je pred kratkim odstopil sredi znanih polemik. Ziberno, ki je danes direktor zveze pokrajin UPI v deželi FJK in obenem državni podpredsednik ezulske organizacije ANVGD, bil pa je že viden desničarski politik in občinski upravitelj, je predlagal goriški župan Ettore Romoli. Njegov predlog uživa podporo goriške pokrajine in Trgovinske zbornice iz Gorice, ki sta z občino ustanoviteljici konzorcija. Ziberno naj bi imenovali danes na skupščini članov konzorcija (ob 17. uri), padla pa bo tudi odločitev o ostalih članih upravnega sveta, ki jih skupščina neposredno določa. »Prepričan sem, da je Rodolfo Ziber-na prava oseba, ki bo znala dati novega zagona in ugled konzorciju. Zelo je tega potreben,« pravi Romoli in o svojem kandidatu dodaja, da je v preteklosti že dokazal, da zna opravljati svoje delo z navdušenjem in z veliko mero motivacije. »Pogrešal sem ga še naprej v občinskem svetu, bil pa bi tudi odličen občinski odbornik. Sam se je odločil za korak nazaj zaradi vloge v zvezi pokrajin, z vidno vlogo v konzorciju pa se bo sedaj lahko vrnil v ""obtok" in pomagal naši upravi pri prizadevanjih, da bi postala Gorica pravo univerzitetno mesto,« poudarja Romoli. Na današnji skupščini bosta pokrajino zastopala predsednik Enrico Gherghetta in odbornik Maurizio Salomoni. Povedala sta, da bosta podprla Zibernovo kandidaturo, prepričano pa podpirata tudi predlog študentov Tržaške in Videmske univerze, ki želijo svojega predstavnika v upravnem svetu konzorcija (s posvetovalno vlogo in brez pravice glasovanja). Študente hkrati zahtevajo večjo vlogo za delegata obeh rektorjev, ki imata sedaj le posvetovalno težo. Pokrajina bo za svojega predstavnika v upravnem svetu ponovno predlagala Marca Grusovina, ki je že zasedal podpredsedniško mesto. Člana upravnega sveta, ki ga bo predlagala Funda-dja Goriške hranilnice, pa bo podprla le v primeru, da se bo fundacija o dodeljevanju prispevkov še naprej pogovarjala s konzorcijem, ne pa neposredno z univerzama. GORICA - V sredo spet množično obiskan kulturni dogodek v Ljudskem vrtu Sveže, izvirne kapljice Za konec drevi v Spominskem parku mirovniška prireditev v organizaciji skupnosti Arcobaleno Pevmski Mandeljci (levo zgoraj), Vipavine plesalke in občinstvo (spodaj) na sredinem večeru v goriškem Ljudskem vrtu Kapljice kulture so v sredo zvečer z vso silo privrele na prizorišče sredi Ljudskega vrta v Gorici. Topel in lep večer z zvezdami na nebu je bil naravnost idealen za prireditev pod milim nebom. Zvrstilo se je devet točk zelo različne izpovedne in ustvarjalne narave, ki so pritegnile pozornost številne publike. Ljudje so se zabavali, občudovali ustvarjalnost in ploskali nastopajočim. Kot prvi so na prizorišče stopili Trije Mandeljci iz Pevme. Joško s frajtonerico, Miloš na »bidon bas« in Vili na kitaro so s svojo pesmijo »Balon« spravili gledalce v dobro voljo. Sledil je nastop štirinajstletne Ivane Na-nut, ki je odpela zahtevno pesem »Something stupid« in dokazala, da se razvija v dobro pevko. Debora Comar je prizorišče popeljala v furlanski svet, ki žal v Gorici ne najde več tiste opore, ki jo je imel še pred nekaj desetletji. Mlada Debora je recitirala poezijo »Piovesine« furlanskega pesnika Pietra Zoruttija. Pred publiko so se nato s svojo skladbo predstavili trije mladi fantje (Federico Capuano, Andrea Marchi in Francesco Ivone) iz goriškega benda Crazy Zone. Sledil je nastop plesne skupine Vipava s Peči, ki jo uspešno vodi Jelka Bogatec in ki je nastopila na melodijah Shakirine pesmi. Ne več rosno mlada Livia Lapini je očarala publiko z mojstrsko izvedeno baletno točko, ki jo je posvetila pred nedavnim umrli goriški učiteljici baleta Corinni Brandolin Prandi. Prisrčen aplavz je nagradil tudi pevko Marto Donnini iz Ronk, ki je odpela Minino pesem »Grande amore«. V zapeljivo ozračje orientalskega plesa sta prisotne popeljali dvojčici Aneja in Nastja Černigoj, članici kluba Terp-sihora iz Šempetra; na nedavnem evropskem prvenstvu v Cervii sta plesalki dosegli odlično četrto mesto. Podobno kot že v ponedeljek je bila zadnja točka namenjena ustvarjalnemu naboju fotografov Skupine 75. Na platno so projicirali sosledje umetniških posnetkov petih članov slovenskega fotokluba. Marko Faganel se je predstavil s sklopom fotografij z naslovom »V novem mesu«, Sara Occhipinti z nizom »Goog vibrations«, Enzo Tedeschi z »Drugo dimenzijo«, Paul David Redfern s »Kapljicami«, Miran Vižintin pa z nizom »Delicate sounds of colours«. Zaradi nenaklonjenega vremena so sinočnje kapljice odpadle, drevi ob 21. uri pa se bodo preselile v Spominski park na korzu, kjer bo mirovniška prireditev v organizaciji skupnosti Arcobaleno. (vip) 14 Petek, 6. avgusta 2010 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Dogovor o sodelovanju na področju ravnanja s kmetijskimi odpadki Manj birokracije in stroškov Protokol so včeraj podpisale pokrajinska uprava, krajevne organizacije kmetov in družba za javne storitve Iris Manj birokratskih sitnosti, manj stroškov in večja zaščita okolja. To so cilji dogovora o sodelovanju na področju ravnanja s kmetijskimi odpadki, ki so ga včeraj v Gorici podpisali goriška pokrajina, kmečke organizacije Kmečka zveza, Coldiretti, CIA in Confagricol-tura ter družba za javne storitve Iris. »Kmetijske odpadke uvrščamo med tiste, ki potrebujejo poseben način ravnanja. Nova okoljska zakonodaja predvideva plačilo davka in vpis kmetijskih podjetij v register za ravnanje z odpadki SISTRI, ki z birokratskega vidika močno obremenjuje kmečka podjetja. To še posebno velja v naši pokrajini, saj je večina kmetij zelo majhnih. Kmetje pa se lahko registru SISTRI izognejo, če so vključeni v organiziran sistem odvažanja odpadkov, ki ga danes ustanavljamo s protokolom o sodelovanju,« je povedala pokrajinska odborni-ca Mara Černic, predsednik pokrajine Enrico Gherghetta pa je pojasnil, da gre pri pobudi v bistvu za sistem odvažanja kmetijskih odpadkov »od vrat do vrat«. »Kmetijam je na voljo zelena številka družbe Iris, ki jo bodo poklicali, ko bodo potrebovali odvoz odpadkov,« je povedal Gherghetta. Zadovoljstvo nad podpisom sporazuma so izrazili Antonio Bressan (Coldiretti), Claudio Cres-sati (Confartigianato), Danilo Canesin (CIA), Walter Mikluz (KZ) in predsednik družbe Iris Armando Querin, ki so ocenili, da je razbremenitev kmečkih podjetij v času gospodarske krize še kako dobrodošla. Trenutno je k pobudi pristopilo 117 kmetij, pričakujejo pa, da se bodo le-tem kmalu pridružile še številne druge. (Ale) Podpisniki protokola na pokrajini bumbaca Skupina nastopajočih v operni komediji kriške akademije V Doberdobu opera »II Campiello« V občinskem parku v Doberdobu bo v ponedeljek, 9. avgusta, ob 21. uri nastopila mednarodna operna akademija Sv. Križ pri Trstu s postavitvijo operne komedije »Il Campiello«. Gostovanje kriške akademije, ki ga prireja kulturno društvo Hrast, bo prvo na Goriškem. V primeru dežja bo opera odložena na torek, 10. avgusta, ob isti uri in na istem mestu. Opera »Il Campiello« je nastala po predlogi Carla Gol-donija in pripoveduje o dogodivščinah na malem beneškem trgu, »campiellu«. Tam ni nikoli miru, glasovi nikoli ne utihnejo in brbotajo tako kot življenje v svojem večnem toku. Vse to enakomerno brbotanje s polno mero sredozemskega duha je mojstrsko ujeto v odrsko postavitev in melodijo pete besede, ki sledi taktirki Aleksandra Švaba, mednarodno priznanega basista iz Križa. V svoji karieri je že večkrat nastopil na najbolj znanih odrih v Italiji (v Milanu, Rimu, Genovi), ravno tako tudi v tujini: v Tokiu, Osaki, Parizu in Berlinu. (ač) GRAD KROMBERK V amfiteatru Cesarski naslovi V režiji Gianfranca Salette V amfiteatru gradu Kromberk bo jutri, 7. avgusta, ob 21. uri na ogled gledališka predstava Cesarski naslovi (»I titoli dell'im-peratore«) v režiji znanega goriškega gledališkega avtorja in igralca Gianfranca Salette ter v organizaciji združenja Gorizia Spetta-coli ter narečne gledališke skupine iz Gorice. Združenje Gorizia Spettacoli se v amfi-teatru gradu Kromberk letos predstavlja že tretjič zapovrstjo. V prvih dveh letih je občinstvo navdušilo z zanimivo odrsko uprizoritvijo, pri čemer omenjena gledališka skupina posveča posebno pozornost ohranjanju narečnega jezika. »Cesarski naslovi« so izvzeti iz zbirke zgodb in pripovedi »Maldobrie« tržaških ko-mediografov Lina Carpinterija in Mariana Faragune. Avtorja se v zbirki vračata v zgodovino in obujata pozabljene vrednote ter na humorističen način prikazujeta pretekle dogodke v tržaško-dalmatinskem prostoru. Junaki pripovedi so prebivalci jadranskih provinc habsburške monarhije. Zgodbe se odvijajo na vzhodni obali Jadranskega morja in so večinoma umeščene v čas med bitko pri Visu (1866) in prvo svetovno vojno, včasih v obdobje med obema vojnama ter redko v čas po drugi svetovni vojni. Skorajda vse junake zgodb so navdihnile resnične osebe. Posebnost zbirke »Maldobrie« je istrsko-be-neški dialekt oz. nekakšna »lingua franca«, ki je osnovana na beneščini in vsebuje številne primesi slovanskih jezikov, nemščine in celo turščine ter arabščine. Vstop na jutrišnjo uprizoritev bo prost. Predstava bo odigrana v italijanskem narečju, vsi obiskovalci pa bodo prejeli vsebino v slovenskem jeziku. Z novogoriške mestne občine so sporočili, da sodi gledališka predstava v sklop aktivnosti čezmejnega sodelovanja in spoznavanja kulture skupnega prostora. (nn) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. U Kino GORICA KINEMAX: zaprt do 19. avgusta. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 20.00 - 22.00 »City Island«. Dvorana 2: 18.30 - 20.30 »Toy Story 3« (digital 3D). Dvorana 3: 19.50 - 22.00 »Il solista«. Dvorana 4: 19.50 - 22.00 »Solomon Kane«. Dvorana 5: 20.00 - 22.10 »Gli amori fol-li«. H Mali oglasi PRODAM DVA LISTKA (lokacija parter, neoštevilčeno) za koncert skupine U2 v petek, 6. avgusta, v Turinu. Cena po dogovoru, tel. 347-9512055. M Koncerti NOTE V MESTU 2010: v soboto, 7. avgusta, ob 20.30 v Attemsovem parku v Podgori bo koncert skupine Ensamble Jazz. Nastopajo: Letizia Ra-nalletta, Pierpaolo Gregoric, Gianvi-to Cardarola, Eugenio Dreas in Ric-cardo Chiarion. ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK v sodelovanju z župnijo sv. Lovrenca vabi na Orgelski koncert v ponedeljek, 9. avgusta, ob 20.30 v cerkvi Sv. Lovrenca v Ronkah; nastopili bodo Mirko Butkovič in Eva Dolinšek (orgle), Ana Cotič (violina) in Elisabetta Moretti (violončelo). S Izleti SPDG obvešča udeležence izleta na Watz-mann 7. in 8. avgusta, da bo avtobus odpeljal v petek, 6. avgusta, ob 24. uri izpred avtobusne postaje v Novi Gorici; na razpolago je še nekaj prostih mest (informacije po tel. 0481-882079). Izlet prireja SPDG v sodelovanju s PD Kanal in PD Ajdovščina. SPDG organizira 15. in 16. avgusta nezahtevno ekskurzijo na Črno prst in Ro-dico. Informacije in prijave Marta (0481-22164). Ü3 Obvestila AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI-jem organizira na sedežu društva na Peči kotalkarski kamp za otroke od 5. do 11. leta starosti med 30. avgustom in 3. septembrom; informacije in prijave po tel. 333-9353134 ali 0481-33029 (Elena). AŠD SOVODNJE prireja od 17. do 20. avgusta mladinski nogometni kamp za otroke od 5. do 12. leta starosti, na novem nogometnem igrišču v Sovodnjah ob Soči; za informacije asdsovod-nje@libero.it ali po tel. 335-312083 (Aleksij), 328-3674301 (Rudi), 3280680499 (Simon). OBČINA SOVODNJE OB SOČI, v okviru projekta za obnovitev in ovrednotenje ostalin iz prve svetovne vojne na vrhu Sv. Mihaela v občini Sovodnje ob Soči, naproša za nujno srečanje lastnike naslednjih zemljišč: parcela 1348/1 katastrske občine Vrh, parcela 1350 katastrske občine Vrh, parcela 1351/1 katastrske občine Vrh, parcela 1351/2 katastrske občine Vrh, parcela 1356 katastrske občine Vrh, parcela 34/69 katastrske občine Gabrje, parcela 34/70 katastrske občine Gabrje, parcela 34/71 katastrske občine Gabrje. Lastniki naj se javijo po tel. 0481-882876 ali na naslov tecnico@com-savogna-di-isonzo.regione.fvg.it, tecnico1@com-savogna-di-isonzo.regione.fvg.it. Projekt sodi v pobude medobčinske zveze ASTER med občinama Gorica in So-vodnje ob Soči. SKGZ sporoča, da bo goriška pisarna zaprta zaradi dopusta do 8. avgusta ter od 16. do 22. avgusta. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL iz Gorice bo do 3. septembra odprta vsak delavnik od 8. do 16. ure, za dopust bo zaprta med 9. in 20. avgustom. SSO sporoča, da bo goriški urad zaprt zaradi dopusta od ponedeljka, 9. avgusta, do petka, 13. avgusta in da bo do 31. avgusta urnik od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih zaprto. ZSKD obvešča, da bo urad v Gorici zaprt od 9. do 20. avgusta. ZSŠDI obvešča, da bo od ponedeljka, 9., do petka, 13. avgusta, goriški urad zaprt. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo od 9. avgusta dalje občinski tehnični urad odprt ob ponedeljkih med 15. uro in 16.30 in ob sredah med 11.30 in 13. uro. SKD HRAST prireja počitniški kamp za mlade od 11. do 17. leta starosti v koči Sv. Jožefa v Žabnicah od 19. do 23. avgusta. Prijave do 11. avgusta po tel. 3474433151 (Klaudio). GORIŠKA POKRAJINA obvešča, da bosta do srede, 18. avgusta, zgodovinski arhiv in pokrajinska knjižnica odprti ob ponedeljkih, torkih in sredah med 9. in 13. uro. ZSKD VABI NEKDANJE UDELEŽENCE MEDNARODNE LIKOVNE KOLONIJE Vuzenica-Porabje-Koroška-Italija ob 40-letnici kolonije, naj se udeležijo jubilejnega praznovanja in srečanja, ki bodo 22. avgusta v Vuzenici (SLO) ob 15. uri. Udeleženci bodo prejeli jubilejni almanah, katerega pokrovitelj je predsednik RS dr. Danilo Turk; informacije na ZSKD in na spletni strani www.zskd.org. AŠZ MLADOST v sodelovanju z ZSŠDI organizira za otroke od 6. do 13. leta starosti Nogometni kamp, ki bo potekal od 23. do 28. avgusta na nogometnem igrišču v Doberdobu. Vodili ga bodo specifični nogometni trenerji. Zadnji dan bomo poskrbeli za presenečenje. Vpisovanje in informacije na tel. št. 3393853924 (Emanuela) ali e-mail: eri-mic65@tiscali.it. ODHOD UDELEŽENCEV POLETNIH USTVARJALNIH DELAVNIC ZSKD je v ponedeljek, 23. avgusta, zbirališče ob 7.45 v Trstu na Trgu Oberdan, odhod avtobusa ob 8. uri. V Gabrjah pa je zbirališče ob 8.40 na parkirišču restavracije pri Tomažu, odhod avtobusa ob 8.45. Delavnice se zaključijo v soboto, 28. avgusta, ob 11. uri z zaključno predstavo za starše. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ iz Gorice bo zaradi dopusta zaprt do 24. avgusta. LETNIKI 1960 Z GORIŠKE organiziramo dne 9. oktobra celodnevni izlet. Informacije in prijave do ponedeljka, 30. avgusta, v večernih urah na tel. št. 3405182969 (Patrizia), 333-8852535 (Ali-da), 347-5453272 (Livio), 329-0703958 (Mirjam). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni sedež na korzu Verdi 51/int. zaradi počitnic zaprt do 31. avgusta. MLADINSKI DOM v Gorici bo zaprt do 31. avgusta. Od 6. do 10. septembra dopoldne bo v domu potekala priprava pe-tošolcev na vstop v srednjo šolo. Vpisi in informacije na tel. št. 328-3155040 ali 0481-536455. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo do konca avgustu v popoldanskih urah anagrafski in davčni urad ter tajništvo zaprti. ZSKD razpisuje Mednarodni natečaj poezije »Sledi-Tracce 2010«, namenjen vrednotenju regionalnih, manjšinskih in večinskih jezikov ter spodbujanju sodelovanja med raznimi regionalnimi skupnostmi za izkušene pesnike, kot tudi ljubitelje poezije vseh starosti (predvidene so 4 kategorije). Tema natečaja je prosta. Dela morajo dospeti do 31. avgusta. Razpis je na razpolago na spletni strani www.zskd.org ali v uradih ZSKD; informacije po tel. 040-635626. ZSKD obvešča, da bodo do 10. septembra uradi odprti od 9. do 13. ure. Prireditve DRUŽBA ROGOS prireja dva poletna večera s pričetkom ob 20.30 v centru Gradina v Doberdobu: danes, 6. avgusta, bo gost večera pevka Natalia Co-lombar, predstavila bo jazz in pop skladbe ter vedno prijetne evergreene; ob poslušanju bo možna pokušnja kraških pridelkov. Drugi večer bo potekal v torek, 10. avgusta, ko bodo prisotni lahko pokusili kraška peneča vina, spoznali kaj novaga o vesolju in utrinkih ter jedli posebni »kraški cous-cous«; informacije inforogos@gmail.com ali po tel. 333-4056800. MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA Križ pri Trstu in SKD Hrast vabita na operno komedijo »Il Campiello« pod vodstvom dirigenta Aleksandra Švaba, ki bo v občinskem parku v Doberdobu v ponedeljek, 9. avgusta, ob 21. uri. V primeru dežja se predstava prenese na torek, 10. avgusta, ob isti uri na istem kraju. Pogrebi DANES V RONKAH: 10.00, Emilio Milani (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev. DANES V TURJAKU: 11.00, Enrica Visin-tin vd. Bosma (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. Osmrtnice, sozalja, čestitke, oglase v okvirčku in male oglase (proti plačilu) Naročila sprejemamo le po telefonu, faksu ali elektronski pošti, s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 10.00 do 15.00 sobota od 10.00 do 13.00 Naročila morajo imeti priložene naslednje podatke: ime, priimek, naslov, telefonsko številko plačnika, davčno številko naslovnika, na katerega bo izstavljen račun. /■Primorski r dnevnik "tmedia OGLAŠEVALSKA AGENCIJA TMEDIA - GORICA, ul. Malta, 6 Sporoča, da bo od 1.8. do 31.8.2010 urad v Gorici zaprt. Web: www.tmedia.it/primorski , -Brezplačna it. . ,, .. fftutn CM o TTR 7 E-pošta: oglasi@tmedia.it ^800.912.775/ Faks; 048132844 w Četrtek, 5. avgusta 2010 5 PLAVANJE - Evropsko prvenstvo na Madžarskem Blatno jezero azurno obarvano Na razdalji 5 kilometrov vse tri medalje italijanskim plavalcem BALATONFURED - Daljinski plavalci so na evropskem prvenstvu na Madžarskem opravili še z drugim dnem tekmovanj. Blatno jezero je Italiji dalo še peto medalj. Prvi dan je srebro osvojil Cleri. Včeraj je prvič v zgodovini daljinskega plavanja selekcija neke države osvojila vse tri medalje. Na razdalji na 5 kilometrov so se izkazali »azzurri«. Prvi je čez cilj priplaval Luca Ferretti (čas 58:43,4), drugi je bil Simone Ercoli (59:00,5), na tretje mesto pa sta se skupaj uvrstila Italijan Simone Ruf-fini (59:15,9) in Grk Spyridon Gian-niotis. Nemški plavalec Thomas Lurz, ki je pred tem osvojil zlato medaljo na desetkilometrski razdalji, je bil včeraj 5. Slovenski plavalec Rok Kerin je bil na koncu 21. (1.02:21,2). Plavalke so se včeraj pomerile na daljši desetkilometrski razdalji. Italijanka Giorgia Consiglio (2.01:07,6), ki je že osvojila drugo mesto na svetovnem prvenstvu, je morala priznati le premoč Nizo- zemke Linsy Heister (2.01:06,7). Za njima se je uvrstila Nemka Angela Maurer (2.01:08,2). Slovenska plavalka Teja Zupan iz Radovljive se je uvrstila na 22. mesto, plavalka kranjske Zvezde Nika Kozamernik pa je odstopila. ZAMAN SO GA ISKALI - Španskemu plavalcu Rafaelu Munozu, svetovnemu rekorderju na 50 metrov delfin, je zaradi domnevnega izmikanja dopinškim testom grozila kazen najmanj dveh mesecev prepovedi nastopanja. A ker je plavalec Mednarodni plavalni zvezi (FINA) posredoval zdravniško opravičilo, ga ta ni kaznovala in bo lahko nastopil na evropskem prvenstvu v Budimpešti. Munoz je na FINA naslovil zdravniško potrdilo, v katerem je zdravnik potrdil, da je bil v času, ko so ga iskali dopinški preiskovalci, v težkem psihičnem stanju in zaradi tega ni sporočil, kje se nahaja. Od lanskega svetovnega prvenstva se je to zgodilo trikrat. Italijanski zmagovalni oder s Simonejem Ercolijem, Luco Ferrettijem, Simonejem Ruffinijem in Grkom Gianniotisom ansa BOGATA KARIERA Michael Phelps še podira rekorde NEW YORK - Najboljši plavalec na svetu Michael Phelps je poskrbel še za en rekord v svoji bogati karieri. Na državnem prvenstvu v Irvinu je osvojil že 49. naslov državnega prvaka, kar ni uspelo še nobenemu ameriškemu plavalcu. Najuspešnejši olimpijec vseh časov je bil najboljši na 200 metrov prosto in 200 metrov delfin, čeprav s časoma ni blestel. Phelps bo v naslednjih dneh na prvenstvu plaval še v treh disciplinah, tako da bo najbrž presegel tudi mejo 50 zmag. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu KOŠARKA »Azzurri« v ■ «v se drugič praznih rok RIGA - Po porazu v prvem krogu kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2011 proti Izraelu, je Italijo sinoči čakal še en neugoden nasprotnik. »Azzurri« so tudi v drugo ostali praznik rok. V Rigi so proti Latviji izgubili le za točko razlike. Končni izid je bil 69:68 za ekipo iz Baltika. Na drugi tekmi je Črna gora v go-steh premagala Finsko (74:60). V prihodnjem krogu, v nedeljo, bo Italija gostila Finsko, ki je bila v prvem krogu prosta. V dvoboju med Latvijo in Črno goro, pa je bila boljša slednja. Na EP se bodo uvrstile prvouvrš-čene ekipe treh skupin ter najboljši dru-gouvrščeni. Preostalih najboljših šest reprezentanc se bodo za zadnjo mesto na EP potegovale na posebnem kvalifikacijskem turnirju, ki bo prihodnje leto. Sinoči so izgubile tudi »azzurre«. Belgija je bila boljša z 78:73. V skupini A pa je Hrvaška izgubila proti Litvi (80:72). Nesterovič v Grčijo PIREJ - Slovenski košarkar Rado-slav Nesterovič bo kariero nadaljeval v Grčiji. 34-letni Ljubljančan, ki je nazadnje igral za Toronto v ligi NBA, se je z Olympiacosom dogovoril za dvoletno sodelovanje.Nesterovič se tako po 11 letih igranja v najmočnejši ligi na svetu vrača v Evropo. »Shaq« v Boston BOSTON - Košarkarsko moštvo Boston Celtics je sklenilo dogovor z enim največjih zvezdnikov lige NBA Shaquillom O'Nealom. Keltom, 17-kra-tnim prvakom in finalistom zadnje sezone NBA, bo 38-letni center pomagal naslednji dve leti. Boston je šesta postaja v karieri 216 centimetrov visokega Sha-qa. V zadnji sezoni je igral za Cleveland Cavaliers, največ uspehov pa je dosegel z ekipama Los Angeles Lakers in Miami Heat. Prihajajoča sezona bo že njegova 19. v najmočnejši ligi na svetu. £Primorski ~ dnevnik NOGOMET - B-liga Triestina najprej doma proti Albinoleffeju RIM - Včeraj je nogometna zveza sestavila koledar B-lige. V prvem krogu bo Triestina, ki so v drugoligaško prvenstvo vključili na račun Ancone, igrala proti Albinoleffeju. 1. krog: Atalanta-Vicenza, Frosinone-Empoli, Grosseto-Ascoli, Livorno-Sassuolo, Modena-Piacenza, Padova-Novara, Pescara-Siena, Portogruaro-Cittadella, Reggina-Cro-tone, Torino-Varese, Triestina-Albinoleffe. V drugem krogu bo Triestina v gosteh igrala proti Novari, v tretjem pa znova na Roccu proti Pescari. Tekmo državnega pokala v go-steh proti Crotoneju bo Triestina igrala 14. avgusta (in ne 15.) ob 20.30. Tržaški klub naj bi medtem najel 22-letnega zveznega igralca Attilo Filkorja in 21-letnega bočnega igralca Alessandra Longhija. Novi D-ligaši RIM - Nogometna zveza je tudi uradno objavila seznam ekip, ki so bile vključene v D-ligo: Arzachena, Arzanese, Bacoli Sibil-la Flegrea, Camaiore, Castel San Pietro Terme, Castelnuovo Sandra, Castiadas, Dert-hona, Fiorenzuola, Francavilla Fontana, Jesi-na, Montecchio Maggiore, Monteriggioni, Noto, Novese, Santhia, Sporting Terni, Tre-viso, Virtus Pavullese e Voluntas Spoleto. Bole drugič drugi KATOVICE - Slovenski kolesar Grega Bole je na letošnji dirki po Poljski še drugič zapored osvojil etapno drugo mesto. Potem ko ga je na ne ravno športen način v četrti etapi premagal moštveni kolega pri Lam-preju Mirco Lorenzetto, je bil v peti etapi močnejši Irec Daniel Martin (Garmin), ki je na cilj prišel 20 sekund pred prvo zasledovalno skupino. Martin je prevzel tudi vodstvo v skupnem seštevku, Bole je še naprej drugi. GIOVINCO - Juventusov igralec bo v novi sezoni bil na posodi pri Parmi. KAKA' - Nogometašu madridskega Reala so operirali meniskus in bo moral okrevati dobre štiri mesece. SANTOS - Brazilski nogometni prvo-ligaš Santos je kljub porazu z 1:2 na povratni tekmi proti Vitorii osvojil brazilski pokal Copa do Brasil in si s tem že zagotovil nastop v pokalu libertadores. EVROPSKA LIGA - 3. krog kvalifikacij: Juventus - Shamrock Rovers 1:0 (naprej Juventus), Hibernian - Maribor 2:3 (naprej Maribor). ATLETIKA - 100 m Žal brez prestižnega troboja STOCKHOLM - Težko pričakovani troboj najboljših sprinterjev sveta, ki so ga napovedovali za današnji miting diamantne lige v Stock-holmu, bo le dvoboj. Jamajčan Asafa Powell je zaradi poškodbe namreč odpovedal sodelovanje na tekmi, kjer bi se prvič po lanskem svetovnem prvenstvu v Berlinu neposredno pomeril z rojakom Usai-nom Boltom in Američanom Tyso-nom Gayem. Švedski prireditelji so pred tednom dni sporočili, da so se dogovorili za nastop z Usainom Bol-tom, svetovnim in olimpijskim prvakom ter rekorderjem v tekih na 100 in 200 metrov. Najhitrejši človek na svetu je bil zadnji kamenček v mozaiku nastopa treh najboljših v prestižnem teku na 100 metrov, toda načrte jim je zdaj preprečila poškodba Powella. Kot so sporočili iz tabora lanskega dobitnika brona na SP, je Powell staknil manjšo poškodbo dimelj že na mitingu diamantne lige v Parizu, pozneje pa so se pridružile še težave s hrbtom in kolenom. Powell zdaj po desetdnevnem počitku sicer že trenira, a bolečine so bile predvsem ob startih prehude, zato se je odločil, da na Švedskem ne bo nastopil. PLAVANJE Od Grljana do Soče v malo več kot štirih urah TRST - Petdeset plavalcev se je pomerilo na 18-kilometrov dolgi plavalni preizkušnji od tržaškega Mira-marskega rezervata pri Grljanu, mimo rezervata pri Devinskih stenah do izliva Soče (rt Spigolo). Po 11 kilometrih plavanja ob tržaški obali, mimo Barkovelj, Križa, Nabrežine, Se-sljana in Devina, so plavalci obrnili proti Gradežu in kar 7 kilometrov odplavali na odprtem morju. Na prvo mesto sta se uvrstila slovenska plavalca, dvojčka Aljoša in Andrej Pribac, ki sta s časom 4 ure 20 minut in 46 sekund izboljšala rekord plavalnega tekmovanja. Na drugo mesto se je uvrstil Furlan Daniele Bearzotti (4.54:28), tretji pa je bil Riccardo Bucci (4.59:40). □ Obvestila TENIS - V mladinskih kategorijah U14 in mlajši Gajevci v državnih finalih Uspešni Nicoletta Furlan, Petra Corba, Paola Orlini, Gianluca Grison, Nicole in Alice Pugiotto ZSŠDI obvešča, da bo od ponedeljka, 9., do petka, 13.8., goriški urad zaprt. FC PRIMORJE sestavlja ekipi cicibanov in mladih cicibanov. Zbirališče v soboto, 7. avgusta. Za podrobnejše informacije pokličite Roberta. Zuppina na tel. št. 329-6022707. AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSSDI-jem organizira na na Peči kotalkarski kamp za otroke od 5. do 11. leta starosti med 30.8. in 3.9.; informacije in prijave po tel. 333-9353134 ali 0481-33029 (Elena). TRST - Šest igralcev Gaje si je po uspešnih nastopih na deželnih prvenstvih priigralo pravico za nastop na državnih fazah različnih kategorij. Posebno uspešna je bila mlada 14-letnica Nicoletta Furlan, ki bo na državnem prvenstvu nastopila v kategoriji U14, med članicami 3. kategorije ter v ekipni konkurenci. Mlada igralka Gaje je letos osvojila deželni naslov med štirinajstletni-cami in se tako neposredno uvrstila v državni finale. V ekipni konkurenci je osvojila deželni naslov U14 s Petro Corbo. Prvi krog (šestnajstina finala) državnega prvenstva bo 4. septembra, ko bosta gajevki igra- Teniški igralki Gaje Nicoletta Furlan in Petra Corbo kroma li na gostovanju v Firencah. Med članicami 3. kategorije pa se je Fur-lanova uvrstila na visoko 3. mesto, ki prav tako vodi na državno prvenstvo te kategorije. Med članicami si je pravico do nastopa na državnem prvenstvu, ki bo v Cordenonsu od 23. do 29. avgusta, priborila tudi Paola Orlini, ki je bila v deželnem tekmovanju druga. Na deželnem prvenstvu članic 3. kategorije je nastopila tudi Petra Corbo, ki pa je izgubila v četrtfinalu. Med igralci U14 je deželni naslov osvojil Gianluca Grison in se tako uvrstil na državno prvenstvo, ki bo v kraju Carpi od 6. do 12. septembra. Dvojčici Nicole in Alice Pugiot-to, članici Gaje, sta tačas najboljši med dvanajstletnicami v naši deželi. Med posameznicami je letos deželni naslov pripadel Nicole Pugiotto, ki je v finalu premagala sestro Alessio. V ekipni konkurenci pa sta skupaj osvojili deželni naslov. Najprej se bosta pomerili v prvem krogu državnega finala ekipnega tekmovanja: 4. septembra se bosta na gostovanju pomerili v Mon-zi, od 6. do 12. septembra pa bosta v Milanu nastopili še na državnem prvenstvu v posamični konkurenci. Preboj na državno prvenstvo pa letos ni uspel gajevki Petri Cor-bo, ki je na deželnem prvenstvu U13 v finalu izgubila proti Eleonori Cec-hinatto. V polfinalu pa je svoje nastope zaključila druga gajevka Jessica Varlien. Ob deželnih prvenstvih vsi ga-jevci vseskozi nastopajo na različnih turnirjih. Med zmagovalkami turnirjev 3. in 4. kategorije je večkrat tudi Nicoletta Furlan, ki v finalu večkrat premaguje klubsko kolegico Petro Corbo. Obe skušata nastopiti tudi na bližjih mednarodnih turnirjih ITF za igralke pod 12. letom starosti. Nastopili sta že v Kopru, Mariboru, Otočcu, nazadnje pa v Avstriji. 1 ó Petek, 6. avgusta 2010 REPORTAŽA / Venezuela Po kakavu »Nikoli se nismo imeli tako lepo kot zdaj,« pripoveduje gospa Edis Liendo; medtem ji gledamo pod prste, ko pripravlja vroč kakav. »Moja prastara mama je bila še sužnja, mene pa je naša vlada poslala na izpopolnjevanje v slaščičarstvu za dva meseca v Havano in 10 dni v Pariz. Vlada dela veliko napak, ampak v izobrazbo veliko vlaga in zato sem hvaležna predsedniku Chavezu.« »V lonec sem nalila pol litra vode,« razlaga gospa Edis Liendo. Ko voda prvič zavre, odmakne posodo s štedilnika. Vanjo vrže košček ci-metove skorje in strese 70 gramov kakava. »Nič manj in nič več,« pravi. Mi ji verjamemo, čeprav tehtnice ne vidimo. Meša, dokler se kakav popolnoma ne stopi. Potem posodo spet postavi na ogenj. Ko začne tekočina brbotati, lonec drugič odstavi, počaka da se površina umiri, prilije še pol litra hladne vode in 8 žlic mleka. »Nič manj in nič več,« ponovi, čeprav ga ne meri z žlico. Vzame še žlico jedilnega koruznega škroba, prav toliko sladkorja, ščepec soli in za noževo konico muškatnega oreščka. Z leseno kuhalnico močno premeša in ko že mislimo, da je pijača nared, se lonec spet znajde na štedilniku. Ko kakav tretjič zavre, nam ga končno zlije v skodelice. Okus pijače je izjemen. Nekdo je zapisal, da si moramo za pripravo vročega kakava vzeti dovolj časa in če je le mogoče tudi dobro mero ljubezni. Gospa Edis Liendo ima še nekaj: žlahtno sestavino, kakavove ploščice, predelane iz semen sadežev, ki zorijo na kakavovcih le lučaj oddaljene od njenega doma. V Chuaou smo. V vasi, katero obiskujejo le poznavalci kakava in mladi intelektualci, aktivisti predvsem iz Evrope in drugih bogatejših držav Latinske Amerike: prvi za to, da bi se spoznali s kakavovci, ki rastejo na zadružni zemlji Empresa Campesina Chuao, drugi se pridejo odpočiti od hektičnega, včasih že za-dušljivega Caracasa, kamor jih je pritegnila Chavezova ideja socializma 21. stoletja. Chuao je precej nepoznan že v Venezueli, kaj šele drugje po svetu. To je celinska vas, ki leži v srcu ve-nezuelske karibske obale, vendar je dostopna zgolj po morju. Naporna in predvsem nevarna pot iz Chara-casa vodi zgolj do Choronija, precej neprijetnega turističnega mesteca, kjer številni ribiči s svojimi čolni čakajo ribe, ko pa dočakajo potnike, postanejo taksisti. V manj kot pol ure vaščane in redke obiskovalce pripeljejo do zaliva, kjer se razprostira nekaj sto metrov dolga peščena plaža s kokosovimi palmami, obdana z nizkimi pečinami. Popotnike na pomolu že čakajo majhni tovornjaki -tudi te so v vas pripeljali z ribiškimi čolni -, ki na prikolici prevažajo vse, še največkrat pa vaščane. Med vasjo in obalo je pot dolga 4 km. Obiskovalci jo vsaj prvič najraje prehodijo. Gozd ob poti je preveč sanjski, da bi se ji lahko uprli. V senci visokih kru-hovcev, tamarind in mangovcev se bohotijo nižji bananovci in kaka-vovci. Številni kakavovci. Tako se popotnik še preden pride do prvih hiš, že lahko spozna s to magično rastlino. Na deblih in vejah nizkih dreves poganjajo majhni viseči rožnati cvetovi in hkrati tudi drobni ali veliki oranžni do temno rjavi rjavi, včasih celo vijolični sadeži. Za trdo in grobo lupino se skriva čisto bela pulpa, ki obdaja temno vijolična semena. Semena, ki dajejo kakav. m m ¿ t Od daleč so nas pripeljali In ko se prijetna senca dreves umakne pred žgočim soncem, se pred obiskovalcem odpre razpote-gnjena vas z majhnimi hišami z nanovo pobarvanimi pročelji in s številnimi rožami na okenskih policah. Zrak ima prav poseben sladko oster vonj. Po fermentiranih semenih, ti kasneje razložijo. Ta se je zažrl v vse, prav vse v vasi. Cerkev iz leta 1785, ki stoji v središču vasi, ima ogromno dvorišče, ki ga uporabljajo ob večerih za druženje in ko je sonce najmočnejše, za sušenje semen. Ko razgrnejo 700 kg semen, toliko jih gre na dvorišče, je ta videti, kot da bi ga do zadnjega kotička prekrili z debelo rjavo preprogo; nad njo pa plava težek vonj fermentirane pulpe, ki obdaja semena. »Tudi moja koža je prepojena z vonjem po kakavu,« reče kmetica Iso-ra Chavez. Vas šteje približno 2500 prebivalcev, danes jih je vsaj četrtina neposredno povezanih s kakavom. »Še vedno je cela vas odvisna od kakava, mogoče ne tako tesno kot včasih, pa vendar ...«, je prepričan učitelj Vincente Aché. »Letos praznujemo njen 441 rojstni dan,« nas popelje v zgodovino vasi. »Chuao je nekaj posebnega, saj ni veliko vasi, ki bi imele dokumentirano zgodovino že od 16. stoletja naprej,« nadaljuje učitelj Vincente, ki izjemno spreten govorec, tako kot se pač za učitelja spodobi. »O začetkih kolonializma pri nas pričajo tudi arheološki ostanki. Zanimiva zgodba smo tudi mi vaščani, potomci sužnjev, ki so jih Evropejci pripeljali iz Afrike že v začetku 18. stoletja. Ko so kolonialisti tu zagledali ka-kavovce, so se jim pocedile sline. Neusmiljeno so pritisnili na Indijance, da bi poskrbeli za pridelek. Ti njihovega izkoriščanja niso preživeli, pomislite niti eden ni preživel. Že leta 1771 Škof Mariano Marti ob obisku kolonialne Venezuele uporabi besedo genocid. Konkvistadorjem tako ni preostalo drugega, kot da pripeljejo novo delovno silo - tokrat bolj vzdržljivo - iz Konga, Nigerije ... Ne vemo, od kod vse smo prišli na Karibe.« »Ko v začetku 17. stoletja dobi zemljo v dar Christobal Mexia, se trpljenje v vasi nadaljuje. Nič boljše ni, ko ima v rokah plantažo njegova hči Catalina Mexia. No, Catalina se je vsaj na smrtni postelji pokesala in je v upanju, da si bo rešila dušo, leta 1671 podarila zemljo katoliški cerkvi. Kako je z njeno dušo, ne vemo, gotovo pa Cerkev ni spremenila odnosa do delavcev na plantaži,« se nasmehne učitelj. Lastniki plantaže so se še večkrat zamenjali, razmere se niso nikoli izboljšale. Simón Bolivar jo je podaril Univerzi Caracas (zdaj Universidad Central de Venezuela), da bi si ta lahko z dobičkom zagotovila samostojnost. Potem so si jo prisvojili diktatorji, ki so vladali v državi, leta 1958 pa je postala vladna lastnina in jo je upravljal Državni kmetijski inštitut (Instituto Agrario Nacional). Leta 1976 so jo v dali vaščanom in postala je skupna lastnina, zadruga Empresa Campesina Chuao. Ne bomo več v •• sužnji Zadružnico Juano Penelbar skrbi apetit vlade po zemlji: »Zadnje čase na veliko kupujejo kmetije in bojim se, da bo prej ali slej pokazala željo tudi po naši haciendi. Vem, da bi bili potem bolje socialno zavarovani, imeli bi redno plačo in druge ugodnosti, ampak / REPORTAŽA Petek, 6. avgusta 2010 17 Besedilo: Meta Krese, Jakob Weidner Fotografije: Meta Krese gotovo bi se spremenil režim dela. Rajši sem sama svoja gospodarica. Že zdaj, ko je vlada vložila nekaj denarja v našo zadrugo in so poslali nadzornika, da bi nam svetoval, kako naj se organiziramo, so se začeli prepiri med nami. Že kažemo drug na drugega, kdo dela manj, kdo ... « Zadruga je velika 238 hektarov, vendar 125 aktivnih članov zadruge (72 žensk in 53 moških) obvladuje le polovico površin. Edis Liendo 37 let dela s kakavom. Pri 5 letih so jo starši jemali s seboj na plantažo, pri desetih je že resno pomagala. »Pomembno je, da se že kot otrok spoznaš z rastlino. Vendar zdaj zakon ne dovoljuje, da bi bili otroci s lahko samo pritrdimo. Na koncu še preizkusi naše nanovo pridobljeno znanje in se na moč zabava, ko pogrnemo na izpitu. Priznamo ji, da je že težko ugotoviti, kateri sadež je 'goden za sečnjo', kaj šele vihteti mačeto. Ko napolni vedro, se vrnemo v vas. Tik ob cerkvi ima zadruga skladišča, kjer morajo sadeži nekaj dni počivati, potem steče postopek obdelave semen. »Dvajset ton jih pridelamo na leto,« pove predsednik zadruge Alcide Herrera. »Pridelek bi bil lahko večji, če bi nas bilo več,« potoži. Ko kar nekaj članov zadruge vprašamo, če si predstavljajo, da bi bila prihodnost otrok taka, kot je njihova sedanjost, so odgovori enoznačni: »Ja, želimo si, da bi ostali v vasi, želimo si, da bi se ukvarjali s kakavov, ampak drugače kot mi. Doštudirajo naj, potem pa naj delajo na projektih.« Tako kot je pri nas veljala grožnja 'če se ne boš učil, boš pa za strojem delal', v Chuaou strašijo otroke z rekom 'če ne boš vzel knjige v roke, te čaka mačeta'. »Seveda si želimo, da bi otroci vnesli novo znanje v pridelavo kakava,« potrdi Alcide Herrera. »Ampak po drugi strani pa je naš kakav cenjen prav zato, ker se pri postopkih držimo tradicije. Edina novost, ki smo jo vpeljali po nasvetu kubanskega strokovnjaka, je ta, da prazne lupine vozimo nazaj na plantažo kot gnojilo.« Sprememb v predelavi kakavovih semen si najbrž res ne morejo privoščiti. Trenutno ves pridelek odkupuje toskanska tovarna čokolade Ama-dei. Zadružniki so zadovoljni. Za francoskimi, nemškimi, japonskimi kupci so končno prišli ljudje, ki jih redno plačujejo, še več, plačajo jim 4 krat več kot je odkupna cena drugje po državi. »Naj ostane, tako kot je,« meni Edis Liendo. »Ampak škoda je, da najboljša, najboljša kakavova semena na svetu gredo iz vasi. Lepo bi bilo, če bi imeli svojo čokoladnico in bi po svetu šla naša venezuelska čokolada.« Brez pomišljanja pritrdimo takoj za tem, ko pojemo njen mousse au chocolat. Tega recepta nam ne izda. Zares se niti ne trudimo, da bi jo prepričali. Priprava slaščice po njenem receptu bi bila že vnaprej izgubljena bitka. »Skrivnost moje slaščice je v ljubezni, ljubezni ...«, nas odpravi. Čeprav ne dokonča stavka, si predstavljamo, da v ljubezni do kakava, seveda. starši na plantaži. Še sreča, da vsi tega ne spoštujejo, saj bi drugače otroci ostajala sami doma in bi samo buljili televizijo,« je prepričana gospa Liendo. V mislim ima seveda predšolske otroke. Na mizi v njeni dnevni sobi, ki je včasih tudi družinska jedilnica ali pa kavarna, če se prikažejo turisti, leži uradni list republike Venezuele iz leta 2005, ki govori o agrarni reformi. Na izobrazbo da veliko. Že samo zaradi tega ceni predsednika Huga Chaveza. »Zamislite si, če bodo misij oni obstajali še nekaj let, bomo vsi Vene-zuelci izobraženi,« meni. Chavezov socialni program, ki ga izpeljuje s pomočjo institucije 'misijo-nov' (misión), je tudi Chuao potegnil iz temne preteklosti. Prve misijone v Venezueli so ustanovili konec leta 2003, in sicer za opismenjevanje prebivalcev (Misión Robinson), za pridobivanje višje (Misión Ribas) in visoke izobrazbe (Misión Sucre), za zdravstvo (Misión Barrio Adentro) in trgovine s subvencioniranimi živili (Misión Mercal). VChuaouje drugače Delo na plantaži kakavovcev poznam zgolj iz literature in še to ne strokovne temveč pripovedne. Te zgodbe niso nikoli zabavne. Temačne so, tako kot ta, ki jo opisuje ameriška pisateljica Alice Walker v knjigi Nekaj vijoličnega (Ljubljana, 1987, prevod Zoja Skušek). Gledali smo, kako so se izčrpane družine vračale domov z dela, še zmerom so nosile v rokah vedra s semeni kakavovca (prihodnji dan so v njih prinesli kosilo) in včasih - ženske - otroke na hrbtu. Naj so še tako utrujeni, pojejo! Celie, tako kot pri nas doma. 'Le zakaj utrujeni ljudje pojejo? Sem vprašala Corrine. 'Ker so preveč utrujeni, da bi počeli karkoli drugega', je odvrnila. V Chuaou je drugače. Ko Isoro Chavez zgodaj zjutraj spremljamo na plantažo, komaj sledimo njenemu živahnemu koraku. Ves čas si brunda pesem, od časa do časa dvigne glas, tako da nas vse predrami. Medtem ko se mi borimo s komarji, ki se redijo v skrbno urejenih vodah namakalnih sistemov, nas med kaka-vovci vpelje v skrivnosti svojega dela. Ko zagleda primeren sadež, s skrčenim kazalcem potrka po njem, da preveri, če je zares zrel. Barvi namreč ne zaupa. Potem z mačeto s tako hitrostjo, da s pogledom skoraj ne moreš slediti gibu, odseka sadež. Z enim zamahom ga razpolovi in nam ponudi semena obdana z belo pulpo. Kombinacija sladkokislega okusa prekaša katerikoli drugi tropski sadež. Kot bi rože pil, pravijo poeti in mi •BAOnaj e>|!ieujejp u| ef|3}esjd e6a>|snj pmjajez -ss 'BJ>|!pa >|3iSDBZ m£S 'uapnjg >||usad sbu OS 'lojjsd e>|jeujAou B>|SfipBJ BSBU '(apnep) f|ajBS|d I^SODUBJJ-TOISJBDIAS 'Lj!ua|o>| ijaqo bu afuej3|>j -gfr 'Ajiuade ez epefid 'zt 'EJ3UU EUJO>| '6£ 'o|!A9js oumn| "8£ 'DUOLjOg JBJ|UAO|S j>|SU3A0|S '9£ 'luo>|abisbu lUjisefjoinB z e>|A33 eu3|>|ais 'e>||ede>| 'OA|d BZ U|AOjnS n}BjqO A 33AB|3p 'DS|S 'BD!UDUO| Buqos Bupojos nuojpuapopoj •££ 'jBpB|A p|snj !fuep>|su -0£ 'eai! 0>|50iu sz '3>|J!P 3>|SfuO>| BZ BABJS eujjods e>|suEr||Bj| -gz '(sjn~|) jbss|o>| !>jsueds |fuBp>|8u "bz *>l!ufoqzBj ~zz 'pupipaai ofpn as jaf>j 'B3!us!u|0q oz '8AJ!|OLU >|33nr|>|BZ '¿L 'ifpUBJJ AOJSSLU "zl 'qB>|JBl/\|A01S9UJ-ll 'f|o6z-0L '0|efuu6ajd ouzjiuBu '6 'aia>|SBAi|-| bu 'nuauiaf a BU!fBj>|od B>|SJO6 OJS3LU 0>|SjUB}SUd 'g 'B>|aj B>|sa|6uB -¿£ 'nfuajo>| a aous euaiunj '(ap i|DnjBg) '(>|B3jf) j3|Luajd jozom j>|SpUB|OL| !>|S|3BJZj !fuep>|au 'g 'a>|Bd !>|SBfOA '(|BJ>|Bg nqvJepfBH) !>|siuB|iBoujaAas ■££ >l!l!|od !>|su3iu3f's '>105 B>|JB>|IUSBD 'Bqopod 'Bjn6y> e>jsf!pBJ bsbu 'LE '3f|oujja|/\| e>||usad 'Xzro|JES bBssbu pjujapez '£ >l!upaspajd i^sodubj^ -g; 'niauio6ou a io>| mz 'n|Q a ajsiuBisud '¿z 'nUB>||Bg BU BABZjp 'L 'jB>|Sj|as fiaiBsid u| :ON?ldAVN >l!usad !>|SU3A0|S •gz 'OpOA Z LUjUBpqO 'nsmaiA ¡zajiu 'iueudo>| bu lAjz Jop>| -¿s qo aBoz>|j}op'SZ 'Biuua B6auj5>|oiud 'EUEJi|'paf-£Z ¡usap 'jf!uopa>|B|/\| a b)|3j -95 'lisouiaiun in usojpouu 'liuBDmjpef !|e 'BDasaiu 6oq ^sueDdiBa ~zz iu|03 s afuBAoai)|ai -es 'DDJo6aJ9 >||usad seu ~iz 'ifpjg UBJS A B|OS B>|OSjA ~ZS 'Asauefipui '|od bu oup| 'iS Ll^suaiuEouznf >||upedud "61 'IUBLUJ89 UBJS 'BUaUJ3|d 'nDuo>| u[ B69>|suj3U !>|!upEdud n>|}a3BZBu uoi|93 -8 L 'B|ap>|aiaDBz-8fr '|6uos s 0|ap 'Bupa|oq 'iso|bz o>|Sjpo ouABqBZ *9L 'BDjJOlUO 'BDjABLUajp "Sfr 'n>|}a3BZ BU ¡}Bjq -si '(jniua6v assaid 'BD|BAOUEJS Buisnv) Bfpua6B ao|sbu !>jsuuasid >1. BU|BA3D0J0d B^SfuiSAB "frfr '(OUJ!SSB|/\|) BU|Z3jqBN - 'zadBd !>|SUBi!|Bi! ||B uia3q auoqo>|jujoqpo *£i UI3>|SJBZpB|/\| BU Oisaiu 'DBiujspap uj}jB|/\| AO>|Aag af '|J3>|$ e>||efeAejd uj 'jn6a|s D|id ]|e |szo>| ¡fAip B3jusad B>|SUSAO|S :ONAVaOQOA LS 95 SS ts m iS rs IS ■ os 6p m s» LX ■ 9f sp m pp ■ zp m 0» 6£ Si Li m 9 i Si pi ■ m K m Zi u m m 0£ 61 m sz LZ 9Z ■ sz m PZ iZ 11 m iz m oz 61 81 m L\ 91 m SI n m £1 zl II 01 6 S L 9 s p i z I (0>IDI) VMNVZro» Nvi/\ioa - »3d3a - dO»Od - vavio - oiaiiso - vaviAio - 3Noao - vsaao - »idvv\i - 1V»01 - VI131 - N31V1 - SVdl» - HI13>I - VN3HI - lAIVdVH - 931VD - INVA3 - V10N3 -131V9 - 3S3UV - I1VNV - 01V1AIV - OHVIAIV afujoBzA ¡ad)sa apasacj auapaAO^ 1 V S 0 X V s 0 d 0 H V d 0 H V d 1 v 1 v 9 0 X 0 >1 ti 0 U 0 H V d V d i v 9 0 1 V g 0 >1 ti 0 H V ti 0 H v d REŠITVE. Slikovna križanka, vodoravno: Karst, Amato, Renan, arara, VI, A.2., Egone, Alojz, Raa, sak, amater, Etna, Galeb, strop, A. D., purani, dar, La Voce, Igo, akolada, rast, ano, A. R., stol, agile, skakač, llin, ran, daljina, žrd, askaris; na sliki: Alojz Rebula. Šest magičnih likov, vodoravno: 1.: PAHOR - Amato - Haram - otava - roman; 2.: repek - Evanl - PAHOR - enota - Kiras; 3.: pokop - Odesa - kelih - Osimo - PAHOR; 4.: KOBAL - omara - balet - Arese - laten; 5.: lokal - Odone - KOBAL - kanal - Lelia; 6.: magik - amaro - galeb - Irena - KOBAL. Križanka, vodoravno: 1. skalar, 7. Kaplan, 13. Romita, 14. adresa, 15. br, 16. kabaret, 18. cn, 19. Ink, 21. Simon, 22. Tot, 23. jelo, 25. net, 26. Tone, 27. Arica, 29. Nicolas, 31. Nada, 33. NATO, 34. Splnoza, 37. river, 40. Lika, 41. Ada, 43. Papa, 44. APA, 45. klama, 47. jad, 48. de, 49. Alemanl, 51. ki, 52. atenej, 54. regata, 56. Radika, 57. otočan. Bjj6v euaz 'Bfjoiu eiu|6oq B^sHpjou = nvh * e>||ej6i b^sbajij = ni~|| • epue>|se ¡pni 'eisi|6 eusaAajj b>|sojio = siav»sv • i|3ies|d !>|sueqn>| = SVN3HV • ezaj|A bz nfueAouauu ud efiuouiajaD = V0V~I0>IV - »ajaVAOIS AOXn HINDIDVIAI1S3S VMNVZIU)! VNAOMIIS " :oief|ABjd!Jd ubjjs / RADIO IN TV SPORED Petek, 6. avgusta 2010 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pesem mladih 2010 -Otroški pevski zbor OŠ Finžgar -Barkovlje 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due Rai Tre 6.00 8.00 9.00 10.35 12.00 13.00 13.10 14.00 14.20 14.55 15.00 16.00 16.30 17.15 18.00 20.00 20.15 21.05 21.10 23.20 23.55 10.30 11.30 12.00 13.05 14.05 15.35 16.30 18.55 19.35 20.30 21.10 Nan.: Agente speciale Sue Thomas 17.30 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Nan.: Carabinieri 2 Nan.: Distretto di polizia Aktualno: Forum - Il meglio di Nan.: Sentieri Film: Bruciati da cocente passione (kom., It., '76, r. G. Capitani, C. Spaak, R. Pozzetto) Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan: Renegade Film: Passenger 57 - Terrore ad alta quota (akc., ZDA, '92, r. K. Hooks, i. W. Snipes, B. Payne) 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok. odd.: Quark Atlantide - Im- magini dal Pianeta 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 10.40 Aktualno: Verdetto finale 11.30 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 11.45 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Nan.: Don Matteo 2 15.00 Nan.: Capri 16.50 Dnevnik - Parlament 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 17.55 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.30 Variete: Da da da 21.20 Nan.: Il coraggio di Angela (It., '07, i. L. Savino, M.P. Calzone) 23.35 Dnevnik 23.40 Aktualno: Tv7 6.00 Aktualno: Ricominciare 6.15 Variete: Videocomic 6.35 10.45, 13.30 Aktualno: Tg2 E...sta- te con Costume 6.50 13.50 Aktualno: Tg2 Eat parade 7.00 Risanke: Cartoon Flakes 10.15 Nan.: Tracy & Polpetta 10.30 13.00, 18.30, 20.30, 23.25 Dnevnik 11.00 Aktualno: Tg2 Si, viaggiare 11.15 Nan.: Love boat 12.05 Nan.: Il nostro amico Charly 14.00 Nan.: Ghost Whisperer - Presenze 14.50 Nan.: Army wives 15.35 Nan.: Squadra speciale Colonia 16.20 Nan.: The dead zone 17.10 Game show: Ricchi di energia 17.40 Variete: Art attack 18.05 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 19.00 Variete: Stracult pillole 19.30 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 21.05 Nan.: NCIS 23.40 Aktualno: Stile Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso Aktualno: Rai educational - La storia siamo noi Film: Toto, Fabrizi e i giovali d'og-gi (kom., It., '60) Aktualno: Cominciamo bene estate Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.45 Aktualno: Cominciamo bene estate - Condominio Terra Nad.: Julia - La strada per la felicita 19.30, 23.15 Deželni dnevnik in vremenska napoved 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Dnevnik L.I.S. Variete: La tv dei ragazzi di Raitre, vmes M.I. High - Scuola di spie Variete: Melevisione Športne vesti Nan.: Kingdom Dok. odd.: Geo Magazine 2010 Variete: Blob Nad.: Potere e passione Dnevnik Dok. odd.: Gli archivi della storia -In missione per Mussolini Nočni dnevnik in vremenska napoved Dok.: Sfide 21.50 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.05 Film: Rischiose abitudini (dram., ZDA, '90, r. S. Frears, i. J. Cussack, A. Huston) 23.55 Dnevnik - kratke in morske vesti 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Nan.: Il supermercato 9.10 Film: Vitus (dram., Šv., '06, r. F.M. Murer, i. F. Borsani, T. Gheorghiu) 10.05 15.50, 22.20 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi, vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Alisa - Segui il tuo cuore 15.00 Film: Avvocato per amore (kom., Nem., '06, r. O. Dommenget, i. R. Vogt, E. Hassmann) 17.00 Film: Dolce confusione (kom., Nem., '04, r. U. Wieland, i. S. Stappenbeck, B. Sadler) 17.40 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Nan.: I Cesaroni 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 1.50 Variete: Striscia la domenica -Estate 21.20 Film: La leggenda della sirena (dram., ZDA, '06, r. S. Schachter, i. K. Basinger, A. Carter) 23.20 Variete: Ale e Franz O Italia 1 6.15 Nan.: La tata 7.00 Nan.: Beverly Hills 90210 7.55 Risanke 9.45 Dok.: Raven 10.20 Nan.: Summer dreams 11.25 Nan.: Summer crush 12.20 Aktualno: Giffoni - Il sogno continua 12.25 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Nan.: Camera café 14.05 Risanka: One Piece - Tutti all'ar- rembaggio! 14.35 Risanka: Futurama 15.00 Nan.: H2O 15.30 Nan.: Champs 12 16.30 Nan.: Blue water high 17.00 Nan.: Chante! 17.30 Dok.: Capogiro 19.30 Nan.: Tutto in famiglia 20.05 Risanka: Simpsonovi 20.30 Kviz: Mercante in fiera 21.10 Nan.: CSI - Scena del crimine 22.05 Nan.: Real CSI - A sangue freddo 0.55 Poker1mania ^ Tele 4 Rete 4 7.10 Nan.: Balko 8.10 Nan.: T.J. Hooker 9.05 Nan.: Nikita 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.05 Pregled tiska 10.15 Nan.: Daniel Boone 11.00 12.05 Dokumentarec o naravi 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.45 Aktualno: Pagine e fotogrammi 13.00 Aktualno: Dai nostri archivi 13.10 Aktualno: Se tu vens 14.05 Aktualno: ...Tutti i gusti 14.35 Aktualno: Carnia, terra d'emozio-ni 14.55 Aktualno: Mukko Pallino 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: A casa del musicista 20.05 Aktualno: Seguiamo quei due 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Incontri al Caffè de la Versilliana 22.35 Aktualno: Qui Cortina 22.45 Festival rock LA 6.00 7.00 10.10 10.15 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 18.00 20.00 21.10 23.50 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus Estate, Omnibus Life Estate Punto Tg 2.50 Due minuti un libro Nan.: Hardcastle & McCormick Nan.: L'ispettore Tibbs Dnevnik in športne vesti Nan.: Chiamata d'emergenza Film: Messico in fiamme (bio., Rus., '81, r. S. Bondarchuk, i. F. Nero, U. Andress) Nan.: Star Trek Odbojka: Italija - Japonska, neposredni prenos 0.50 Dnevnik Aktualno: Vivo per miracolo Dok. odd.: La7 Doc |r Slovenija 1 6.50 Kultura 7.00 Odmevi 7.40 Na zdravje! 9.00 Risanka: Tiger Severin (pon.) 9.05 Risanka: Mojster Miha (pon.) 9.15 Risana nan.: Marči Hlaček 9.35 Nad.: Modro poletje (pon.) 10.10 15.55, 18.35 Risanke 10.20 Igr. nan.: Bisergora (pon.) 10.35 Martina in ptičje strašilo (pon.) 10.45 Dok. film: Moj dom je na otoku (pon.) 10.55 Enajsta šola - oddaja za radovedneže (pon.) 11.25 Izobr. serija: To bo moj poklic (pon.) 12.15 Osmi dan (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Dok. odd.: K-2 (pon.) 14.00 Knjiga mene briga (pon.) 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Doktor pes 16.05 Iz popotne torbe 16.25 Nad.: Šola Einstain 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.40 19.50 Gledamo naprej 17.50 0.15 Duhovni utrip 18.05 ZGNZ - Bif Father, 13. oddaja (pon.) 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.40 Eutrinki 19.55 Nan.: Danes dol, jutri gor 20.30 V dobri družbi po slovensko 22.00 Odmevi, kultura, vremenska napoved in športne vesti 23.00 Polnočni klub {p Slovenija 2 Infokanal Otroški infokanal 2.00 Zabavni infokanal Evropski magazin - oddaja Tv Maribor (pon.) Črno beli časi (pon.) Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 06.08.1992 (Ne)pomembne stvari (pon.) Šport špas (pon.) Koncertni cikel Festine 2009 Pisave: Saša Vuga (pon.) Primorski mozaik Mostovi - Hidak (pon.) Dok. odd.: Istra skozi čas (pon.) Zlata šestdesetleta Dok. serija: Vrnitev svetopisemskih nadlog Film: Lov na krokodile (pon.) Film: Čarovnika 7.00 8.00 9.00 12.10 12.40 12.55 13.55 14.40 15.05 16.50 17.20 17.50 18.25 19.00 20.00 20.50 22.25 14.20 Euronews 14.45 Film: Neka druga obala 16.00 Artevisione 16.30 Vesolje je... 17.00 Eno življenje ena zgodba 18.00 Zlatko Zakladko 18.15 Obisk v akvariju 18.20 Bukvožerček 18.25 Ljudske zgodbe s Krasa 18.35 Vremenska napoved 18.40 0.30 Primorska kronika 19.00 22.15, 0.15 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športne vesti 19.30 Zoom - Vsestranska ustvarjalnost 20.00 Potopisi 20.30 Film: Idealen par 22.30 Globus 23.00 Arhivski posnetki 23.45 Nautilus "i Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura, Polja Evrope in Videostrani 9.00 10.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani 18.00 Primorski tednik 20.00 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved, kultura in Videostrani 20.30 Objektiv 21.00 Razgledovanja 21.30 Sodobna umetnost 23.30 Videostrani Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.20 Koledar; 7.30, 8.10, 10.10 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 10.00 Poročila; 10.30 Music box; 11.00 Poletni Studio D -Marija Merlak: Prehrana in zdravje; Mi in morje - Franko Košuta; Napovednik; 13.20 Primorska poje; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - Odprta knjiga: Odiseja; 18.00 Kulturni dogodki; 19.25 Napovednik, sledi Slov. lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45, 18.30 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan, OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 8.10 Istrski kalejdoskop; 9.00-12.30 Poletni dopoldan in pol; 10.00 Nagradni glasbeni vrtiljak; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opol-dnevnik in osmrtnice; 13.30-15.00 Aktualnosti; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve; 18.20 Koristni nasveti veterinarja; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Moj radio je lahko balon; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00-8.00 Dober dan RC; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 7.13, 12.28, 15.28 19.28Vremenska napoved in prometne informacije; 8.00-10.30 Calle dagli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio istriano; 8.35, 17.35 Euroregione news; 8.40 Nogometna kabala; 8.50, 15.00 Pesem tedna; 9.00, 21.30 Proza; 9.33 Pregled dogodkov; 10.10 Vremenska napoved Osmer; 10.33 New entry; 11.00, 21.00 Odprti prostor; 11.33 Speciale mondiali di calcio; 12.00 Predstavitev dnevnika; 12.15, 19.15 Sigla single; 13.00 Parole e musica; 13.33 Glasbena lestvica; 14.00 Uomini e dei; 14.35, 20.30 Reggae in pillole; 16.00-18.00 E... state freschi; 18.00 Etnoba-zar; 20.00-0.00 RC zvečer; 20.00 I classici ita-liani; 22.00 RC Lounge Caffe; 23.30 In orbita; 0.00-6.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevka tedna; 10.00, 10.45 Val v izvidnici; 11.35, 14.20, 17.30 Obvestila; 12.00 Evropa osebno; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Večerni sporedi; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Petek, 6. avgusta 2010 VREME jasno zmerno oblačno oblačno ^ rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA LIZBONA O 18/35 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. - - ^ - - " n Se danes bo severni del Italije pod plivom vremenske Nad Balkanom in Apeninskim polotokom je ciklonsko ob-fronte. Na naši deželi bodo pihali vlažni tokovi iz vzhoda. močje. V višinah doteka nad naše kraje hladen in vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.54 in zatone ob 19.27 Dolžina dneva 15.33 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 1.17 in zatone ob 17.40 BIOPROGNOZA Danes bodo občutljivi ljudje še imeli vremensko pogojene težave, tudi nekateri bolezenski znaki bodo okrepljeni. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 23,3 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.14 najnižje -55 cm, ob 10.01 najvišje 27 cm, ob 15.03 najnižje -8 cm, ob 20.47 najvišje 44 cm .Jutri: ob 3.45 najnižje -62 cm, ob 10.28 najvišje 35 cm, ob 15.46 najnižje -14 cm, ob 21.28 najvišje 48 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........2 0 2000 m............ 8 1000 m .......... 16 2500 m............5 1500 m .......... 11 2864 m............3 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8 in v gorah 9. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan gil sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona • '¿i O GRADEC 13/23 TOLMEČ O 11/19 TRBIŽ O 10/18 O 10/20 KRANJSKA G. SL & CELOVEC O 13/24 O TRŽIČ 13/23 O KRANJ VIDEM o 15/25 O PORDENON 16/24 o 13/21 S. GRADEC CELJE 14/2: O MARIBOR 013/23 PTUJ O M. SOBOTA O 13/24 18/25 ČEDAD O 16/24 ^ o LJUBLJANA GORICA rt ° N. GORICA ^ 14/24 N. MESTO 15/23 995'-CA O 14/26 POSTOJNA o 14/26 -//O 13/21 ---- KOČEVJE PORTOROŽ O „ ----Ji^iZ 'V ■ČRNOMELJ 16/27 r-^i--hS -- UMAG REKA 18/27 UMAG ^ OPATIJA ZAGREB 15/24 O PAZIN O (^NAPOVED ZA DANES' Po vsej deželi bo prevladovalo spremenljivo oblačno vreme, tudi s kakšno ploho ali nevihto. Ob obali bo pihal severovzhodnik. Danes bo pretežno oblačno, občasno bodo padavine, predvsem plohe in tudi še nevihte. Predvsem v vzhodni in osrednji Sloveniji bodo možni tudi močnejši nalivi. Zapihal bo severni veter, na Primorskem burja.Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, najvišje dnevne od 16 do 23 stopinj C. MARIBOR O 15/18 PTUJ O M. SOBOTA O 15/19 ZAGREB 17/20 O (NAPOVED ZA JUTRp Jutri se bo delno razjasnilo, čez dan bodo še lahko nastale posamezne plohe. V nedeljo bo večinoma sončno, popoldne bo v gorskem svetu možna kakšna nevihta. Še veliko drugih izdelkov po ugodnih cenah boste našli v letaku in v prodajalnah: MERCATOR CENTER KOPER Dolinska c. 1a, Koper (smer Pula) Odprto: od ponedeljka do petka od 9. do 21. ure sobota od 8. do 21. ure nedelja od 8. do 15. ure (tudi 15. avgusta) MERCATOR CENTER NOVA GORICA Industrijska c. 6, Kromberk Odprto: od ponedeljka do sobote od 9. do 21. ure nedelja od 9. do 15. ure (tudi 15. avgusta) MERCATOR CENTER KOPER II Kolodvorska c. 4, Koper (smer Center) Odprto: od ponedeljka do sobote od 8. do 20. ure nedelja od 8. do 13. ure (tudi 15. avgusta)