NEPRAVILNA IZDELAVA PLANOV PODJETIJ
Dosedanja pratcsa sprejemanja  letnih  p4anov profavodnj«  t     nizacija,    meh&oJzacijia,    tarifca
•rganizacijah kaže, da jih še pogosto   pojmujejo   kot   plane   i«     poltituka,   premije,   norme   itd.);
fasov   adminisiralivnega  upravljanja z gospodarstvom.   Od tod   invesdteijsiki pLain, v katerem bi
tudi nepravllen odnos in nap&ke,   kli   se   pojavljajo   v izdclavi   dalotili,   kaj   se   bo. med   letom
planov,   v  načinu   sprejcmanja in v sarna vsebini, ki ne ustreza   dmivesttuiailia, ati toteri stroji bo-
popolnoma  sedanjemu   razvoju sistema    upravljanja   z    gospo-   do kupljeni   iz  sredstev   gospo-
darstTom ln dclavskega samoupravljanja.   Stvar   je   v   tem,   da   darske    organiizaaUe   i<n   kaikšni
plan,  ali bolje povedano,  osnovne   prvine   plana   obdela   stro-   ukrapj   bodo   podvzeti   (izdelava
kovni aparat, ne da bi se bolj ald   kakorfaoii   posvetoval   z  de-   elaborata in tehnične dokum-an-
lovnim koflektvom in z organi upravljanja,    nato    doseže    so-    tacije v zveai' s prošnjo za kire-
glasje z aparatom za planiranje ljudskega odbora in potem še-   dtft pni Narodni banki i'M.);    Li-
le plan predioži delavskemu svetn.   V   tatdh   pogotfh  so   organi   nanini! pilan,  v  katerem  bi  ob-
npravljanja  pogosto  omejujejo na manjše  popravke   ali  pa  ne   delali vprašanja skladov podje-
predlagajo   nobenih   popravkov in formalno sprcjmejo plan           tja,   njrhove   razdelliitve,   da   se
ne    bi    trošili    nenačntno,     po
Tdko sprejemanje samostojnih   zacije  m,1  magoče  dati, toda  na   treraubnii' potrebi,  za  tem  pa  še
planov    včasih    opravidujejo    3   temelju  dosedanjih   izfoušemj   je   pi,an    Za    angažiranja    obratruih
tam, da so pristojni  argjm? do-   mogoče dolo&no našteti nekatere   sredstev.
ločili  kraitefe  rok,   plan  je  biliO   prob.leme,  ki  bi  jiih  bdlo   treba      Tr in drugi pnoblemi se lahko
tre-ba   izdelati   v   rnaigltoj   in   ni   obdelati   v   planu    gospodarske   obdelajo   v   planu    po    pogojih
bi<io časa, <Ja bi zahtevali mnenje   organizaclje.  Ta  plan  bi   moral   podjetia, ta&o da so jasno dolo-
orgaiva upnavljanjain da bi delo   bf^ti sestavljen   iz  ve^  delov,  in   Heni! in razumljivi vsakemu de-
cprBvik1  g  ce.Um  kolokttvom.         to:  uv.od,  v  katerem  bi  oceml:   lavcu.   Taiko   je   mogoče   dosed-
V   sedanjih   raamerah   gospo-   dosežene  rezultate  v prejšnjem   večjo pregledjiost in mobilizirati
dar=flci orgjanizaciji nihče ne do-   'etu:  Proizvodni  plan,   kjer   bi   zarrae  prolkvajialce za ilzpolnitev
loča absega dh asortimaja praiz-   ^  obdelana  vprašanja  zmog-   plana. Po drugi strani je omo-
vodnje in druge prvine, ki jih   lAi^vosti, zaigotovitve materiala i-n   gočena   tudi   kontrola,   kafco   se
mora vsebovati samostojni plan   surovin, kotoovostlin asortiima ter   uresničuje,  s  tem   pa    bo   tudi
podjatja,    temveč    gospodarska   reoJi^zacčlioiedelkov;  plan delov-   periodtfčno    podajainje    računov
organ.i»acijia   saimostojno planira,   ne sile, kjer  bii se   obdelal  prob-   postalo     bolj     določno   in   bolj
raziskujoj možnosti svoje proiz-   lam    zaposlene    delovne    sile,   praiktitno.
vodnje in prodaje.                           cjene      kvalifikacje,      potreba      Sveti    proizvajalcev    Ijudskih
„.            .   .        •+_-,¦                  P°     strakoviulh    kadrih,    način   odiborov    lafoko   iimajo  poz.tivno
abnaitna sredstva, amortizacija, anuliitete iitd.) postavlja podjetju obveznosti, ki ga materialno vzpodbujajo k večji, boljši to bolj ekonamiiifl proizvodnji.
Hkratn je s temi abvezmostml <Sel akuijiulaa.'je zagotovljen za splašne potreibe družbe jn poilitlidno teritorialndh anot ter ustvarja tako eoaga iznied naj-važnejSih instrumentov za vod-etvo gospodarsilce polfitike io usmerjanje gospiodatstva v sme-it, ki jle najbolj zaželena za družbeno steupooat. Izvea tega odloča podjetje o vseh elemen-tih   svojesga  plana   samostojno.
Da bi samosbojtii plam podjet-JB odražal dejanako možniost goepodainske organizacije, je potrebno, da se načfJn spreje-manja in vsebina plana izpre-menita in izboljšata. Obdelava posameziniii podatkov, Jo.' jih ]e treba vnests v plain kaikor ugo-tavljamje zmoglj ivosti, zagoto-vitev surovin, delovne sile Jn potrabnih strokovmiii kadnov, obseg in asortima pror.tevodnje, proufevanje triiišča, možnost realizacije iin oene, načrti za reOcaDistr'uka.1je iin abnove, nafti-n uporabljanja akJadov itd. jo treba predložitS proizvajailcem v široko razpravJjanje na dielov-n*m mestu io v oddelku, obratu ter vseamu kolektivu po potrebi' in mažnosti. Na temelju tataega razpnavljanja je potrebno ob-delabi pian in določiti naloge. Taitoo se ne samo pov«ča sode- " lovanje d-elavcw ptt.' upravija-cju, temveč bodo delavci čutiK tudi veijo tVbveziuost do izpol-cHve pLama.
S predpliari nd dola&emo, kaic-Sen naj bo an Inaj mora otose-giati ^amostojni plan gospodar-Bke orgianiEacije. Toda talki, kakriru.' so, sedianji plani Se idaleč na ustrezajo nazivu sia-mostojineiga plana. Vsebujejo osaovne števfilin« podatfloe o proizjvodnji, lastni oani iin sklla-dih, obi^čajno so naijJptoaal na več stnameta in ao iierazaimljiivi ea vefii-no JLanov delavskega sveta.
FVnnmilaiiija o vsetitiini.' do fi-»»ognoimijj ploaa za vae orgaair
no    povečanje    (delovna  orga-
K.  Jaueski
Tovama lahkih kovin »Boris Kidrič«
PROIZVODNJA SLADKORJA
1--------1--------1--------1--------1--------r
1948   1949   1950    I95t    1552   1953   1954   1955 Crtkasta črta sladkorna  pesa,  polna irta sladkor
Siadikornia industxija je ena izmed najvažnejših panog ži-vil^ke indiistrije naše niržave. V času največje kampatije de^ la v sladkornih tovarnah 10 do 12 iisoč ljudi. Ko kampa-nja preneha, dela okrog 3 ti-soč ljudi pri remontu in pri-pravah sladikornih tovarn za aaslednjo sezono.
V znatnem delu živilske in-dustrije je obseg prodzvodmje odvisen od kmetijakih dono-sav. To popolnoima velja za sladkorno industrijo. Ker se v kmetijstvu rnenjujejo rodovit-na in nerodovitna leta, daje sladkoma industrija včasih veliko, vfaisih majhno proiz-vodnjo. Rekordno proizvodnjo je sladkorna indus.trija doseg-la leta 1951 z 201.000 tonami. Ze naslednje sušno leto 1952 je proizvodnja mašala le 58 tisofi ton in to je bila najmanj-ša povojna proizvodinja slad-korja.
Oonosi skidkorne pese
in proizvodnja sladkorja
v FLRJ
Devetindvajsetega novembra je v Sibeniku svečano račela obratovati »Tovarna lahkih kovin Boris Kidrič«. Ta tovarna bo, čim bodo vsi njeni objekti začeli delati s popolno zmogljivostjo, izdelovala 4500 ton aluminija in 16.600 ton valjarniSklh izdelkov iz aluminija. S takimi zmosljivostmi je tovarna »Boris Kidrič« eden izmed naj-veijih indastrijskih objektov v naši državl.
Ccprav je bila svečano izročena' v obratovanje šele prejšnji tnesec, dajc ta tovarna že vcč kakor leto dnl svoje prve Izdelke. Med poskusno proizvodnjo v letih 1955 in 1956 je izdelala okrog 2000 ton piočevine in nad 1000 ton stiskanih izdelkov Iz aluminija. 2e sedaj dela v njej veL kakor 1000 ljudi.
Z njo postaja Sibenik močno metalurtiko sredlSie. »Boris Kidriž« je razen tovarne aluminija v Lozovcn In tovame ferolegnr tretja metalurSka tovarns na fiibeni-ikem podroiju.
Razlike v letni proizvodnji so v znatnem delu razlike v donosu. Toda razen donosa obstaja tudi nevairnost zrrinj-Sanja kmetijskih površin, ki so zasejene s sladkorno peso. Medlem ko je bilo leta 1951 poaajenih 101.000 hetetarav s sladkorno peso, je bilo leta 1955 posajenih le 72.000 hekt-. arov.
Problem povečanja proiz-vodnje sladkorja je dvojen. Po eni strani lahko imdustrija še veliko napravi za boljše iz-koriščanje sladkorja, ki je v pesi. Ta pcrt bi zahtevala in-\"esticijske nailožbe za moder-nizacijo sladkonnih tovarn. Take, kakiršne so sedaj, pa lahko sladlcorne tt>vax"ne pro-Izvedejo akrog 200 tisoč ton sladlcorja v kamipamji, ki tra-ja od konca avgusta do za-četkia Tiaslednjega leta. Neza-dostna količina sladkome pe-se je osnovni vzrok stagnacije v prcnizvodnji sladlkorja, ki prihaja v zadnjih nelcaj letih čedalje močneje do izraiza.
Zaosbajanije proizvodinje v tej industriji amejuje potrož-njo, za njeno vzdrževanje na sedanjem navoju pa zahteva dopalnilina sredstva iz uvoza. Letna potroSnja sladkorja se oconjuje   v   naAi   državi   na
okix>g 160 tisoč lan. Da bl za-dovoljili domače potrebe, smo leta 1953 uivaziii 39 tisoč ton, leta 1955 pa 46 tdsoč ton siadr korja.
Po podatkih, s katerimi raz-polagamo, se ne bo proizvod-nja sladkorja letos bistveno povečaila. V. septembru in ok-tobru je bilo proizvedenih okrog 100 tisoč ton. Skiipnl donos sladkoroe pese je zna-šal leta 1955 akrog milijan 200 tisoč ton. S predpostavko, da v&ebuje letos pesa nelcaj več sladkorja, lahko pričakujemo, da bo zinašala proizvodnja sladkorja letošnje kampanje 130 do 140 tisoč ton.
V težnji, da bi čim bolj iz-koristtta svoje proste zmogiji-vosti, je tovarna sladkorja v Vrbasu začela izdelovati slad-kor iz uvoženega sladkorncga trsa. Ta proizvodnja je lahko zelo pomembna i-n bo olajšala problem uiporabljanja zmoglji-vosti s!adkornih tovarn. Badi-kalna rešitev pa je odvisna od poveEamja domačega prid&lka pese, ker se problem samo del-no olajšuje s tern, da namesto končnega izdelka uvažamo su-rovine.
Te dejstva na tem poseb-nem sektorju gospodarstva kažejo do kakšne mere je na-daljnji gospodarskii razvoj od-visen od kmetijstva in kako nujna in upravičena je po-zoroosit, ki jo sedanja usme-ritev ekonomske politike po-Sveča kmetijstvu.
Pofrolnjo sladkorja na prebivalci
Jugoslavija                  11.0 kg
Av^t^Ua                      *7,0 kg
Francija                      29,0 kK
Zahodna  Nemčija  26,0 kg
Italija                         16,0 kg
Nizozemska                 36,0 kg
V«l.   BriUniJa             46,« k»
Grčija                           9,9 kg
Turčlia                         7.7 kg