Političen list za slovenski narod.
P* polti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veljd: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 fld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inseratH se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Štev. 246.
V Ljubljani, v četrtek 25. oktobra 1888.
Letiiili XVI.
%o\ Darvin.
A Darvinovo teorijo so učenjaki že davno pokopali ; mej te može moremo v prvi vrsti prištevati slavnega kemika in anatoma Virchovva v Berolinu. In vendar so še možje, ki se vrivajo med učenjake, pa v javnem življenji iščejo hvale in slave s plitvimi frazami, ker je ravno to najcenejše sredstvo za kroge kratkovidnih in nerazsodnih ljudi. Jeden tacih je profesor dr. med. Zuckerkandl. Primeroma jako mlad prišel je kot profesor na graško vseučilišče, kjer si ni z učenostjo svojo, marveč s prijaznostjo pridobil zvestih poslušalcev. Posebna njegova lastnost je nečimernost in židovska smelost. Ta mož je imel toliko sreče, da ga je gospod naučni minister poklical na mesto Hyrtla in Rokitan-skega na dunajskem vseučilišči. Minoli teden imel je svoj nastopni govor, in ker je hotel poslušalcem svojim prodajati svojo modrost za burno pohvalo, opisoval je človeka kot brata orangutanu. Gospod Zuckerkandl je dosegel svoj namen, ker dvorana bila je polna Židov in njih prijateljev, ki so »burno" pozdravili pri vstopu svojega »brata", kakor so poročali židovski listi.
Zidovstvo slavilo je novo zmago nad krščanstvom, in vrhunec slave dosegel je predrzni žid, ko je zasmehoval veliko resnico krščanskega razodenja o človeku, rekoč: »Ako ločimo podobnosti od slučajnosti in na podlagi hipoteze o podedovanji zasledujemo med podobnostmi sorodne razmere, potem si človeka ne moremo misliti iztrganega iz vrste ostalega organizacijskega sveta, kot produkt samo-stalnega stvarjenja itd."
Ko je učeni profesor izgovoril te bogotajne besede in se je po dvorani razlegalo odobravanje, razjasnilo se mu je veselja židovsko lice, ker je z mesta za krščansko vednost in omiko smel pokazati svoje sorodstvo z opicami. Židovski časnikarji in poročevalci so po brzojavu na vse strani razposlali »slavni" govor novega profesorja. Tako se širi med svet nevera v obliki »hipotez", katere so nerazsodni množici verske resnice.
Katere zasluge pa ima gosp. Zuckerkandl za vednost? Ne poznamo druge, nego da je zet zna-
nemu Židu Moricu Szepsu, izdajatelju lista »Wr. Tagblatt", ki si je pridobil mnogo slave za gospod-stvo Izraela v naši državi. Nov korak do namena, da ustanova Rudolfa IV. postane s časom židovska šola.
Deželni zbor kranjski.
(Sedemnajsta seja, dne 22. oktobra.)
Pričetek seje ob VjIO- ur'- Prečita in potrdi se zapisnik zaduje seje, potem naznanja deželni glavar, da je došla zadnjič telegrafično napovedana prošnja sedem občin komendske fare glede Glavarjeve bolnišnice, katera se izroči deželnemu odboru.
Poslanec De tel a potem poroča o prošnji občine Radence o podpori za napravo nove ceste iz Starega Trga proti Radencem. Izroča se deželnemu odboru z naročilom, da natančneje poizveduje in prihodnjemu zboru poroča ter stavi svoje predloge.
Poslanec dr. Papež za njim poroča o trtni uši ter v imenu upravnega odseka priporoča sprejem naslednjih nasvetov:
»Slavni deželni zbor naj sklene:
1.	Izdaja poučne knjižice: »Nauk, kako zasajati vinograde z ameriškimi trtami" se vzame na znanje in se odobruje;
2.	deželni odbor se pooblaščuje:
a)	da iz deželnih trtnic brezplačno oddaje ameriške trtne šibe in ukoreninjene trte, kolikor jih je na razpolaganje, malim neimovitim vinogradnikom, in
b)	da takim malim vinogradnikom, kateri svoje vinograde pravilno zasade z ameriškimi trtami, dovoljuje darila v denarjih donajvišjega zneska 50 gld.
3.	V ta namen se za leto 1889. dovoli kredit 500 gld. iz deželno-kulturnega zaklada.
4.	Visoka c. kr. deželna vlada se nujno prosi: a) naj blagovoli provzročiti pri visoki državni vladi,
da se prekliče prepoved, izrečena v odredbi poljedelskega ministerstva 29. julija 1882, št. 109 o. drž. z. glede kupčije z ukoreninjenimi trtami, — ali pa se vsaj izvzame iz te prepovedi kupčija s koreninami ameriške trte, naj
• si bode le-ta že poplemenjena ali ne, v obsegu okuženih političnih okrajev na Dolenjskem in Notranjskem; b) naj blagovoli vse, kar je potrebno ukreniti, da se zabrani nepostavno uvaževanje, izdelovanje in točenje nepristnih vin in takozvanih poluvin v deželo.
5. Deželnemu odboru se naroča, naj predloži prošnji pod predstoječi št. 4. brez vsakega zadržka visoki c. kr. deželni vladi."
Poslanec Pfeifer podpira te predloge z dobro osoljenim govorom, ki ga priobčimo po stenografi-čnem zapisniku. On kakor tudi dr. Vošnjak, ki za njim poprime besedo, povdarjata nezadostno državno podporo in veliko škodo, ki jo trtna uš prizadeva vinorejcem.
Poslanec Lavrenčič prosi, naj se ozirajo tudi na Vipavsko, kjer trtna uš dela veliko škode.
Po konečni besedi gospoda poročevalca vsi predlogi obveljajo.
Poslanec Klun potem poroča o zakonu glede oskrbovanja in plačila katehetov. Finančni odsek je sprejel nekatere premembe; v §§ 1. in 2. se je najmanje število tedenskih ur od 22 skrčilo na 20, največje pa od 25 znižalo na 24.
V § 5. se je premenila določba glede ustanovitve novih veroučiteljskih služb, o kateri razsoja deželna šolska oblast dogovorno z verskim nad-oblastvom in deželnim odborom. Po vladnem načrtu bi se morali dotični oblasti le zaslišati.
Gosp. deželni predseduik je pri posebni razpravi ugovarjal tej premembi, češ, da nasprotuje obstoječim zakonom, da ni nobene nevarnosti za vpliv omenjenih oblastev, ker imata svoje zastopnike v deželnem šolskem svetu in ker jima je odprta pot k pritožbi do ministerstva in do upravnega sodišča.
Poročevalec Klun odgovarja, da je ta prememba bistvena, da je le posledica nam v temeljnih zakonih zagotovljenih pravic in da se sami ne smemo odpovedati tem pravicam. Deželni odbor ima skrbeti za denar, škofijstvo pa za veroučitelja, torej morata imeti tudi nekoliko pravice pri ustanovitvi novih veroučiteljskih služb. § 5. bil je vsled tega
LISTEK.
Dva dni v Benetkah.
XII.
6. septembra.
Izpred vojvodske palače krenemo mahoma čez mali Markov trg proti nabrežju iskat parnik za izlet na otočič Lido. Potoma pridemo onkraj prvega mosta, s katerega je videti poprej omenjeni »ponte dei sospiri", do vojašnice. Kar zinejo vrata in oddelek laških vojakov se vsuje pred nas. Četovodja je pelje čez nabrežje in čez Markov trg naprej, kamor so namenjeni. Morda kaka močna patrolja — si mislim — ali straža, ki gre rešit tovariše dolgočasne staje pred žreli Krupovih cevi, o katerih je nekdo opomnil, da so »ultima ratio regum". Ustavimo se in gledamo za branitelji zedinjene Italije. Kako znajo koračiti ti mladeniči! Ne hodijo, kakor naši vojaki, v navadnem, zmernem stopaju, ampak tako naglo dirjajo naprej, kakor bi jim gorelo za hrbtom. Morda se vežbajo v taktiki brzo-
petega zajca, kedar kak „hektor" ali „lord" hri-pavo bevska za njim in ga drvi čez drn in strn. — Vse, kar Človek zna, utegne prav priti danes ali jutri. Da znajo laški puškonosci res dobro teči, so večkrat sijajno pokazali. Prepričali smo se o tem sedaj tudi mi v Benetkah.
Sicer pa so vojaki precčj čedno opravljeni — toda revni, slabotni ljudje so. Ce nima naš sosed kje kaj večjih in močnejših pod sabo, to našega Trsta in Tridenta nikdar ne spravi pod svoj klobuk, dasi je še nekoliko krajevcev napuščenih za te dve pedi svetil.
Gledajoč po teh varuhih Italije se spomnim mične dogodbice nekdanjega avstrijskega pomorščaka, rodom Tržačana, ki sedaj v službi večje lesno-trgovske hiše prejemlje po Kranjskem deske, trameitd. Bil je v številu onih 250 mož, ki so 1. 1874., 1875. in 1876. na cesarski korveti »Friderik" pod vodstvom kapitana pl. Oesterreicherja jadrali okoli svetil. V začetku decembra meseca 1874 priplujo ladija na Japonsko in v pristanišči Jokohama spustijo sidra v morje ter gredo v mesto Yeddo, kjer biva Mikado, japonski kralj. Vrli naši mornarji so imeli
pri kralju svečano avdijenco. Neko popoludne pa se jih več skupaj spravi in gredo obiskat japonsko kavarno. Vmes je bil tudi prej imenovani Tržačan. Pijejo rum in drugo žganje, da kavarnarja skoraj na suho denejo. Razpaljeni od močne pijače začno peti, vriskati, nazadnje pa še vihati rokave in drezati se pod rebra. Tak hrušč in trušč nastane, da pridejo japonski policaji mirit razdražene mornarje. Nekateri se res z lepa spravijo nazaj na ladijo, stoječo precej daleč od morske obali. Samo naš samoglavni Tržačan, ki je b;l najhujši pri bitvi, ostane na svojem sedežu v kavarni. Japonski policaji niso imeli uikakega orožja pri sebi, ampak drobne palčice, s katerimi so začeli na lahko tipati našega mornarja, v znamenje, da mora iti ž njimi. Ta pa, majhen, toda čvrst kot kijec, ne bodi len, plane kvišku in vse Japonce, kolikor jih je bilo, poklati in pomeče skozi vrata. Ne dolgo potem se polieaji vrnejo, pa v tolikem številu, da vso kavarno napolnijo. Tržačan vidi, da bi bilo zastonj ustavljati se toliki množici, uda se in pokorno gre ž njimi. Toda ko pridejo na prosto, mahne z rokama na obe strani in kar celo vrsto Japoncev podere v
sprejet, kakor smo prej omenjali, in kakor je predlagal finančni odsek.
Pri § 7. bil je po nasvetu poslanca De tele sprejet dostavek, naj se pri določevanji nagrad ne vprašujejo samo okrajna šolska oblastva, ampak tudi verska nadoblastva. Drugi odstavek, ki je po vladnem načrtu naučnemtt ministru dajal pravico, določevati merilo teh nagrad, ako se dei; šolski svet iu deželni odbor ne moreta tediniti, bil je popolnoma izpuščen, dasi je tudi proti tetnu uk-svetu oporekal gospod deželni predsednik, rekši, da je višje inštance treba, in da se ne bo lahko pripetil slučaj, v katerem bi bilo treba ministerskega posredovanja.
Vse je bilo sprejeto brez premembe po vladnem načrtu, samo v naslov se je dostavilo, da zakon zadeva oskrbovanje in plačilo verskega pouka.
Poslanec dr. vitez Bleiweis poroča za tem o povekšanji priklad na najemščino od stanovališč v Ljubljani in predlaga:
»Slavni deželni zbor naj sklene:
1.	Glavnemu deželnemu mestu Ljubljani se dovoljuje, da sme od 1. januarija 1889 naprej do vštetega leta 1898. pobirati za 100% povekšano naklado od dohodkov najemščine in sicer tako, da so najemščin pod 50 gld. popolnoma proste, od najemščine od 50 gld. do vštetih 100 gld. plačevati je po 2 kr. od vsakega goldinarja najemščine in da je od najemščin nad 100 gld. plačevati na leto po 4 kr. naklade od vsakega goldinarja najemščine.
2.	Deželnemu odboru se naroča, da navedenemu sklepu zadobi Najvišje potrjenje."
Poslanec Luckmann je priporočal, naj se dovoli nasvetovano povekšanje samo ^a tri leta, pa mestni župan mu je temeljito ugovarjal in dokazoval potrebo, na kar je bil predlog Luckmannov odbit in sta obveljala prej omenjena nasveta finančnega odseka.
Za njim poslanec Murnik obširno poroča o posojilu za ljubljansko mesto v znesku pol milijona goldinarjev, ki ga bode potrebovalo za vodovod in kanalizacijo, ter konečno predlaga:
»Slavni deželni zbor naj sklene:
1.	Deželnemu glavnemu mestu Ljubljani se v namen pokritja troškov za novi vodovod dovoli, da sme vzeti posojilo v znesku 500.000 gld., katero se bode k večemu po 41/s°/o obrestovalo in najdalje v petdesetih letih amortizovalo in za katerega varnost se sme zastaviti tisto glavinsko premoženje, katero ne služi kot varnost loterijskemu posojilu.
2.	Deželnemu odboru se naroča, da zadobi Najvišje potrjenje tega sklepa."
Poslanec Luckmann predlaga, naj se dovoli samo 300.000 gld. in zopet graja gospodarstvo mestnega odbora, ki je že potrosilo vse mestno posojilo.
Krepko mu odgovarja poslanec Grasselli ter dokazuje, da mestno posojilo ni potrošeno, da bo pa mesto za vodovod in za vse drugo, kar ga še čaka, potrebovalo veliko denarja; torej prosi, naj deželni zbor pritrdi nasvetu finančnega odseka, ne pa Luckmannovemu.
S tem pa še ni bila razprava dovršena, ker so govorili še Dežman, dr. vitez Bleivveis in poročevalec Murnik, potem sta obveljala prej omenjena predloga.	(Konec prih.)
prah — potem pa skoči proti morju, zakadi se v šumeče valove in plava do korvete. Drugi dan je poveljnik korvete z avstrijskim konzulom pri japonski policiji z lepa poravnal to sitno zadevo. Junaški Tržačan pa še dandanes rad pove to dogod-bico in pravi, da so Japonci tako slabotni ljudje, pritlikavi in suhi, da bi si upal čisto sam vso njih armado razbiti.
Po tem odletu na stran naj dalje popisujem našo kratko vožnjo na beneški otok Lido. Kupimo si vozne listke za tje in nazaj, samo jeden frank od osebe, ter stopimo na majhen, pa lično opravljen parnik. Napisano ima ob strani: »vaporetti veneziani", ne vem pa, so li ti prevozni parniki v službi mesta samega ali kakega zasebnega društva. Vozijo samo iz mesta na bližnje otoke. Vsako uro prepeljejo tje vse polno Benečanov, ondi nekoliko počakajo in druge izletnike, ki so bili že poprej na otoku, nazaj v mesto privedejo.
Parnik, na katerem smo se peljali čez morje, je bil že ves natlačen ljudi, ko smo mi stopili na krov. Klopi počez so bile popolnoma zasedene, le ob stranicah ladije je bilo še nekoliko prostorčka za
Politični pregled.
V Ljubljani, 25. oktobra.
Notranje dežele.
Mnogo se je zadnje dni govorilo, da namerava levica zapustiti državni zbor sredi zasedanja. Temu odločno oporeka »N. W. Tgbl.", trdeč, da na kaj tacega ne misli nikdo niti v nemškem, niti nemšk»-a?8trij8kem klubu. Imenovanje grofa Schon-borna levičarjem še ni zadosten vzrok za abstinenco. Pač pa se bo po mnenju napominanega lista poskusilo združiti oba levičarska kluba. Za koliko časa ?
Knez Clarg se »Boh." zahvaljuje za objavo pisma ter pravi: »Moje olje na valove je seveda le majhna kapljica, ki ničesa ne koristi; toda bolje je vlivati olje na valove, kakor olje v ogenj."
Namesto umrlega Franca Fischerja kan-diduje nemško-konservativna stranka linškega odvetnika dr. Alfreda Ebenhocha.
Srbska sinoda v Karlovcih je izvolila arhimandrita Mirona Nikoliča škofom v Pakracu.
Iz Serajevega se poroča: Zadnje dni se je tii vršil vojaški nabor. Izmed 590 prišlih je bilo potrjenih 43 mož, in sicer 14 mohamedancev, 26 pravoslavnih in 3 katoliki. Znamenito je, da niso prišli samo vsi poklicani naborniki, marveč se je celo mnogo prostovoljcev oglasilo k vojakom. Novačenje se je vršilo v popolnem redu. Iz Trnovega so prišli novinci z zastavami in petjem v mesto.
Ugovori ogerske vlade zoper novo orožno postavo so napravili na Dunaji jako neprijeten vtis. Upajo, da bo odjenjal Tisza. Vojaški svet pod predsedstvom cesarjevim je zavrgel vse ugovore ogerske vlade kot neosnovane.
Vnanje države.
Vodje treh glavnih srbskih strank se strinjajo v tem, da zahteva resni položaj na balkanskem polu-otoku enoglasno povdarjanje srbskega narodnega programa. Vprašavno je še. ali se bodo vodje mogli zediniti o pozitivnem vsporedu. Radikalci delajo na to, naj se stori skupen korak pri kralju, da bi se prostovoljno odpovedal kroni.
Bolgarska vlada obravnava na Dunaji zaradi posojila devetih milijonov frankov; v varstvo in poplačanja te svote hoče zastaviti letne dohodke sofijskega mesta v znesku 916.000 frankov.
Rusko vojno in državno ministerstvo je predložilo carju ukaz, s kojim se uvaja v armado naprava prostovoljnih enoletnikov po avstrijskem vzgledu. Kandidatje bodo morali celo leto brez izjeme stanovati v vojašnicah. — Carska družina se bo povrnila v Peterburg dne 3. novembra. Kakor hitro se bo to zgodilo, izvršile se bodo važne osebne premembe. Mej drugim bo prevzel knez Voroncov službo generala Dondukova kot poveljnik kavkaški.
V	Peterburgu pridobiva vedno več tal ideja o približanju Rusije k Turčiji, koje živahno razpravljajo turški uradni in poluuradni listi, odkar sta obiskala Carjigrad ruska velika kneza.
Mnogo listov zatrjuje, da je v NemMji zopet navstala kanclerjeva kriza. Po povratku cesarjevem se je z nova sprožilo vprašanje o predrugačenju državne ustave ; vršile se bodo premembe, ki bodo dovolile Viljemu, da bo sam svoj kancler. Prvi o tem je poročal »Berliner Tagblatt", ki je dostavil, da je odstop Bismarckov že zdavnej dognana stvar.
V	francoski revizijski komisiji je v zadnji seji zagovarjal bonapartovec Jolibois plebiscit, to je, dežela naj se neposrednje vpraša, ali hoče imeti dedno monarhijo s Filipom VII., grofa Pariškega, cesarstvo s princem Viktorjem ali pa republiko. Kočljivo pri vsem tem je to, da dežela sama ne ve, kaj hoče.
Iz Londona se poroča: Mej Anglijo in Francijo se vrše važne obravnave zaradi pomorskih
nas Kranjce. Nam nasproti je sedela zala gospodičina s tolikimi uhani, kakor so členi kake zavor-nice. Bingljali so skoraj doli do rame. Morda je bila iz kake druge dežele, ker je samo ona toliko težo nosila ob glavici. Uboga ušesa! Zanimalo je to dokaj našo Kranjico. Ravno tako neka gospa, poraščena z gostim mahom po vsem obličji. Brke je imela že tako dolge, da bi jih bila na koncu lahko med prste vzela in v sveder zasukala. Videti je bilo, da jej močno ugaja nežna bradica, ki je sicer ponos moškega obraza. Tako smo se tudi mi postavljali tačas, ko smo bili še petošolci in nam je mehki puh prvič obsul mladostna lica. Kako radovedno smo zrli v ogledalo, so li že kaj zrasle od včeraj mlade kali rahlega kosmatičja.
Ob 4. uri popoludne parni stroj na ladiji votlo zapišče, krmar obrne kolo, ladija vreže brazdo v morje in urno splava tje proti otoku. V četrtinki ure smo bili že tam in se izbarkali na suho.
Otok Lido je prav majhen, v pičli uri se lahko prehodi na vse strani. Sestoji iz samega drobnega, gladkega proda, ki ga je morje vkup naneslo. Obsajen je z lepimi drevoredi in raznim
namenov Nemčije. Tudi Rusiji niso tuje te razprave. V Londonu upajo, da se jim bo posrečilo za dlje časa skleniti z Rusijo »modus vivendi" glede srednje Azije. O pristopu Anglije k mirovni zvezi se nikakor ne more govoriti.
Rumunski ministerski predsednik Rosetti je razposlal vsled ministerskega sklepa vsem prefektom okrožnico, v koji se jim strogo Ukazuje, da ne smejo na nobeden način protipoStavno vplivati na parlamentarne volitve. Ministerstvu je velike vrednosti, da izv^ potom volitev nepopačeno narodovo voljo. Volitve so se včeraj pričele..
Izvirni dopisi.
Iz Hrenovic, 16. oktobra. (Konec.) A v Hreno-vicah tudi v drugih reččh ravno zadnji nismo radi. Nastavili smo se, da bi popravili in prezidali cerkev sv. Danijela v Hruševji. Zidalo in popravljalo se je veliko, saj so troški, katere je sama podružnica imela, znašali nekaj čez 3000 gld., in nekaj so še ljudje zastonj naredili, a zato je bilo veselje tem večje, ko je bilo delo dovršeno. Domači rojak č. g. Bajec omogočil je, da se je cerkev mogla blagosloviti. Fantje so pripeljali mlaje, dekleta pletle vence, vse se je gibalo, da bi se vsa reč tem sijaj-neje opravila. Prečast. g. kanonik in dekan posto-jinski Ivan Ho fs te t ter blagoslovili so osebno cerkev, v njej besedo božjo oznanjevali in daritev sv. maše opravili. Slovesnost se je še bolj povzdignila, ker sta razven domačih dveh duhovnikov priso-stovala tudi č. g. Ignacij Okorn, župnik seno-žeški, in č. g. Jakob Bajec, kurat suhorski. Žal, da ta tako veseli dan ni bil brez nesreče. Zoper voljo župnikovo in zoper obljubo občinskih mož napravil je nekdo v svoji gostilni ples. Pri tem plesu se fant izpodtakne in si nogo zlomi.
Tem veselejši, ker brez vsake nezgode, bil je pa 14. oktober za hrenoviško župnijo. Visoko gori na Nanosu bila je nekdaj cerkvica sv. Brikcija. A v teku časa je ta jela razpadati, in bila je 1.1851. opuščena. Ljudi je pa vedno bolelo cerkvico gledati v razvalinah; večkrat so se pomenkovali, da bi jo zopet postavili, a cerkve ni bilo. Neki fant, zidar, Matevž Premrov po imenu, jame na svoje troške in z lastnim trudom na mestu nekdanje cerkve zidati kapelico. Drugi so se navdušili. Ako jeden sam si upa narediti kapelico, zakaj bi vsi Ubeljci in Stranci cerkve ne naredili. — Začeli so, in šlo je. Slo je sicer počasi, kajti na višavi, 900 metrov nad morjem zidati pač ni lahka reč. Vse je bilo treba znositi tje gori, les, pesek, apno, opeko, le nekaj kamna od stare cerkve je še bilo na mestu, druzega prav nič, in sedaj je v višavi čedna cerkvica, katera glasno kliče, kaj se naredi, kjer je trdna volja in edinost.
Združeni delali so Ubeljci in Stranci, posebno zadnji; dekleta in fantje so dostikrat po noči šli k sv. Bricu nanosit vode, apna, peska itd., da so imeli po dnevu zidarji pripravljeno, sami pa so šli na druga svoja opravila. S kakim veseljem so gledali, da se cerkveni zidovi vzdigujejo, da se streha napravlja; in ko se zvonček nad cerkvico prvikrat zopet oglasi, ni kraja ne konca veselju. Marsikdo je rekel: sedaj pa rad umrjem, da sem le zopet slišal sv. Brica zvon.
Skrbeti je bilo še naprej. Z zunanjim zidom pri cerkvi je sicer narejeno veliko, a vse še nikakor ne. Skrbeti se je jelo za altar. Tudi to se je po-
grmičjem — ob straneh so postavljene gostilnice, kavarne in druga veselišča. Največja zgradba pa je kopalnica, združena z veliko gostilno. Plačati je nekaj vstopnine. Gledali smo s prostorne lope na kopalce. Spola sta ločena, gospodje se kopljejo na eni strani, dame na drugi. Nekateri plavajo silno daleč na piano morje, drugi ostajajo blizu in uganjajo razne burke: oni se nadrgnejo z blatom in skačejo v morje, drugi se prekucujejo, plavajoč lovijo itd. Po verandi so hodila med nami beneška dekleta in prodajala cvetlične šopke.
Otok Lido je Benečanom to, kar Ljubljančanom prijazna in postrežna Šiška. Kdor je prost, gre za kake dve uri na Lido, da se tam pošteno nahodi, v veseli družbi zabava ali koplje v prostornem morskem kopališči. Tudi konjska železnica je na otoku, da se izletniki, stopivši iz ladije na suho, lahko neutegoma odpeljejo do kopališča na drugo stran otoka. Videli smo na otoku tudi izvožčke in konje, katerih sicer v vseh Benetkah ne najdeš.
Mudivši se kake dve uri na otoku gremo nazaj k bregu in se zopet prepeljemo v mesto.
prečilo. Ker se je jela razkopavati hruševska cerkev, podreti je bilo treba v njej tudi leseni altar. Tega so namenili za sv. Brica, dostojno ga popravili in postavili v cerkev sv. Brica. Kaj pa sedaj? Bo li prečastito knezoškofijstvo dovolilo cerkvico blagosloviti? Bo li to mogoče napraviti v nedeljo in slovesno?
Prečastito knezoškofijstvo v Ljubljani je milostno dovolilo cerkvico sv. Brikcija blagosloviti, in da bi bilo mogoče to blagoslovljenje opraviti v nedeljo in vendar tudi v župnijski cerkvi, pri kateri so bili nastavljeni kedaj štirje duhovui, sedaj žal samo dva, imeti dvojno službo božjo, blagovolil je č. g. prof. J. Mandič, vrednik „Naše Sloge" v Trstu, priti dne 14. oktobra v Hrenovice maševat, potem pa k sv. Bricu. Od fare namreč je k sv. Bricu dve uri. A kaj je to, kjer gre za čast božjo in bližnjemu na ljubav.
Domači g. župnik, č. g. Mandič in gosp. Franc Žitko, tukajšnji rojak, podajo se na Nanos. S kakim veseljem so vreli ljudje skupaj. Tudi 701etni starčki se niso ustrašili težavnega pota in mrzle burje; le k sv. Bricu vleklo jih je srce. Odmev možnarjev je daleč po Pivki oznanjeval, kaj se tu na Nanosu vrši. Že prejšnji večer kurili so fantje kres, zažigali bengalični ogenj, katerega jim je omenjeni g. Žitko iz Trsta preskrbel. Na dan blagoslova pa že kar pokanje prenehati ni hotelo. In ko si prišel do cerkve ter jo našel z mlaji ob-sajeno in zunaj in zuotraj z venci, cvetlicami olepšano, moralo ti je srce skipeti veselja. Pri marsikateri slovesnosti bil sem navzoč, a takega veselja kakor ta dan nisem kmalu doživel.
Hrenoviški g. župnik je blagoslovil cerkev, gg. Mandič, profesor v Trstu, in Josip Porubski, kapelan senožeški, sta mu azistovala. Hrenoviški cerkveni pevski zbor je pri tem blagoslovljenji izborno pel in s tem Boga, a v drugi vrsti tudi sebe in svojega učitelja, žalibog sedaj odsotnega gosp. Mihaela Arko-ta, počastil.
Fantje in dekleta niso hoteli temu lepemu ■dnevu kvare delati s plesom in pijančevanjem, ampak na povabilo g. Franca Žitka zbrali so se v privatni hiši ter so tam pri čašici vina se veselo pomenkovali, prepevali in tako pošteno veseli dan preživeli.
Ko bi le še drugod fantje blagoslovljenje cerkve tako praznovati hoteli, mnogo bi bilo bolje in tudi častno bi bilo za deželo Kranjsko.
Iz vodiške okolice, 16. oktobra. Ginljive dneve je imela zdaj vodiška župnija. Zapustil jo je gosp. župnik, ki se je podal ua svoje novo častno mesto kot dekan v Moravče. Težko se je bilo ločiti gosp. župniku od kraja, v katerem je toliko let zadovoljno živel v svojem poklicu, in težko se je bilo ločiti župljanom od župnika, ki je tako milega značaja, da Žale besede še skoraj izpregovoriti ne more. Prišel je novi župnik g. Simon Žužek. Ljudje so vse storili, kar je bilo v njih moči, da bi vredno sprejeli svojega novega dušnega pastirja in to tembolj, ker so zvedeli, da dobe zopet vnetega duhovnika. O streljanji, mlajih, napisih in nagovorih ne bom govoril, ker to je povsod kolikor toliko običajno. Prišli so župniku naproti fantje na konjih, na treh krajih ga je ljudstvo živahno pozdravilo in repenjske učenke so mu poklonile lepo čestitko.
V nedeljo 14. t. m. je bila slovesna »inštalacija" v cerkvi. Počastilo je g. župnika 13 duhovnikov s svojo prisotnostjo, med njimi preč. gg. kanonik Jeran, dekan kamniški in profesor Mam. Mons. Jeran je imel slavnostni govor, o katerim ne omenim ničesa, ker je sploh znano, da g. kanonik vedno le jedrnato in po domače govori iu piše. Pri obedu so bili razven gg. duhovnikov še navzoči: župnikov bratranec inženir v Kranji, vodiški župan, učitelj in nekateri odličnejši župljani. Izmej napitnic omenim le one, v kateri je prof. Marn čestital Luki Jeranu k njegovemu godu in ob enem k njegovi sedemdesetletnici (16. okt.) Tako smo v Vodicah prvi praznovali sedemdesetletnico onega moža, ki je z Bleivveisom vred začel delovati za slovenski narod in ki še zdaj tako vneto deluje v našo pravo blaginjo. »Mnogaja leta" v zdravju in navdušenosti naj dodeli Vsegamogočni g. kanoniku in g. vodiškemu župniku I
Deželna sadna razstava.
IV.
Kranjski vinorejci pokazali so na razstavi, da dežela prideluje dobro in zdravo vino, pokuševalci
pa so se prepričali, kolik razloček je mej pristnim »Dolenjcem" in zagrebško brozgo žida Sterna, ki ima po Kranjskem mnogo kupovalcev.
Štiri vrste vin iz 1. 1886. in 1887. razstavil je baron Gagern iz Mokric, ki ga ima na prodaj 500 hektolitrov in sicer iz 1. 1886. po 22 gld., iz 1. 1887. po 20 gld. G.Viljem Pfeifer s Kršnega razstavil je troje vrst iz 1. 1884. in 1886. Na prodaj je vino iz 1. 1884. loco Krško po 8ya gld., iz I. 1886. po 12 gld. a. vedro. Gospa Hočevar razstavila je več letnikov iz Trške Gore, in sicer iz 1. 1879. (111. 24 gld.), iz 1. 1883. (22 gld.), iz 1. 1886. (18 gld.), iz 1. 1887. (14 gld.).
V	drugem oddelku so bila na pokušnjo vipavska vina, izvrstna brez izjeme, tako »sipa" in „burgundec" g. M. Lavrenčiča z Vrhpolja, »rizling" g. Perhavca iz Vipave, namizno vino g. Mercine iz Goč, „burgundec" g. Kavčiča iz Št. Vida, „ru-landec" g. F. Vrtovca iz Št. Vida; izvrstna vina sta poslala dalje g. J. Illadnik iz Goč in g. dekan Erjavec.
Svetovali bi trgovcem z vinom in likerjem, naj bi pri domačinih kupovali blago, ki je gotovo tako dobro in cenejše od tujega. Tako stane steklenica Vi litra Lavrenčičevega burgundca 50 kr., Kavčičevega burgundca 30 kr., Vrtovčevega rulandca 40 kr., Erjavčevega kutnovca 1 gld. itd. Namizno vino je po 18 do 28 gld. HI.
V	tretjem oddelku bila so razna dolenjska vina, in sicer graščin raške, radelške in boštanjske. V četrtem oddelku so bila vina iz novomeškega okraja. Posebno dobro je cesarsko vino vinarske šole v Grmu, ki ga je pridelala na Slapu. Dobra vina so dalje poslali: Zorko iz Družinske vasi, Bojanec iz Št. Petra in Grm iz Bajnofa.
Izvrstna vina bila so v petem oddelku barona Apfaltreruova s krupske graščine pri Črnomiji, posebno je bil všeč rizling, ki je na prodaj 35 gld. HI. Ta vina so vsestranski presojevali gg.: Povše, E. Dolenec, Fr. Kavčič in Fr. Ferlinc. Sadje so presojevali gg.: dr. EisI, vodja Povše, tajnik Pire, posestnik J. Lenaršič, dekan Vesel, nadučitelj Žirovnik in nadzornik Žumer.
Dnevne novice.
(Presvetli cesar) naročil je deželnemu predsedniku, naj naznani Najvišjo zahvalo vdeležnikom slavnosti dne 14. t. m. v Št. Vidu nad Ljubljano za lojalno izjavo.
(Deželui glavar,) gosp. dr. Poklukar bil je danes od presvetlega cesarja sprejet v avdijenci.
(Učiteljska zborovanja.) Danes je zborovalo v redutni dvorani ob 9. uri „Vdovsko učiteljsko društvo", kateremu je predsednik v. č. g. prošt Anton Jarc. Društvo ima premoženja v obligacijah 45.150 gl., v dolžnih pismih pri svojih udih, v hranilnici in gotovini 20S1 gl. 5 kr., torej vsega skupaj 47.231 gl. ter podpira po svojih pravilih 12 vdov in 23 sirot, ki so dobili pretečeno leto 1224 gl. 99 kr. podpore. Ker nam je obširnejše poročilo obljubljeno, omenimo danes le to, da so bili vsklikoma voljeni društveni predsednik in drugi opravilniki tudi za bodoče leto, isto tako tudi sedanji odbor. — Za vdovskim društvom je zborovalo ravno tam »Slovensko učiteljsko društvo" in „N&rodna Šola", toda zaradi pomanjkanja časa so prišle na dnevni red le točke običajne pri občnem zborovanji. Več o tem v prihodnjih številkah.
(Imenovanje.) Sekundarij v tukajšnji deželni bolnišnici, g. dr. Homan, imenovan je okrajnim zdravnikom v Trebnjem.
(Drobtinice.) XXII. letnik. Vredil dr. France Lampe, profesor bogoslovja, vodja Marijanišča. Izdala Katoliška družba za Kranjsko. Cena karton, knjigi 1 gld. — Ta knjiga je pred kratkim izšla. Citatelji se o njej zadovoljno izražajo. Spredaj ima podobo Matere božje, Pomoči kristijanov, kakor je v kapeli Marijaniški. Dobiva se v »Katoliški družbi" in »Katoliški Bukvami". O priliki kaj več.
(B0brttika") 8. številka je bila zaplenjena. Danes je izšla druga izdaja.
(Nesreča.) Iz B o r o v n i c e se nam poroča: Star mož iz Podlipe služil je že več let pri gosp. Jos. Telbanu v Dolu za pastirja. Včeraj je na vozu stoječ vkladal otavo v kozolec. Pri tej priliki pal je tako nesrečno z voza, da si je zlomil tilnik in mrtev obležal.
(Častnim občanom) je imenovala občina P»dkraj nad Vipavo okrajnega glavarja v Postojini, g. Friderika viteza Schvvarza.
(Zavarovanje delavcev.) Popis podjetij, ki morajo zavarovati svoje delavce, je dovršen. Na tej podlagi izdelali bodo v ministerstvu konečne naredbe.
(Občina Podkraj nad Vipavo) praznovala bo štiridesetletnico Nj. velečastvaFranca Josipa I. v nedeljo, dne 28. t. m., s slovesno božjo službo, šolsko veselico iu prižiganjem kresov na predvečer.
(V občini loški) pri Zidanem Mostu odkrili so nekda bogate žile rude živega srebra in cinobra.
(Razglas) kranjskim ovčarjem. C. kr. kranjska kmetijska družba bode iz letošnje državne subvencije za zboljšanje ovčarstva nakupila nekoliko ovnov in ovac ukviškega in frizijškega plemena ter jih brezplačno dala takim gospodarjem, ki dokažejo v svoji prošnji, potrjeni od županstva in od cerkvenega urada, da a) že več let precejšnje število ov&c redijo; b) da je njih kraj za ovčarstvo posebno ugoden, in cj da jih je volja, dobljenega ovna najmanj tri leta za pleme držati, in kolikor umno ovčarstvo dopušča, tudi svojim sosedom za pleme prepuščati. — Ovne frizijškega plemena, katero pleme ima posebno veliko mleka, lepo volno in je nezbirčno v krmi, dobili bodo le tisti ovčarji, ki dokažejo, da izdelujejo tudi ovčji sir. — Prošnje, potrjene po predsedniku dotične kmetijske podružnice, je zadnji čas do 20. novembra t. 1. pri podpisani družbi vložiti.
C. kr. kmetijska družba kranjska.
(Ob srečkanji razstavne loterije c. kr. kmetijske družbe kranjske) 21. oktobra t. 1. so bile vlečene naslednje srečke: serija 68 št. 23, 3 št. 75, 97 št. 89, 2 Št. 27, 19 št. 85, 92 št. 51, 69 št. 92, 13 št. 8, 100 št. 73, 82 št. 79, 36 št. 86, 96 št. 92, 16 št. 16, 7 št. 32, 59 št. 99, 85 št. 24, 4 št. 14, 62 št. 87, 30 št. 55, 72 št. 14, 50 št. 49, 66 št. 82, 89 št. 59, 11 št. 28, 54 št. 85, 86 št. 2, 95 št. 54, 91 št. 61, 77 št. 6, 1 št. 96, 45 št. 39, 41 št. 29, 25 št. 75, 73 št. 68, 12 št. 86, 20 št. 74, 70 št. 2, 43 št. 69, 14 št. 76, 79 št. 3, 53 št. 61, 18 št. 51, 34 št. 40, 99 št. 41, 31 št. 8, 32 št. 72, 44 št. 15, 87 št. 10, 21 šti 16, 35 št. 69. — Prve vlečene srečke dobijo manjše dobitke itd., zadnja srečka pa glavni dobitek. Dobitki se oddajajo v pisarni c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani in sicer do 21. novembra t. 1.
(25.000 gld.) je glavni dobitek loterije jubilejne razstave. Kakor izvemo, bodo srečke v kratkem razprodane. Oitatelje opozarjamo, da bo srečkanje že dne 31. oktobra.
Telegrami.
Dunaj, 24. oktobra. Koncem današnje seje državnega zbora sta Rieger in Plener proslavljala mej gromovitim ploskanjem zbornice pravičnost in nepristranost predsednika dr. Smolke, ki praznuje te dni svojo parlamentarno štiridesetletnico. Poslanci so vstali v znak simpatij do svojega predsednika. Dr. Smolka, do solz ginjen, se je zahvalil z gorkimi besedami.
Dunaj, 24. oktobra. Po nekem berolinskem poročilu je prevzel ravnateljstvo dvornega gledišča dunajskega dr. Forster.
Budimpešta, 24. oktobra. Bivši trgovinski minister Kemeny je umrl.
Umrli so:
22.	oktobra. Anton Kos, erevljar, 34 let, Uliee na Grad št. 12, jetika.
23.	oktobra. Janez Vider, gostač, 76 let, Lončarska steza št. 10, srčna hiba. — Ana Lubiž, delavčeva hči, 21/,, leta, Hra-doekega vas št. 20, božjast.
Tuj ci.
23. oktobra.
Pri Maliču: Scheidler, Poltnik, Singer, trgovci, z Dunaja. — Toman, e. kr. stotnik, iz Gradca. — J. Kupecek, potovalee, z Dunaja.
Pri 8lotm: Luoka, Ruzok, Nyheli, Goruch, Strassacker, Bauch, Koss, Willi, J. B&rueh in Tissen z Dunaja. — Unter-kreutzer, poštni uradnik, iz Beljaka. — Moline, zasebnik, iz Tržiča.
Tremensko sporočilo.
O §	Čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zr&koraerm t mm	toplomera po Celziju			
24.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvec.	743-3 742 2 7432	-2(5 120 38	brezv sr. zap. si. zap.	megla jasno	0-00
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 25. oktobra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	82
Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „	82
4% avstr. zlata renta, davka prosta . . ,	110
Papirna renta, davka prosta......97
Akcije avstr.-ogerske banke ...'..	871
Kreditne akcije ..........3U
London..........'.'. '.	121
Srebro........... . '. .	—
Francoski napoleond.......'.'.'.	9
Cesarski cekini ....... ...	5
Nemške marke..............59
Ljutomersko cerkveno vino
bode so letos s posodo vred proti gotovi plači prodajalo
v torek dne 30. oktobra
v župnijski kleti.
V Ljutomeru, dne 21. oktobra 1888, (i) Cerkveno predstojništvo.
xx*xxxxxxxxxxxxxxx x Brata Etocrl, £
X izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov X **	in napisov.	jg
Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X
l»l.i;»i»;», X
jg 2a Frančiškansko cerkvijo v g, J. Vilharja hiši št. 4. X
S priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse ^ 5 v nJ'Ju stl'oko spadajoče delo v mestu in na deželi kot X znano reelno fino delo in najnižje cene.	S
X ■	Priporočilne za prekupee so oljnate barve S
II v ploscevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem ft lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boliše X jj neg° vse te vrste v prodajalnah.	S
X	Cenilce na zalito vanje. —
X ^ Cenilce na zalito vanje. -^(j S
XXXXXXXXXXXXXXXXXX
Janez Dogan,
mizarski mojster v Ljubljani
na Dunajski cesti St. 15, (Mcdijatova hiša)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne
politovane in likane: altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane,, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žimnate modroce po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe
po mogoče nizke j ceni. Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko.
?H5H5H5E5HSH5H5E5HJSH5H5H5E5E5E5HS5 >f	m«
U
m,
priporoča raznovrstne
vizitnice
po nizki ceni. 555BSH5H5H5H5HHS
rig-id. 3« a.v.::
no pozamenterijo,
blaga, izdeluje po — solidno narejene
(glej podobo), naji
bolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popof to je s čopi ln dolgimi franžami iz^ 3S gold. a. v. — zajamčeno dobro in
Anton Obreza,
tapecirar in dekoratšr
v Ljubljani, šolonburgore ulico št. t,
Uzorei blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. - Modroce na peresih (Federmadratzen) lO e-1 preproge" ' duhovžSini priporočam kot špecijaliteto: altarne.
Ceniki s podobami zastonj in franko na zahtevanje.
Odlikovan v Trstu 18S$
s srebrno svetinjo.
AVGUST DRELSE,
tovarnar peči iz prstenih izdelkov,
v Ljubl|aiii. Izdelovanje in zaloga najraznovrstnejših
peči najnovejše sestave
belih in barvenih iz ognjesigurnega gradiva, elegantno in ceno.
Zaloga ltemijsliili aparatov z najtršim osteklenjem, kojega se ne primejo kisline.
Izvršuje naročila na cevi, nadstavce za dimnike z vetrnjakom, na stavbene okraske, rebra za cerkvene oboke, ognjesigurne opeke in vse v stroko prstenega blaga spadajoče predmete.	®g)
K o 1 i č e v e m iz zapuščnlru! Jakoba Ko^varia mHn v	,udi M nastavljeno ceno po sodnijskem potu v
tudi v druge industrijelne namene lrnr ™eu hii in	" 5n ,Kllmniku' z ^vrstno vodno silo,
ceni 11.599 gl. 15 kr., dalje njive, trCkMn 'gSdi Tri"	vred, po klicani
kupnine plačati je v 14 dneh, Sstao v dvehmeslcil. -T Nadal nt .T5 -10^ na1stav,Jene cene. - Tretjina niji na Brdu. Dne 7. novembra bode draž^ Sml6nilf re«ij. ' p0UVer16 se Pd oltl"'-i»i sod-
(3)
i: mji na itrdu. Dne 7. novembra bode dražba premičnih reč
jpPPPPPPPPPPPR
Srečke obrtne razstave,
▼ proiif @ omnb svečanosti, sami 50 fe.
Glavni dobitek
se v Ljubljani pri
mr:mr j. G., M4TiE-jm -m