naši poti do teh c i l j e v " . Na ist i p ros lav i j e delegat Srbskega geo- gra fskega društva dr . M i l o š Z e r e m s k i i z - r o č i l našemu društvu BRONASTO M E D A L J O " J O V A N CV IJ IČ " , ki jo j e Srbsko geogra fsko društvo podel i - l o " v znak posebnega pr iznanja in zahva- le za posebne uspehe, dosežene p r i napred- ku geog ra f ske vede in pouka". Za tako odl ikovanje se je Srbsko g eog ra f - sko društvo od loč i lo na občnem zboru 13. 4. 1972. Svetozar Ilešič O GEOGRAFSKIH ASPEKTIH VARSTVA OKOLJA (Uvodne besede na posvetovanju s tem na- s lovom, ki ga je p r i r ed i l o Geogra fsko dru- štvo Sloveni je ob pros lav i svo j e petdeset - letnice dne 21. apr i la 1972). P r ob l em oko l ja , v ka terem ž i v i in dela č lo - veštvo in ki ga zadnj i čas po p rav i c i rad i imenujemo ž i v l j ensko oko l je , je po m o j i sodbi eminentno geog ra f sk i p rob lem, sa j to oko l je g eog ra f i , z nami pa tudi mnogi drugi , pogosto imenujemo kar geogra f sko oko l j e . Zato m i s l im , da je b i lo z vidika naše vede, tudi ne glede na trenutno stop- njevano aktualnost in pr ios t renost vprašanj ž i v l j enskega okol ja t e r ne g lede na p r i l o ž - nostne a l a rme , ki se sp ro ž i j o ob posameznih koč l j i v ih p r imer ih , ze lo p r imerno , da je GDS postavi lo na dnevni r ed tega kratkega posveta, povezanega s pros lavo našega ju- b i l e ja , ravno problemat iko okol ja . Zato sem se tudi rad odzva l vabilu društvenega vod- stva, da sp r egovo r im na tem posvetu ne- kaj uvodnih besed. T e besede n imajo p r e - tenz i j e , da bi bile uvodni r e f e ra t , kakor je b i lo to naznačeno na programu pros la - ve temveč , so le uvodne m is l i , ki na j naz- nači jo , v čem nam je iskati morda poseb- nosti geogra fsk ih aspektov na prob leme ž i v - l jenskega okol ja . P r i tem bi seveda ž e l e l , da bi bi lo nadal jnje r a zm i š l j an j e naših ge- og ra f ov ob vprašanj ih okol ja č im bo l j geo- gra fsko v smis lu moj ih besed, to je v s e - stransko in da bi konkretnim r e f e r a t om na današnjem posvetovanju, ki se ome ju j e j o na o ž j i prob lem (onesnaženja o z rač j a in voda) s l ed i l i še drugi , ki bi se lo t i l i š i - rokega spekta prob lemov . Če se povprašamo, zakaj je v zadnjih l e - tih tako ža r e č e narase l interes za vpraša- nja okol ja , n jegovega varstva in ure janja , zakaj se s tem organ iz i rano ukvar ja jo Združeni narodi in nj ihove o rgan i zac i j e , zakaj se v r š e o tem mednarodni in naci - onalni s impoz i j i in zborovanja , zakaj se snuje jo družbeno-propagandist ične organ i - zac i j e , kakršna je tudi Skupnost za var - stvo okol ja v S loveni j i , zakaj se obl ikuje- jo tudi ustrezne uradne komis i j e in obla- stveni organi , zakaj dobiva problemat ika okol ja š irok okv ir tudi v o rgan i zac i j i znan- stvenoraz iskova lnega, pa tudi vzgo jnega de- la, odgovor pač ni težak. Vse to je nujen i z r a z dobe, v kater i ž i v imo . S si lno r a s - t jo preb iva ls tva , s pospešeno industr ia l i - zac i j o in urbanizac i jo ter z v s emi , v do- b r em in slabem smis lu razbohotenimi po- s l ed icami sodobne tehnične r evo luc i j e se povsod vedno os t r e j e pos tav l ja jo vprašanja smotrnega vars tva , negovanja in ure janja okol ja , v katerem ž i v i sodobni č lovek. P o - j a v l j a j o se težn je , da to oko l je z r a z sod - no zašč i to n jegov ih obsto ječ ih ugodnosti in z n j ihov im preudarnim ure jan jem ostane al i znova postane bio loško zdravo , r e k r e - ac i j sko ugodno ter estetsko lepo, ne da bi 2 1 bi l pr i tem zavr t družbenogospodarski r a z - vo j in dvig ž i v l j enske ravni . P r i tem pa se m o r a m o ravno kot g eog ra - f i sami zavedati in opozar ja t i vse druge, ki se ukvar ja jo z ustrezno problemat iko, na to, da se v teh pr izadevanj ih druž i j o raz l i čne komponente ter da mars ikdo rad postavl ja več a l i manj p r e več v ospred je t iste, ki se mu zde pomembne jše bodis i glede na n jegovo strokovno za in te res i ra - nost a l i pa glede na subjektivno g ledanje na svet in n jegove p rob l eme . Zdi se m i , da imamo ravno geog ra f i dolžnost, pa tu- di možnost , da skušamo Čim manj eno- stransko vpoštevat i in precen i t i vse te kom- ponente. Med n j im i se že po t rad i c i j i vseh podob - nih pr i zadevan j rade po jav i j o na p rvem mestu težnje po zašč i t i narave in to v g lav - nem še nedotaknjene, prvobitne narave. Že tu pa sodelujeta dva nagiba. N a j o ž j i , če - prav sam po sebi tehten, t e ž i za popolno ohranitev prvotne narave v tem smis lu, da se tipični i zsek i iz naravne pokra j ine ohra- ni jo v č is tem prvotnem stanju kot r e z e r v a - U al i zaščitni narodni parki v na j o ž j em smislu, pogosto ce lo s hva levrednim name- nom, da s luž i j o študijskemu opazovanju pr i - rodnih procesov . V takih p r imer ih p ravza - prav niti še ne gre za zašč i to " oko l j a " , sa j sta nase l i tev in gospodarska dejavnost č lo - veka z i z j e m a m i , ki so povezane z bis — stvom r e ze r va ta ter morda z i z j e m o neka- ter ih oblik turist ične dejavnost i , iz takega r e ze rva ta izkl jučeni . P r e c e j drugačna je že stvar tam, k j e r g re za zašč i to narave , o z i r oma naravne pokra j ine zaradi njene es - t e t sko - rekreac i j ske vrednost i . T o je t ist i vidik, ki je pr i nas pr iha ja l posebno moč - no do ve l j ave v razpravah o zgorn j em P o - sočju. Tu g re r es že b rez dvoma za " oko - l j e " , v katerem človek ž i v i in bo ž i v e l tu- di napre j bodisi stalno kot p ro i z va j a l e c a l i pa začasno kot turist. Dobro vemo, da pr i tem interes i obeh niso vedno i s tove tn i , vsa j na v idez ne, in da se zato tu postavl ja pred nas naloga, kako ustvar i t i med nj ima tako stopnjo ravnotež ja , da ne bo usodne škode ne za eno ne za drugo stran. P r a v tako vemo , da gre pr i tem ravnotež ju pred- vsem za to, kako sprav i t i v sklad preudar- ne zahteve po zašč i t i naravnega okol ja s t ežn jami naglo napredujočih p rocesov , j ih prinaša sodobna družba s svo jo c i v i l i - zac i jo , z last i industr ia l i zac i je in deagra- r i z a c i j e , pa tudi turist ične akspanzi je , od kater ih tudi zadnja ni vedno v sog las ju s t e žn jami po ohranitv i č im bo l j nepokvar- jene naravne pokra j ine , kakor je to pred nekaj l e t i pokazala p r i nas diskusi ja o Bo- hinju. Druga osnovna komponenta pr i zadevan j , o kater ih r a zp ra v l j amo , je o ž j a pkološka komponenta, se p rav i zašč i ta f i z i o l oško zdravega ž i v l j enskega okol ja . Tu g r e v g lavnem za onesnaženje o z r a č j a in voda, kar neposredno og roža zd rav j e č loveka, pa tudi ras t j a in po te j poti posredno spet f i - z io loško oko l j e č loveka. Ravno ta kompo- nenta je danes morda na jbo l j vidna, ker se njen p rob l em alarmantno stopnjuje. Za - to morda ni po naključju stopila tako v ospred je celotnih pr i zadevan j za vars t vo ž i v l j enskega okol ja ter p r e c e j po p rav i c i in z v e č j i m sog l as j em m i š l j e n j malo pot i - snila v ozad je č isto e s t e t sko - r ek r eac i j ske poglede na va rs t vo narave . Saj tu sploh ne g re več za va rs t vo narave zaradi n je a l i njene lepote same, t emveč za va rs t vo č lo - veka pred tisto naravo, ki s i jo kvar i sam. V to skupino sodi jo tudi nekatere podkom- ponente, ki j ih sploh ne m o r e m o uvrščat i več v po jem " z a š č i t a na rave " , kakor je borba nepr i je tnost i sodobnega prometa , zo- per ropot in hrup vseh v rs t , zoper zaka- jenost p ros to rov , zoper nezdravo o z r a č j e v zaprt ih, tako stanovanjskih kakor de lov- nih pros tor ih itd. Kot naslednjo komponento bi lahko navedl i zašč i to uporabne z e m l j e . Po eni strani g r e tu za zašč i to pred p roces i , ki so s i c e r po svo j em bistvu naravni, toda v svo j ih škod- l j i v ih vpl iv ih stopnjevani zaradi nesmotrne- ga posega človeka v naravno ravnotež j e . Sem spada npr. zašči ta z e m l j e pred e r o z i - jo, pred škod l j i v imi pos led icami sekanja "" gozda al i p rema lo p r emiš l j enega obdelova- nja z e m l j e . Toda uporabna z eml j a ni v ne- varnost i samo pred temi , zaradi posega človeka i zma l i č en im i naravnimi proces i , t emveč tudi pred neposrednim posegom č lo - veka zarad i nepotrebne in nesmotrne , r a z - pršene zaz idave agrano ugodnih površin, in, to ne samo s tovarnami , t emveč tudi z individualnimi a l i drug imi stanovanjskimi hišami, pa tudi tur is t ičn imi objekt i . Spet malo drugačna je komponenta, ki je danes tudi močno deležna alarmnih k l i cev . T o je zaščita gospodarsko uporabnih narav- nih v i r ov a l i bogastev. Sem sodi p r a v z a - prav že agrarno uporabna zeml ja , a razen nje še mars i ka j , ne samo rudna in druga podobna bogastva, s ka te r im i kaže s i c e r smotrno gospodar i t i , ki pa se p r e j a l i s l e j neogibno i z č rpa j o , t emveč tudi druga, ki se sama obnav l ja jo , toda le če j ih neguje- mo in z n j im i smotrno gospodar imo ( goz - dna bogastva in vodne za loge , toda ne sa- mo kot sestavine ekološko zdravega in po- kra j insko lepega okol ja , t emveč kot ž i v - l j enski v i r i ) . Tu j e še bo l j kot p r i drugih komponentah očitno, da ne gre za neko va r - stvo teh sestavin naravnega okol ja a p r i o - r i , zarad i njih samih, t emveč zaradi n j i - hove gospodarske uporabnosti, da g r e to- r e j bo l j kot za vars t vo za nj ihovo negova- nje, za smotrno ravnanje z n j im i . Posebna skupina komponent zadeva zašč i to pozi t ivno ocenjenih antropogenih e lementov v okol ju. Tu g r e po eni strani za zašč i to , obnovo a l i ce lo novo obl ikovanje antropo- genih naravnih e lementov , ki j ih cenimo, šč i t imo a l i na novo us tvar jamo zaradi n j i - hove kor i s t i za f i z i o l oško zdravo in este t - sko ugodno oko l j e . Tak i e lement i so poseb- no dragoceni v t. im . urbanem okolju. Med nje sod i j o park i in druge ze len ice , s tare in nove. P r i tem očitno ne g re vedno za pasivno zašč i to narave v o ž j e m smis lu, s a j imamo opravka z v bistvu antropogeno, po človeku močno preobl ikovano, poveč in i i zbo l jšano naravo. Pogos to g r e ce lo za no- vo ustvar jan je a l i preobl ikovanje površ in , ki na j bi s luž i l e temu namenu, t o r e j za i z r a z i t o aktivno ure jan je in negovanje . Na- dal je g re v kra j ih , kakršni so naši g lede na antropogene sestavine ž i v l j enskega o- ko l ja , tudi za ohranitev e lementov kultur- ne pokra j ine , mestne in podeže lske , t i s - tih e lementov , ki se nam zde ohranitve vredni in ki so estetsko v soglas ju z ob- da ja j oč im jo prvotn im a l i po človeku smo- trno in organsko preobl ikovanim oko l j em. Ne smemo , m i s l i m , pozabit i , kadar Slo- ven i j o p rog lašamo za dragoceni " v r t E v r o - pe " , da kakor vsak v r t tudi ta v r t vsebu- je tudi i z r a z i t e antropogene sestav ine, ki p r i speva j o bistveno ne le k n j egov i funkci- j i , t emveč tudi k n jegov i lepot i . A l i se za- vedamo, da bi ves ta naš vr t v e r j e tno ne bi l tako lep in pr i v lačen kakor j e , če bi b i l še ves zares v prvotnem stanju, pora - ste l z gozdom b r e z svet l ih jas a l i pa če bi se morda ce lo na novo za rase l s hosto in g r m o v j e m na opuščenih površinah nek- danjih nase l i j in obdelanega sveta? V e r j e - tno tudi ne bi b i l tako lep kakor je b r e z naših vas i c , po l j , t ravnikov in senožet i . pa znamenj in kozo l cev , pa, če hočete, tudi b r e z gradov in grašč in ter vaških in hribovskih ce rkev in c e rkv i c . V to skupino komponent okol ja in n jegovega va r - stva spada tudi vse to, kar nima mnogo opravka z " z a š č i t o na rave " , čeprav se včasih o rgan i zac i j sko ve že z njo, in kar označujemo kot " spomen iško v a r s t v o " , se prav i skrb za kulturno-zgodovinske spo- menike, za ohranitev in preured i tev sta- r ih mestnih če t r t i , n j ihovo pr i lagod i tev nov im f inkc i jam itd. Seveda je še ena komponenta, ki za naša pr izadevanja in ukrepe ni nič manj važna in odloči lna. N i namreč dovo l j , da se č lo - vek v okol ju, ki bi ga po vseh naštetih komponentah p r imerno ohrani l i in uredi l i , počuti f i z i o l oško zdravo in pr i j e tno . Od nečesa mora tudi ž i ve t i . N i je t o r e j smo- trne in rea lne zašč i te ž i v l j enskega okol ja , če ne vpoštevamo tudi eksistenčnih nuj- nosti in možnost i č loveka, ki na j v tem okolju ostane in ž i v i da l j e . Ka j t i zašč i t i - ti okol je tako, da bo s i c e r morda lepo in zdravo , da pa č lovek v n jem nima od česa ž i ve t i ter jo zato mahne po svetu, pomeni hkrati l ikv id i ra t i to oko l j e v n j e - govem bistvu. Ka j t i oko l je , v katerem nih- če ne ž i v i , ni več " o k o l j e " . V n a j b o l j - šem pr imeru lahko postane samo občasno, r ek r eac i j sko okol je za l judi , ki ž i ve in de- l a j o drug je . Zdi se m i , da ravno ob tem in ob celota nem kompleksu komponent, ki smo jih o - menja l i , ni težko oprede l i t i kompleksnega interesa in aspekta geogra fa na vprašanja ž i v l j enskega okol ja . Geogra fu je to še la - že , ker mu stvar ni niti na jmanj nova. Od kar se je v 19. stolet ju obl ikovala os - nova današnje g eog ra f i j e kot znanost, j e bi l eden od njenih osrednj ih prob lemov od- nos med oko l j em in č lovekom. Tudi ož ja narava pravega geogra fa ni tol iko zanima- la sama po sebi , kakor kot okol je za n je - govo ž i v l j en j e in delo. Saj se je okrog te - ga vprašanja razvne la vsa pravda o t . i m . geogra f skem determin izmu ter pozneje tu- di, če lahko tako r e č emo , protinapad prot i " in- de t e rmin i zmu" . Vsekakor je ravno prob le - matika varstva in urejanja ž iv l j enskega o- kol ja , ki je v naših dneh postala tako po- pularna, da o n j e j zvoni ves svet z v s e - m i zvonovi , odločno demantirala t iste skra jneže , ki so v dobronamerni borb i zo- per geogra f sk i de te rmin i zem vneto z a t r j e - val i , da je oko l je izgubi lo tako rekoč do- 4 cela svo j pomen za družbo, s tem pa da so ga Izgubila tudi vprašnja r a z m e r j a in vza jemnega učinkovanja med n j ima. Dala je docela prav t ist im med nami, ki so sa- mo t rd i l i nasprotno, da pomen geog ra f ske - ga ( ž i v l j en j skega ) okol ja za družbo s poin- tenz iv l j en jem njenega ž i v l j en ja ce lo nara- šča, seveda v tem smis lu, da je družba pr i tem vedno akt ivne jš i partner , da pa mora imet i ravno zato to r a z m e r j e trdno in preudarno v svoj ih rokah. Geogra fom problematika okol ja tudi ni no- va zato, ker smo že nekaj časa nazaj , če - prav ne posebno dolgo, nekoliko bo l j k r i - tično p reso ja l i vsebino pojma okol ja ,s tem da smo se zavedl i , da po jem geogra f ske - ga ( ž i v l j en j skega ) okol ja nikakor ni enostav- no istoveten s po jmom naravnega okol ja , v sa j ne prvotnega, t emveč da imamo o- pravka vse bo l j tudi z antropogeno preob l i - kovanim naravnim oko l j em (obdelovalna zeml ja , gojeni gozd, regul i rane odtočne in vodne r a z m e r e i td . ) , pa tudi z oko l j em, ki je že pretežno antropogeno ali tehnogeno (nasel ja , p redvsem mefcta, industr i jske in prometne naprave itd. ). Saj tudi drugi p r i - čen ja jo govor i t i o t. im. "urbanem okol ju" al i "oko l ju močno razv i t ih p r ede l o v " . Končno tudi g eog ra f i n ismo bi l i zadnji , ki smo že davno poudar ja l i , da po jem okol ja vsebuje za č loveka tudi osnovne ž i v l j enske možnost i , da zato č lovek mora , če hoče ali ne, v to okol je z m e r a j aktivneje pose- gati, ga i zkor i šča t i ter ga preobl ikovat i in s i ce r tako n jegove naravne, kakor n jegove antropogene sestavine. Zato se m i zdi, da geografu že a p r i o r i ne m o r e bi t i č isto všeč niti sam i z r a z y a r s 1 -vo okol ja . Tudi če je po jem okolja pr i tem že jasno opre - del jen kot pojem ž iv l j enskega okol ja z an- tropogenimi vp l i v i v red in če je s tem od- prav l j ena neumestnost enostavnega i s tove - tenja po jma ž i v l j en j skega okol ja in n j ego - vega vars tva s po jmom pasivnega, tako re koč r e ze rva tnega " v a r s t v a na rave " , bo ge - ograf malo podvomi l o zadostni š i r in i po j - ma " v a r s t v o " . Poudar ja l bo in opozar j a l , da je v e r j e tno bo l j e in kor i s tne je , vseka- kor pa š i r še , namesto o " v a r s t vu oko l ja " govor i t i o n j egovem smotrnem negovanju, še več , o n j egovem preudarnem in uravno- teženem ure jevanju in preure jevan ju . Ob vsem tem se bo geogra f tudi zavedal in pr i tem opozar j a l druge, da ve r j e tno ni realna, pa tudi ne koristna nekakšna a p r i o r - na borba prot i v s em zavestn im posegom č lo - veka v oko l je , na p r i m e r borba prot i deagra- r i z a c i j i , urbanizac i j i in industr ia l i zac i j i a l i prot i tur izmu, skratka prot i p rocesom, ki so v e r j e tno nezadržni in ki j ih sprot i p r o ž i in stopnjuje tehnični napredek. Zato se bo bo l j z av zama l za to, da družba te svo j e po- sege in p rocese , ki i z v i r a j o iz njih in ki so nujni, obdrž i trdno v svo j ih rokah, da j ih re- gul ira in preudarno usmer j a , da poskuša pr i tem ohranit i al i ce lo i zbo l j ša t i ravnotež j e med n j imi . P r i tem pa nikakor ne g r e m o r - da samo za ravnotež j e v narav i , sa j j e to sa mo eno od ravnotež i j v okol ju, ki so po t re - bna vars tva , t emveč predvsem tudi za ravno t e ž j e med zahtevami po f i z i o l oško zdravem ter l epem in pr i j e tnem okol ju in zahteva- m i družbeno-gospodarskega ra zvo ja in ek- sistenčnih nujnosti današnje družbe z n j e - no, pogosto kar eksploz ivno populaci jsko ras t j o , nezas l i šan im tehničnim napredkom ter nezadržno ž e l j o za dv igom ž iv l j enske ravni . Tako postav l jen geog ra f sk i aspekt obravnavanja okol ja sega t o r e j daleč čez o ž j i aspekt zašči te narave ter za jame vso problemat iko prostora te r n jegovega smo- trnega urejanja in preure jan ja .