LETO XVIII. ŠTEV. 482
GOSPODARSTVO
CENA LIR 35
POST. PLAČ. V GOT.
PETEK, 17. APRILA 1964
SPED. IN ABB. POSTALE GR. II
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
0 naftovodih še ni dokončne rešitve
Iz Rima poročajo, da je rimska vlada izbrala Trst za izhodišče naftovoda Jadran - Bavarska, v tekmi z Benetkami je v?rej .prodrl Trst. Toda iz poro-~lla je tudi razvidno, da sama koncesija za graditev naftovo-tia še ni bila podeljena. Koristi Petrolejske ustanove ENI, ki bo kmalu dogradila naftovod iz Ge-nove na Bavarsko, se pač kri-ZaJ° z naftovodom Trst - Bavarska, ki ga bo treba šele gra-~ti. čeprav je ENI državna u-stanova, se očitno ne more posebno navduševati za graditev naftovoda iz Trsta na Bavarsko, ki bo naftovodu Genova - Bavarska pravzaprav vzporeden. Gre očitno za vprašanje ali bo Bavarska, kamor prihaja petrolej še po francoskem naftovodu ?z Marseilla, res potrebovala tako velike količine petroleja; novi naftovod iz Trsta na Bavarsko bi bil velikega premera (1 metra) ter bi lahko dobavljal P° 40 milijonov ton petroleja na leto. v poročilu iz Rima je še rečeno, da bo naftovod Jadran -Bavarska Italijo stal 100 milijonov dolarjev, medtem ko bi 50 milijonov dolarjev prispevale druge države. Ker bo naftovod tekel tudi čez avstrijsko o-zemlje, je treba za graditev čakati, se razume, tudi na prista-nefc Avstrije.
Kako daleč pa smo z naftovodom Trst - Dunaj? se upravi-eno vprašujejo Tržačani. Vpra-anje graditve tega naftovoda '°ra. biti očitno zavito v še |°f^®jš° meglo kakor vprašanje graditve naftovoda Trst - Muen-nen - Ingolstadt. Od kod naj •f naftovod pelje proti Duna-Iz Trsta ali od kod drugod? ,° vprašanje še ni razčiščeno. Javnosti tudi še ni jasno, katere družbe oziroma države bodo pri graditvi tega naftovoda udeležene. Kako daleč so pogajanja med avstrijsko državno petrolejsko ustanovo in italijansko Petrolejsko ustanovo ENI? O-Citno je ta sporazum potreben, ker bo vsaj po sedanjih vesteh iz italijanskega tiska naftovod tekel po italijanskem ozemlju do Trbiža ter ga mora odobriti italijanska vlada. Spričo tega bo avstrijska petrolejska ustanova Prisiljena sporazumeti se z ENI „1'bi le težko izvedla graditev naftovoda čez Italijo brez sode-
anja s to ustanovo, čeprav bi za nabavo potrebnega kapi-*ahko zatekla tudi k drugim ahodmm petrolejskim koncer-jajc?’ t0 sodel°vanje ponu-
Trst je gotovo močno zainteresiran za graditev tega naftovoda, nič manj kakor za naftovod Trst - Bavarska. Ni dvoma, da vsak naftovod prinese precej’ novega življenja — v zvezi s povečanjem prometa in delom za popravila petrolejskih ladij. Vsekakor bi npr. speljava naftovoda iz Benetk odnesla Trstu, ki sicer ima že dve rafineriji, precej prometa, ker ni verjetno, da bi bilo mogoče sedanji prevoz z avtocisternami v za-ledje tako organizirati, da bi lahko konkuriral prevozu po Petrolejskih ceveh.
Glede mesta, kjer naj bi se naftovod začel, se človek spra-®nje, zakaj bi se npr. ne odlo-
P0R0CIL0 EVROPSKE KOMISIJE OZN
Osnovna gibala evropskega gospodarstva
Mladja se pojavlja skoraj povsod■ Ena izmeti rešitev: pospešitev izvoza v Ameriko
čili
. za žavlje, kjer so že petrolejske čistilnice in prav tam o-sredotočili ves promet s petro-ejem? Zakaj bi kvarili čudo-X1..0 obalo od Barkovelj do s«vana?
Mnogi odgovarjajo na to vpra-da bi se s tem naftovod tL .jša?' Drugi pa se vprašu-Ali je potrebno, da mora Ti,? -Pd teči prav čez Trbiž na , naj? Ali ni ta pot daljša ka-hpr. pot čez jugoslovansko čez • ® proti Dunaju? Speljava bila puSos!ovansko ozemlje bi se r dprayi6ena ne samo, ker bi biia‘h v''a skrajšala, temveč bi merniki ekonomična in s ko-liena a, §a vidika bolj uteme-
Prav' bfe, bi ®VZ-SOt°ViLa Že klient azu izhodišča močnega npu a' Mislimo namreč na ne-io v o? Se razvijajočo industrija L Sloveniji, ki bo potrebova-žanio alje več petroleja. Dova-DonaviP®troleja v Slovenijo po ln dalje po Savi (do Širini/ rP?ra premagati dolge raz-eoP)!' • • vsem tem bi tudi Ju-snev=Vija imela interes, da pri-graria.v kakršnikoli obliki h čez PP naftovoda, ki bi tekel njeno ozemlje.
janskP" P°. se odnosi med itali-novo PxTžavno petrolejsko usta-no nBt.in avstrijsko držav-zapietii0le'*slco družbo nekako PogaiaV Avstrijci so se dolgo že nnt kakor smo svojčas zahodni11 ~ tudi z drugimi ni. Oblo,1. Petrolejskimi koncer-da ie iayljena je bila tudi vest, cerni * sporazum s temi kon-p 1 ze dosežen.
strina! nedavnim obiskom av-
katžri sodh-vgacije v Trstu’ v ne en«!0^111 predstavniki zvez-so SDu?Hvarske zbornice, se ni-kajšnii P med razgovori na tu-razglahi; „tr?°vinski zbornici v voda TrstnjeV. ° sPeljavi naftoni razg0Vnr-Dunai’ <<ker bl takš-volj izčrnnf1 ne mogli biti do-čilo tukai s • kakor pravi poro-nice. J nje trgovinske zbor-
dimo, da^n^?1 lahko samo tr-tovoda T-£rasanie graditve naf-razčiščeno VL^nnaj ni bil° še
ne, in da ’$JSa^ pred Javnostjo Ceno kio Se P11 dokončno dolo-„ nP_’.kJe se bo naftovod začel:
v Trstu , 0 nattovoc rStu a]i kje drugje?
Evropska komisija pri Organizaciji združenih narodov, ki ima svoj sedež v Ženevi, je objavila poročilo o gospodarskem razvoju v letu 1963. Hkrati vsebuje poročilo tudi krajši opis pričakovanega razvoja v tekočem letu.
Poročilo ugotavlja, da je industrija v Zahodni Evropi sicer še v polnem razmahu, toda hkrati se tudi postavlja vprašanje inflacijskih teženj v nekaterih zahodnih državah. Gospodarstvo zahodnih držav je začelo čutiti zaradi tega iste bolezni. Celotno je industrija v Zahodni Evropi ohranila približno isti razvojni ritem kakor v letu 1962 ter je napredovala povprečno za 3,5 odsto. Hitreje se je dvignila potrošnja, prav tako javni izdatki. Izvoz iz drugih predelov je naraščal hitreje kot izvoz; primanjkljaj v zunanji trgovini se je v celoti dvignil na 1700 milijonov dolarjev. Medsebojna trgovina med zahodnimi državami je naraščala predvsem zaradi dviganja uvoza, ki je imel inflacijsko ozadje. Tako npr. se je uvoz v Francijo in Italijo v petih letih več kakor podvojil.
Pomanjkanje delovne sile ni oviralo razmaha. Delavstvo je prihajalo s sektorjev, ki so potrebovali manj delovne sile, na druge, kjer je bilo več dela. Delavstvo primanjkuje v prvi vrsti v rudarstvu, gradbeništvu in deloma tudi na sektorju uslug. Velik je bil razmah proizvodnje potrošnega blaga, zlasti živil, pijač in tkanin, medtem ko je nastopilo mrtvilo v proizvodnji kapitalnih dobrin v prvi polovici preteklega leta, v drugi pa je tudi ta industrija bolj oživela. Močno se je dvignila proizvodnja osebnih avtomobilov, in sicer kar za 19 odsto v štirih najvažnejših državah z avtomobilskimi tovarnami. Registriranih je bilo 16 odsto avtomobilov več kakor prejšnje leto.
PREVISOKE PLAČE
IN CENE
Naraščal je pritisk plač, a hkrati tudi nevarnost dviganja cen, ki je povzročalo preglavice oblastem v Angliji, na Nizozemskem in v Belgiji, a še posebno v Franciji, Italiji in tudi v Švici. Komisija naglaša, da trpi gospodarski razvoj v Evropi zlasti zaradi dviganja plač na inflacijski osnovi.
Količnik gospodarskega napredka zahodnih držav se suka med 3 in 5 odsto, medtem ko je hil v vzhodnih državah višji ter se je sukal med 4 in 8 odsto. Vsekakor v Zahodni Nemčiji, I-taliji in Avstriji so poprej zaznamovali izredno visok količnik v razvoju, in sicer zato, ker so v teh državah imeli na voljo dovolj delovne sile; ta pa zdaj pojema. Pomanjkanje delovne sile se je čutilo v vseh zahodnih evropskih državah,
vendar ne posebno močno. Poročilo pričakuje letos manjši razvoj izvoza, kakor je bil lansko leto, in sicer zaradi proti-konjunkturnih ukrepov, ki so jih sprejeli v Italiji in v Franciji, zaradi pobijanja inflacije; uvoz v te države se bo skrčil. To upadanje uvoza v evropske države se bo dalo nadomestiti z dviganjem izvoza v Združene a-meriške države in v druge dežele. Ako upoštevamo domači in izvozni trg istočasno so sestavljale! poročila Evropske gospodarske komisije mnenja, da se celotno povpraševanje v Evropi ne dviga prenaglo in da bi bilo zgrešeno vsiliti splošne omejitve povpraševanja.
V	splošnem pravilu je Italija izjema. Tu so že sprejeli razne ukrepe in omejitve (zvišali davke in kredite omejili), da bi o-mejili povpraševanje. Drugod si vlade prizadevajo, da bi poskrbele čim več delovne sile in bi s tem skrčile izdatke za plače. Da bi privabili čim več žensk na delo, naj bi poročenim ženskam razdelili delo na več obrokov delovno silo je treba premeščati iz krajev, kjer vlada nezaposlenost, v druge, ki po njej povprašujejo. Zahtevam delavskih sindikatov po zboljšanju položaja, naj bi skušali ugoditi z znižanjem cen potrošnega blaga, hkrati pa naj bi se delodajalci zadovoljili z manjšim dobičkom.
Za leto 1964 napoveduje popuščanje medsebojne trgovine med zahodnimi državami, ki pa mu bo sledil hitrejši izvoz v druge dežele.
DVIG ZLATIH REZERV
V	Evropi so se zlate in devizne rezerve lani dvignile za 2 milijardi dolarjev, čeprav se je trgovinska bilanca poslabšala; do tega dviga je prišlo zaradi dotoka tujega kapitala. Mednarodne rezerve so se občutno zmanjšale v Italiji, manj pa v Angliji in na Švedskem, medtem ko so se v Franciji dvigale hitreje kakor leta 1962.
Povečanje izvoza predvsem v Ameriko
Pariški list «L’Information» poroča iz VVashingtona, da si zlasti tri države — Japonska, Kanada in Italija — prizadevajo, da bi čim hitreje dvignile svoj izvoz v Združene ameriške države. Amerika ne more tako hitro podpreti svojih izvoznikov, da bi se vzporedno dvigal tudi ameriški izvoz. Prizadevanje teh držav, da bi čimbolj dvignile izvoz, ima dvojno opravičile: te države so bile namreč do sedaj močno pasivne v trgovini z Ameriko. Njihov primanjkljaj se je v lanskem letu sukal med 200 in 400 milijoni dolarjev. Celoten primanjkljaj vseh treh držav je dosegel skoraj 1 milijardo dolar-
Amerika proti carinski politiki EGS
Freemann; Najprej treba zagotoviti izvoz kmetijskim pridelkom
Iz Washingtona poročajo, da je državni tajnik za kmetijstvo Orville Freeman zavzel odločno stališče nasproti državam, ki vztrajajo pri kmetijski protekcionistični politiki, se pravi pri visokih carinah, s katerimi hočejo zaščititi svoje domače kmetijstvo. Minister je očitno meril na države Evropske gospodarske skupnosti. Združene ameriške države, je dejal, ne bodo pristale na noben sporazum glede znižanja carin na industrijske izdelke, preden se ne doseže bistven napredek glede sprostitve trgovine s kmetijskimi pridelki. Med bodočimi pogajanji v okviru Kennedijeve runde, je nadaljeval Freeman, si bodo predstavniki ameriške vlade prizadevali, da se doseže pospešitev mednarodne trgovine s kmetijskimi pridelki. Mi bomo vztrajali pri zahtevi, da Evropska gospodarska skupnost sprosti znaten del trgovine; sicer postaja čedalje bolj očitno, da hoče Evropska gospodarska skupnost uveljaviti protekcionistična načela s svojimi predlogi o trgovini s kmetijskimi pridelki.
MNENJE AMERIŠKEGA
STROKOVNEGA LISTA
«Journal of Commerce« (New York) se bavi z evropsko kmetijsko politiko in pravi, da bodo Združene ameriške države morale priznati, da je evropsko kmetijstvo protekcionistično.
Priznati bodo morale tudi, da je zaman poskus, da bi Evropejce odvrnili od tega, da ne bi država dajala kmetijskih podpor. Od koga so se tega naučile evropske države? Ali je na svetu katera država, ki bi trošila toliko denarja za podpore
M-f' *
Italijanski tisk namreč opozarja na nevarnost, da bi se Avstrijci utegnili odločiti za Koper kot izhodišče; saj je avstrijska delegacija obiskala tudi Koper. Tam naj bi imeli tudi v načrtu zgraditi petrolejsko čistilnico.
kmetijstvu kakor ZDA? In če Amerika opravičuje to svojo politiko, zakaj bi tega ne smela Evropa? Ko bomo priznali, da so obeti, da bi povečali izvoz določenih ameriških kmetijskih proizvodov v države Evropske gospodarske skupnosti, omejeni, bomo laže razumeli, da ne bo lahko doseči izpolnitve važnih želja g. Herterja.
jev, kar predstavlja skoraj 1 petino vsega ameriškega trgovinskega prebitka.
Italija je med industrializiranimi državami zasedla šesto mesto v trgovini z Ameriko, po višini primanjkljaja pa je na drugem mestu. Kanada in Japonska sta lani povečali izvoz blaga v Ameriko za okoli 10 milijonov dolarjev, Italija pa za skoraj 500 milijonov dolarjev.
Neprijetna priporočila EGS Italiji
Komisija pri Evropski gospodarski skupnosti se čedalje bolj ukvarja tudi z notranjim gospodarskim razvojem posameznih držav. Tako so v Bruslju še posebno pozorno sledili inflacijskim pojavom v posameznih državah, torej tudi v Italiji. Sodeč po pisanju zlasti zahodno-nemških listov, je v komisiji EGS zbudilo posebno pozornost, da se je Italija naslonila predvsem na Ameriko, ko je šlo za nabavo kreditov za pobijanje inflacijskih pojavov in da ni o poteku pogajanj italijanska vlada sproti obveščala Bruslja.
Na sestanku gospodarskih ministrov držav Evropske gospodarske skupnosti v Bruslju proučujejo te dni poročilo, ki so ga sestavili strokovnjaki o enotnih smernicah držav EGS za pobijanje inflacije. Z italijanske strani prisostvujejo temu sestanku ministri Giolitti, Colom-bo in Tremelloni.
Kakor poročajo italijanski listi iz Bruslja, niso v Bruslju povsem zadovoljni z dosedanjimi ukrepi italijanske vlade proti inflaciji, češ da ti ne zadostujejo. Poročilo EGS priporoča italijanski Vladi, naj te ukrepe še dopolni z novimi, ki bi zlasti šli za tem, da se ustalijo cene in prepreči nadaljnji skok življenjskih stroškov. EGS priporoča ukrepe, ki gotovo ne bodo razveselili italijanske javnosti. Vlada naj bi predvsem pričela štediti pri državnih izdatkih. Izdatki države in krajevnih ustanov, javnih podjetij in pol-državnih ustanov bi se smeli povišati samo za 5 odsto na leto, to je povprečno toliko, kolikor znaša povprečni dvig narodnega dohodka. Ako bi bili potrebni višji javni izdatki, potem priporoča EGS, da je treba takoj dvigniti obstoječe, oziroma razpisati nove davke, da si tako država nabavi nova sredstva.
Vsekakor priporoča poročilo EGS prav Italiji, naj občutno zviša davke na zasebno potrošnjo, hkrati pa naj omeji podeljevanje posojil. Poročilo ne o-menja izrecno, katere davke naj bi italijanska vlada povišala, o-ziroma na novo uvedla. Govori pa o davkih, ki bi zadeli množico dohodkov. Po vsem tem naj bi šlo za to, da se dvignejo neposredni davki, ne pa posredni. Vprašanje je sicer, kateri izmed neposrednih davkov naj se dvignejo. Poročilo EGS pravi, da bi izvedba celotne davčne preosnove zahtevala preveč let, medtem ko potrebuje država denar takoj, vsaj v enem ali dveh letih.
EGS priporoča Italiji tudi zvišanje tarif javnih podjetij; tako je italijanska vlada tudi že uvedla povišanje telefonskih pristojbin. Zanimivo pa je, da priporoča EGS italijanski vladi, naj ohrani načela svobodne zunanje trgovine ter naj ne omejuje uvoza. Prizadeva naj si pa, da zadrži višanje plač, ki naj ostane v mejah višanja narodnega dohodka.
Predsedniku angleške vlade Alecu Douglasu Homeu naj bi odrezali glavo — kakor vidite na karikaturi londonskega «Ob-serverja» — že pred volitvami, ki bodo v jeseni? Homeu niso nevarni samo laburisti (delavska stranka), ki jih vodi bojeviti Harold Wilson, ampak tudi konservativci sami. V konservativnem listu «The Times» je izšlo več člankov proti samemu vodstvu konservativne stranke, češ da ni imelo srečno roko pri izboru A. D. Homea. Njegova vlada da ni dovolj učinkovita spričo važnih vprašanj, ki jih prinaša zlasti razvoj gospodarskega življenja. Konservativci odobravajo sklep vlade, naj bodo parlamentarne volitve na jesen, torej ne meseca junija. Računajo namreč, da bo vlada imela še dovolj časa, da si pridobi več ugleda z odločnejšimi ukrepi na gospodarskem področju. So pa tudi med konservativci ljudje, ki so manj optimistično razpoloženi in skoraj ne verjamejo, da bo mogoče preusmeriti v tako kratkem času javno mnenje, ki se odvrača od konservativcev. Volitve občinskega sveta Velikega Londona so zopet potrdile, da se javno mnenje čedalje bolj nagiblje k laburistom in da bodo po vsej verjetnosti ti zmagali tudi na parlamentarnih volitvah. Za vlado bo tudi nepopularno, da bo morala sprejeti več nepopularnih ukrepov, kakor zvišati nekatere davke (tudi na tobak), da bi zavrla inflacijske težnje, ki se pojavljajo tudi na Angleškem. Ugled konservativcev je tudi zelo trpel zaradi afere Prof um o za časa MacMillanove vlade.
Boris Kraigher o razvoju jugoslovanskega gospodarstva
Dober začetek v letu 1964 - Gibanje zunanje trgovine
Na skupni seji zveznega in gospodarskega zbora so v Beogradu te dni razpravljali o razvoju jugoslovanskega gospodarstva v začetku leta. Podpredsednik izvršnega sveta Boris Kraigher je v daljšem poročilu kritično razčlenil razvoj gospodarstva v prvih dveh mesecih ter ga primerjal z razvojem v prvih dveh mesecih lanskega leta.
Splošno je razvoj v začetku leta pokazal zadovoljivo dinamiko, vendar so to gospodarsko rast spremljale nekatere težave. Med temi je govornik omenil tudi pomanjkanje električne energije (do katerega je prišlo zaradi vremenskih razmer), zaostajanje kmetijske proizvodnje, primanjkljaj v plačilni bilanci, nezadostno usmeritev in usposobljenost industrije za izvoz ter določeno zaostajanje proizvodnje nekaterih vrst reprodukcijskega materiala.
Prišla je do izraza visoka dinamika naraščanja industrijske proizvodnje. Sezonski padec proizvodnje v prvih dveh oziroma treh mesecih letošnjega leta je bil v primerjavi z ravnijo, doseženo v zadnjem četrtletju lanskega leta znatno zmanjšan. V februarju je proizvodnja presegla za 3 odstotke povprečno mesečno proizvodnjo v lanskem letu. Skupno povečanje obsega proizvodnje v prvih dveh mesecih leta 1964 znaša v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta nad 23 odsto, kar je znatno nad dinamiko 11 odsto, ki jo predvideva družbeni plan za letošnje leto.
Zadovoljivo se je gibala struktura industrijske proizvodnje, najbolj je narasla proizvodnja reprodukcijskega materiala, zlasti je bilo veliko povečanje v
proizvodnji gradbenega materiala.
Napredovala je industrijska proizvodnja za izvoz, vendar se izvoz opreme ne razvija dovolj ugodno. Industrija je dobro preskrbljena s surovinami in reprodukcijskim materialom. Te zaloge so za 17 odsto večje zlasti, ker je bil povečan uvoz.
Ugodno se je razvijal uvoz, saj se je povečal za 31 odsto v primerjavi s prvima dvema mesecema preteklega leta. Hkrati pa se je začela opažati težnja za zaostajanjem stopnje rasti izvoza za stopnjo rasti industrijske proizvodnje. Posebno je še vprašanje zaostajanja izvoza strojev in opreme. Bolj kot izvoz se je v začetku leta povečal uvoz, da bi poskrbeli za industrijo dovolj surovin oziroma reprodukcijskega materiala. Seveda se s tem zaostruje vprašanje primanjkljaja v plačilni bilanci.
VELIKI MEDNARODNI
KREDITI TURČIJI
Mednarodni denarni sklad je sporazumno z Evropskim valutnim sporazumom (AME) podelil Turčiji posojilo 20 milijonov dolarjev, ki ga bo izkoristila v enem letu. Posojilo je predlagal odbor OECD. Turčija bo ta denar porabila za izvajanje petletnega gospodarskega načrta v letu 1964. Turčija bo morala vrniti posojilo v času od 1. decembra 1964 do 28. februarja 1965 v obrokih po 5 milijonov dolarjev na mesec. Plačevala bo triodstotne obresti.
Agencija za mednarodni razvoj — AID, je podelila Turčiji posojilo 70 milijonov dolarjev za nabavo ameriške opreme.
Milanski velesejem odprt
V nedeljo, 12. aprila, se je začel v Milanu 42. mednarodni velesejem. Otvoritveni slovesnosti sta prisostvovala med drugimi državniki predsednik italijanske republike Segni in minister Medici. Predsednik velesejma prof. Coggi je imel pozdravni govor, v katerem je obrazložil pomen te velike mednarodne prireditve. Minister Medici, ki je spregovoril takoj za njim, pa je opozoril na težak položaj, v katerem se nahaja italijanska zunanja trgovina, saj je bilanca blagovne izmenjave s tujino močno pasivna. Milanski velesejem je po njegovem mnenju eno najboljših sredstev za pospeševanje izvoza.
Velesejma, katerega površina zajema 400.000 kv. metrov, se udeležuje 13.973 razstavljalcev, od tega 3670 tujih iz 82 držav, število razstavljalcev je letos nekaj nižje kakor lani. Tujih držav, ki so uradno zastopane z razstavami, je 51, med tem ko jih je bilo lani 49. Med državami, ki se prvič udeležujejo velesejma so Kuwait, Cejlon, Filipini, Gana, Hong Kong, Indija, Kanada, Madagaskar, Mali, Mehika in Senegal. Predvidevajo, da si bo ogledalo velesejem znatno več ljudi kakor v lanskem letu; tedaj je obiskalo milansko sejmišče poleg domačih tudi 4.150.000 tujih obiskovalcev iz 129 držav.
Jugoslavija razstavlja predvsem industrijske izdelke
Kako velik pomen pripisujejo Jugoslovani milanskemu sejmu, nam pove že okolnost, da sta na sejem prispela kar dva državna tajnika, in sicer tajnik za zunanjo trgovino Nikola Džu. verovič in tajnik za trgovino Dragotin Kosovac, ki sta si v spremstvu jugoslovanskega generalnega konzula Milana Mila. noviča že ogledala sejem.
Jugoslavija razstavlja letos po vojni že šestnajstič. Pri svojih razstavah se Jugoslovani navadno omejujejo na razstavo blaga, ki prihaja v poštev za izvoz. Tudi letošnja jug. razstava — na milanskem sejmu raz stavljajo zdaj po paviljonih za posamezne vrste blaga in ne po nacionalnih paviljonih — je bila prirejena očitno v tem smislu. Da Jugoslovani razstavljajo toliko industrijskih izdelkov, ne more biti slučajno. Svojemu izvozu v Italijo hočejo očitno da ti večji poudarek na industrijsko blago lil dvigniti izvoz industrijskih izdelkov, ki so dosegli že raven industrijskih proizvodov industrializiranih držav.
Jugoslovanskih podjetij, ki so se udeležila razstave, je čez trideset. Prvomajska (Zagreb), Tehnometal (Novi Sad), Invest-Import in Jugotehna (Beograd) ter Metalka (Ljubljana) so prikazala 17 strojev za predelovanje kovin in orodnih strojev. Najrazličnejše proizvode električne industrije, kakor električne motorje, transformatorje, izolatorje, telefone, televizorje, transistorje, radijske aparate in podobno so postavila na ogled podjetja Iskra (Kranj), Jugo-elektro (Beograd), Mašino-Im-pex (Zagreb) in Maris (Maribor). Podjetja Tehnometal (Novi Sad) Tehnopromet in Udru. ženje jugoslovenskih železara (Beograd), Boris Kidrič (Šibenik), Valjaonica bakra (Sevoj-no), Mariborska livarna in Maris (Maribor) ter Metalka (Ljubljana) so razstavila železarske proizvode, nepregorljiv material, stroje in motorje lite v kalupu, valjane izdelke iz medenine, aluminijaste proizvode, nekovine in drugo.
Kemične izdelke prikazujejo Jugosanitarija (Zagreb), Kemi-ja-Impex (Ljubljana), Industri-
ja stakla (Pančevo), Rudarsko kemijski kombinat (Tuzla) in Energoinvest (Sarajevo). Okusno izdelano pohištvo razstavljajo Jugodrvo (Beograd), Slovenijales, Kooperativa in Lesnina (Ljubljana), šipad (Sarajevo) in Tovarna pohištva (Nova Gorica). Podjetja Narodna radi-nost (Beograd), Bosnafolklor (Sarajevo), Rukotvorine (Zagreb) in Dom (Ljubljana) pa so prikazala izdelke domače obrti.
Stara dežela, ki so jo v rimskih časih imenovali Gallia Bel-gica, je v zgodovini često menjavala svoje razne fevdalne gospodarje, nato pa je bila sestavni del Francije od leta 1794 do 1814, od meseca junija tega leta pa je bila pod holandsko dinastijo Orange v okviru Nizozemske kraljevine, dokler je bruseljska revolucija leta 1830 proglasila neodvisnost Belgije; danes te nobena sosedna država ne ogroža več. Belgija bo obstajala tako dolgo, kakor bo to hotela večina njenih državljanov. Tuji opazovalci se pa ne morejo dovolj načuditi, ko slišijo v v Belgiji opazke kot: «Zakaj pa ne bi mogla ta država razpasti«, Belgijski kralj Baudouin je prav temu vprašanju posvetil svojo lansko božično poslanico. «Narod se poraja iz volje občanov, da živijo skupaj in u-stvarjajo velike reči —- je dejal. Hočemo še to?», se je vprašal ter kot kralj seveda pritrdilno odgovoril na to vprašanje ter pristavil: »Belgija ni zgolj dediščina prejšnjih stoletij, temveč je neobhodno potrebna zaradi blaginje svojih državljanov«.
Skupna usoda in nesreča, ki je doletela Belgijce med obema svetovnima vojnama sta sicer utrdili njihovo državljansko zavest, svobodo in neodvisnost; ker pa danes od zunaj nihče ne ogroža njihove svobode in neodvisnosti, se ne zmenijo več toliko za geslo, ki so ga zapisali v svoj državni grb: «L’Union fait la Force« (v edinosti je moč). Saj so lani potegnili skozi državno ozemlje narodnost-
Kam plove Belgija
no mejo s posebnim zakonom. Ta sicer nevidna meja, ki teče med Aachnom v Nemčiji in Lillom v Franciji, zagotavlja Flamcem in Valoncem, iz katerih sestoji prebivalstvo Belgije, svobodni razmah na njihovem ozemlju. Flamcev je okoli 53 odsto, Valoncev pa 42 odsto vsega prebivalstva. Prestolnica je ostala narodnostno mešano ozemlje. O Bruslju se je neki flamski pisatelj pred leti izrazil, da je pravzaprav edino zares belgijsko mesto.
Sedaj pripravljajo v Belgiji ustavno preosnovo. V odstva vseh treh parlamentarnih strank se strinjajo glede celovitosti države in odklanjajo federativno ureditev, pri tem pa zahtevajo decentralizacijo določenih panog državne uprave v skladu s sedanjimi razmerami in potrebami. Hkrati iščejo način, kako bi zavarovali valonsko manjšino pred preglasovanjem flamske parlamentarne večine.
Še nedavno je bilo federalistične težnje Valoncev opaziti tudi med socialisti, vendar je vodstvo stranke na zadnjem kongresu prodrlo z načelom: «Mi smo predvsem socialisti in šele potem Flamci in Valonci«. Pobuda za to je potekla iz flamske socialistične sredine, Ki se hoče izogniti nevarnosti, da bi prišli socialisti v primeru federativne ureditve «pod klerikalno premoč« — kot se sami
izražajo. Na nedavnem kongresu bruseljske federacije socialistične stranke je zunanji minister Spaak, med svojim poročilom o zunanji politiki poudaril nujnost, da se ohrani atlantsko zavezništvo, ker se je prilagodilo splošnemu mednarodnemu razvoju in ni več zgolj vojaške narave. Tako je treba zagrabiti vsako priložnost, da se sproži mirno sožitje med narodi, kar bi sedaj omogočile spremembe, ki so nastale v sovjetski politiki. Spaak se je ob tej priliki branil očitka, da je nasprotnik Francije ali da plava v «proti-golističnih vodah«, vendar pa je poudaril, da pobude francoske vlade ogrožajo Severnoatlantsko zvezo in združevanje Evrope. Pač pa so nekateri delegati na kongresu kritizirali severnoatlantsko zavezništvo.
Slično kot socialisti gledajo na enotnost Belgije liberalci v svoji stranki »Svobode in napredka«.
Krščanska ljudska stranka (kakor jo imenujejo Flamci), ki je najmočnejša belgijska parlamentarna stranka, se mora sedaj tudi odločiti, ali za to, da se bori za enotnost države in širi svoj vpliv po vsej Belgiji, ali da prepušča svoje prijatelje v Valoniji politični premoči socialistov. Če bi se namreč belgijski socialisti, liberalci in valonski katoliki sporazumeli glede državne preureditve, bi u-
tegnilo ostati flamsko nacionalistično gibanje v manjšini. Iz teh taktičnih razlogov so se pristaši belgijske krščanskosocialne stranke odločili za enotnost države in ne morda toliko zaradi svojega krščanskega prepričanja. Na zborovanju Krščanske ljudske stranke je njen predsednik s poudarkom predočil delegatom, da bi federalistično gibanje prej ali slej dovedlo do tega, da bi se sredobežni deli Belgije skušali priključiti sosednim državam, čeprav današnja de Gaullova Francija ne ustreza neutešljivemu stremljenju Belgijcev po svobodi, medtem ko je med Flamci nedvomno ostalo še nekaj starega nizozemskega domoljubja, ki bi želelo obnoviti nekdanjo nizoeemsko kraljevino — to je uničila bruseljska revolucija leta 1830 — saj predstavlja sedanja zveza med Belgijo, Nizozemsko in Luksemburško že korak v tej smeri.
Papež Pavel VI. je nedavno svaril Belgijce, naj nikar ne zapravljajo svoje moči v »neplodnih notranjih sporih«. Značilno pa je, da je prav katoliška tiskovna agencija v svojem izdanju zadevne papeževe poslanice za flamski tisk izpustila citirani papežev poziv. Flamska krščanska dijaška zveza je celo poslala apostolskemu nunciju v Bruslju protest, češ da je papež slabo poučen, sicer da ne bi mogel tako prezreti »krščanskega
značaja« flamskega nacionalizma. Saj je v resnici med borci za flamsko stvar veliko mladih duhovnikov, ki jih nista mogla krotiti niti prejšnji flamski kardinal van Roye, niti njegov naslednik, sedanji kardinal Sue-mens. Med številnimi Flamci pa je tudi kralj Baudouin veliko izgubil na ugledu, ker se je poročil s Španko namesto da bi vzel holandsko prestolonasledni-co za belgijsko kraljico.
VALONCI NAJ BI
USTVARILI LASTNO
DELAVSKO STRANKO?
Tako imenovano valonsko ljudsko gibanje (pod predsedstvom Andreja Genota) je povabilo katoliške federaliste Valonske obnove, naj se udeležijo kongresa, na katerem so razpravljali o ustanovitvi neke vrste laburistične stranke po britanskem zgledu. V taki stranki naj bi sodelovali krščanski in socialistični delavci, ki so sedaj vpisani v socialistični Splošni zvezi belgijskih delavcev (F.G. T.B.) ali v Zvezi krščanskih sindikatov kakor tudi v krščanskosocialni, oziroma socialistični večinski stranki. Čeprav so se kongresisti v načelu strinjali glede potrebe po ustanovitvi laburistične stranke, so vendar soglašali, da niso še dani pogoji za ustanovitev take stranke in da ni potrebno, da se Valonsko ljudsko gibanje spremeni v politično stranko. Tako bo to gibanje po vsej verjetnosti tudi po bližnjih upravnih in državnozborskih volitvah ostalo za zdaj le gibanje.
H^enje
Na Rdečem mostu
Kdo v Trstu jih še ni srečal? Spominjajo na vojne čase, ko so iz Trsta ali recimo tudi iz Beograda meščani hodili daleč na deželo — iz Trsta na Kras in v Furlanijo, iz Beograda globoko v Šumadi-jo — z nahrbtniki in bisagami vseh vrst, da bi jih tam nabasali z moko — tudi koruza je bila tedaj dobra — krompirjem, slanino in drugimi živili ter se zadovoljno vračali domov k družinam. V Beogradu ni šlo vselej tako gladko, zlasti ne pred prazniki, ko so Hitlerjevi vojaki imeli navado, da nesrečnim meščanom prav na zadnji postaji pred Beogradom poberejo vse in živila v lepih paketih pošljejo sorodnikom v III. Reich. Na deželo so ljudje nosili obleko, tkanine vseh vrst, rjuhe in obuvalo.
Danes je narobe. V Trst prihajajo kmetje preobloženi z živili, ki jih razstavijo kaj radi kar na Rdečem mostu (Ponte Rosso). Ni slučajno, da prav na pločniku tega mosta skoraj zadeneš ob «seljanko», ki je položila na tla koš s slanino, maslom in izvrstno Gavrilovičevo salamo. Bliskovito jo obstopijo pridne tržaške gospodinje, ki najbolje vedo, kaj je draginja, medtem ko moški samo mimogrede s pogledom ošvrknijo ta za Trst nenavaden prizor in ga pomilovalno komentirar jo: «Ma, che miseria!» Morda so istočasno na drugem pločniku prav tako Rdečega mosta opazili, kako tri, štiri se-Ijanke — sodeč po zunanjosti lahko tudi kaj več — mirno sedijo na škatlah in zavojih, polnih oblek, raznih tkanin in plaht, ter z rokami slonijo na škatli z neizogibno punčko — nanjo seveda ne smejo sesti — ali se opirajo na sveženj dežnikov vseh barv in velikosti.
Nekako pol ure pred odhodom vlaka v Jugoslavijo srečaš v Rimski ali Ghegovi ulici večjo skupino, ki jo zadovoljno preobložena s kovčki, starimi ali novimi, ni važno, samo da so polni, z velikanskimi zavoji in škatlami, včasih med-seboj povezanimi in vrženimi kar čez ramena — zadovoljno maha proti postaji. «Dobro smo pazarili!»
Pet dni morajo ostati v inozemstvu, da lahko brez carine vnesejo v Jugoslavijo za 30.000 dinarjev najrazličnejšega blaga. Zato srečaš po mestu pogosto več dni zaporedoma iste obraze, a na velikonočni ponedeljek je večja gruča posedla na stopnice pred cerkvijo sv. Antona ter tam mirno počivala, ker so bile tisti dan trgovine zaprte...
«To je Jugoslavija» vzklikajo pomilovalno meščani, posebno tisti, ki niso bili dalje od obmejnega pasu. «To je soda-lizem!» modrujejo politično drugi, četudi vedo, da so ((modne hiše» in ((robne kuče» po jugoslovanskih mestih prepolne najrazličnejšega in dobrega blaga, ki pogosto ni prav nič dražje kakor v Trstu; čeprav so morda tudi sami brali v italijanskih listih prav te dni, da se italijanski industrijci pritožujejo nad konkurenco jugoslovanskih tkanin; čeprav že mnogo Tržačanov in Goričanov kupuje prav tekstilno blago v Novi Gorici in v Ljubljani.
Kako pa, da pri vsem tem prihajajo jugoslovanske kmetice in kmetje globoko iz notranjosti, celo iz Srbije, Vojvodine in Banata — saj jih takoj spoznaš po noši — npozariU v Trst? Nekateri, da izkoristijo sindikalni popust na železnici (enkrat na leto 75 odsto), drugi, da gredo malo na potovanje, si ogledajo Trst in njegove izložbe, tretji — in teh je kar precej — iz špekulacije, da blago preprodajajo naivnežem.
Naj bodo v ozadju kakršni koli razlogi, jasno mora biti vsakomur, aa takšna ttrgovi-na», čeprav Trst od nje precej zasluži, ni po 20 letih po vojni več potrebna, a z druge strani tudi škoduje ugledu Jugoslovanov, ker ustvarja o njihovem gospodarstvu povsem zgrešeno sodbo v zunanjem svetu. Niti ni ekonomična, ako upoštevamo zgubo časa in tudi navadno presneto slabo «kupči-jo», ki jo ti romarji na bogati Zapad — vsaj oni pogosto nanj tako gledajo — napravijo, ko vendar «pazarijo» po raznih stojnicah in kolibah, ki prav gotovo ne jamčijo za kakovost blaga.
Videant consules!
— Ib —
"••» PO C Ti.
P
MEDNARODNA TRGOVINA
KRALJICA BI BILA RADA. Komaj se je nizozemska javnost sprijaznila z zaroko princese Irene s Špancem Hugom Burbonskim-Parma, že je Irena razburila Nizozemce s svojo drugo potezo. Njeno tajništvo je namreč razglasilo, da mora Irena podpreti svojega zaročenca pri njegovem delu in da torej ne bo mogla spremljati svojih staršev na poti v Mehiko. Poleg tega se je odločila, da se poroči v tujini. Pri kakšnem delu hoče Irena pomagati svojemu zaročencu? Hugues de Bour-bon-Parma bi rad postal španski kralj. Ker so mu nekateri njegovi nasprotniki v španskih listih očitali, da sploh ni španski državljan, je princ pred tremi tedni naslovil na špansko vlado vlogo, da bi mu potrdila špansko državljanstvo. Sestal se je tudi z generalom Francom, ki pripravlja obnovo monarhije. Irena si je že naročila po-ročno_ obleko pri naj finejšem krojaču v Parizu. Nizozemski listi obsojajo ravnanje Irene, ki je tako prelomila odnose s svojo družino. Njeno početje kritizirajo katoliški, protestantski in socialistični listi. Flamski socialistični list «Shet Vri ge Volks» pripominja, da bi bilo bolje, da bi se zaročenca bavila z resnejšimi zadevami, kakor je španski prestol; kdor hoče namreč tako vroče postati kralj, verjetno ni sposoben za to vlogo.
PASTOR POD KOLESI BULDOŽERJA. Iz Clevelanda poročajo, da je 27-letni pastor Bruce W. Klunder prišel ob življenje, ko se je udeležil demonstracije za priznanje popolne e-nakopravnosti med plemeni. Povozil ga je slučajno buldožer, ki je bil na delu na gradbišču o-snovne šole. Vozač je izjavil, da ni opazil pred buldožerjem pastorja, ker je bil pozoren na demonstrante. Ti so poskušali preprečiti delo za graditev o-snovne šole, v katero naj bi po načrtu pobudnikov zahajali samo črni otroci, torej ločeno od belih. Okoli 3000 ljudi je pozneje ponovno demonstriralo pred gradbiščem. Prišlo je do hudega spopada s policijo. Zanimivo je, da je pastor, ki je vodil gručo demonstrantov, poprej izjavil, da je pripravljen dati tudi svoje življenje za enakopravnost vseh državljanov.
RUSK ZA ZDRUŽITEV OBEH NEMČIJ. Ameriški zunanji minister Rusk se je v svojem govoru v časnikarskem, klubu v New Yorku dotaknil tudi vprašanja združitve obeh delov Nemčije. Delitev Nemčije na dva dela po njegovem mnenju ovira tria j en mir v srednji Evropi. Glavna naloga ameriške diplomacije je, da zmanjša in sončno odstrani to nevarnost ter dela za ponovno združitev Nemčije. Rusk je izrazil svoje prepričanje, da se ta naloga da izvesti tako, da bi bile zavarovane upravičene koristi in potrebe SZ in manjših vzhodnih držav po varnosti.
NENAVADEN VOHUNSKI PROCES. V Stockholmu se je začel nenavaden vohunski proces, ki bo trajal okoli tri tedne ter bo večinoma pri zaprtih vratih. Pred sodišče so postavili švedskega polkovnika Sti-ga Wennerstroema, ki so ga iznajdljivi časnikarji označili za «vohuna stoletja». Polkovnik je obtožen, da je 15 let izdajal vojaške tajnosti Sovjetski zvezi. Obtožnica obsega 3500 strani. Vohuniti je začel leta 1943, ko je postal letalski ataše na švedskem poslaništvu v Moskvi. Tri leta je bil v Moskvi, nato prav tako kot letalski ataše pet let v VVashingtonu, nato pa načelnik oddelka za letalstvo v ministrstvu za zunanje zadeve, po upokojitvi je bil dodeljen kot izvedenec za razorožitev ministrstvo za zunanje zadeve. Pred sOdiščem je izjavil, da je vohunil za Sovjetsko zvezo iz ideološkega prepričanja in ne toliko za denar. Obtožnica trdi, da je prejemal za svoje vohunsko delo po 40.000 kron (5 milijonov 800.000 lir) na leto.
BURMA BREZ PRAVIH POLITIČNIH STRANK. V Burmi so doslej obstajale tri velike politične stranke:	Antifašistična
ljudska osvobodilna liga (Anti-Fascist Peoples Freedom Lea-gue), stranka Pyidaungsu, to je stranka zadnjega predsednika vlade civilista U Nu ter komunistična ljudska delavska stran-ša (Communist National Wor-kers Peoples Party); že lani je bila močno omejena dejavnost tem strankam, zdaj pa so bile kratko prepovedane. Oficirji, ki imajo oblast v rokah, pripominjajo k temu ukrepu, da je bil z njim zavarovan mir v deželi.
S tem je tudi revolucionarna vlada generala Ne Wina napravila nov korak po «burmanski poti k socializmu«. Vojaška vlada ima še svojo lastno stranko.
Ob razstavi obutve v Turinu
Na sejmišču v Turinu so v nedeljo odprli 4. sejem obutve in kožnih ter usnjenih izdelkov. Njegov pomen je na tiskovni konferenci obrazložil predsednik sejma comm. Puccio. Kot znano, je Italija največja izvoznica obutve. Lani je izvozila za 70 milijard lir čevljev. Vendar se v zadnjem času tuja konkurenca krepi, in to zlasti v Franciji in Z. Nemčiji. V nekaterih tovarnah izdelajo že po 5000 do 30.000 parov čevljev na.dan, ti pa tako po obliki kakor po kakovosti že močno spominjajo na italijansko obutev. Nemškim industrijcem je namreč uspelo najeti večje število italijanskih priznanih modelistov in sploh izkušenega tehničnega osebja. Ako hoče italijanska čevljarska industrija ohraniti prvo mesto v svetu, bodo morali biti odslej njeni proizvodi na najvišji kakovostni ravni, četudi bodo zaradi tega stroški mnogo višji. Dejansko je že krenila po tej poti, prve rezultate pa prikazuje prav na turinskem sejmu. Ta se bo zaključil 19. aprila.
ODPOSLANSTVO ENI
V BOLGARIJI
Odposlanstvo italijanske petrolejske družbe ENI je pod vodstvom glavnega ravnatelja dr. Girottija odšlo na obisk v Bolgarijo. V spremstvu bolgar-
skih petrolejcev si je ogledalo pristanišče Vama na črnem morju, kjer so nedavno izgradili novo ladjedelnico, in pa severovzhodne predele države, ki so najprimernejši za namestitev novih petrolejskih naprav.
Avstrijski tranzit čez Bremen
Iz Bremena poročajo, da se je prevoz inozemskega blaga čez pristanišče v Bremenu lani zopet povečal. Tranzit se je dvignil nasproti letu 1962 za okrog 87.670 ton na 669.283 ton. Avstrijski tranzit je napredoval od 299.141 na 354.710 ton. švicarski tranzit je dosegel 80.000 ton, belgijsko - luksemburški 75.730 ton in češkoslovaški 37.306 ton.

DINAR V ALŽIRIJI. Od 10. aprila ima tudi Alžirija svoj lasten denar pod imenom «dinar». To je naznanil predsednik Ben Bela na javni seji upravnega odbora Alžirske osrednje banke. Že prej je zadevni zakon odobrila narodna skupščina. Novi denar ima zlato pariteto «težkega« francoskega franka (180 g finega zlata). Zato ne bo nikakš-nih težav pri zamenjavi starega denarja z novim.
POMORSTVO
LADJE SPLOŠNE PLOVBE
Motorna ladja «Bled» je še vedno zasidrana v Piranu zaradi popravil. Ladja «Bohinj» je pristala 7. t.m. na Reki, od koder je danes odplula proti Benetkam. «Bovec» je 7. t.m. zapustila pristanišče v mestu Salvador Bahia, namenjena proti St. Vincentu, Genovi (21. t.m.) in jadranskim lukam. »Dubrovnik« je odplula 10. t.m. iz Trsta proti Benetkam in Anconi, kjer se je zasidrala predvčerajšnjim. cZelengora« je odpotovala 14. t.m. iz Abidjana proti Tako-radiju, Dakarju in Jadranu. »Kraljeviča« pristane danes v Temi. »Pohorje« je na potovanju iz Kazablanke proti Dakarju, Conakryju in Monroviji, kamor bo dospela 24. aprila.
NAPOVEDANE LADJE
JUGOLINIJE
Odhodi iz Trsta Proga Jadransko morje —
Bengalski zaliv: »Avala« 5. maja;
Proga Jadransko morje —
Indija in Daljni vzhod: »Jesenice« 22. aprila in »Lika« 22. maja;
Proga Jadransko rflorje —-
Daljni -vzhod: »Lovčen« 15,-20. maja;
Proga Jadransko morje —
Perzijski zaliv: »Vojvodina« 17. aprila, »Nikola Tesla« 28. aprila in »Trepča« ob koncu maja;
Proga Jadransko morje —
Severna Evropa: »Bratstvo« 17. aprila, »Matko Laginja« 29. aprila in »Rijeka« 29. aprila.
Koprski občinski proračun za leto 1964
Pred dnevi je koprska občinska skupščina sprejela proračun in plan gospodarskega ter družbenega razvoja v letošnjem letu. O investicijah po planu poročamo na drugem mestu, proračun sam pa predvideva 689 milijonov 855 tisoč dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov. V resnici predvideva dohodkov 759 milijonov 855 tisoč dinarjev, toda 70 milijonov gre v obvezno rezervo. Sredstva so namenjena takole: Prosveta in kultura (izven šolstva) 6 milijonov 500 tisoč, socialno skrbstvo 62 milijonov 300 tisoč, zdravstvena zaščita 34 milijonov 760 tisoč, državna uprava 26 milijonov 250 tisoč, komunalna dejavnost 26 milijonov, posegi v gospodarstvo 81 milijonov 200 tisoč, dotacije 280 milijonov 340 tisoč, obveze in garancije 130 milijonov in proračunska rezerva 42 milijonov 505 tisoč dinarjev. Največja postavka, dotacije, gredo v razne sklade, sklade skupnega financiranja občin in okraja in v pomoč raznim družbenim, kulturnim ter drugim organizacijam in društvom,- kij..
Razmah zagrebškega «Sljemena» zanima ameriški tisk
Najlepša kuhinjska tehtnica iz Celja

R. G.
Znani ameriški desničarski tednik »Time« (3. aprila), je kar točno prikazal delovanje prehrambnega kombinata »Sljeme« v Zagrebu. Kar je netočnosti v članku jih je treba pripisati na rovaš idejnega nerazumevanja jugoslovanskega socialističnega sistema, oziroma desničarski usmeritvi ameriške tedenske revije.
Jugoslovanske poslovne ljudi sicer veže večja kontrola kakor gospodarske operaterje na Zahodu, toda oni se znajo ogniti preveč togim ekonomskim predpisom in se ravnajo kar po načelih ekonomskih zakonov v veljavi pri svobodnem podjetništvu.
Velimir Marton je bil med vojno v partizanih, a v povojnih letih se je ukvarjal z gospodarstvom in vodil več gospodarskih podjetij. Leta 1951 je prevzel v Zagrebu neznatno tovarno mesnih konserv »Sljeme«. Lansko leto je kmetijski predelovalni kombinat »Sljeme« pod vodstvom Martona prodal nad 37 milijonov dolarjev prehrambnih izdelkov. V zadnjih 8 letih je »Sljeme« za 14-krat povečalo svojo proizvodnjo. »Sljeme« ima štiri velike farme z 20.000 glavami živine, 100.000 prašiči, 2 milijona komadov perutnine ter vrsto ribnikov, polnih krapov in postrvi. Dalje ima »Sljeme« 4 tovarne za predelavo kmetijskih pridelkov. V podjetju je zaposleno vsega okoli 3.500 delavcev, ki proizvajajo vse: od napol pripravljenih obedov do svinjskega mesa, pripravljenega v konservah ali pa na druge načine. Svoje izdelke prodajajo v 60 lastnih jestvinskih trgovinah, v 8 restavracijah in v lastnem hotelu. »Sljeme« razpolaga z obširnim motornim parkom 150 tovornjakov, ki razvažajo na vse strani njegovo blago. Ima kajpada svojo lastno pločevinasto embalažo in etikete.
Ta Velimir Marton je kot poslovni človek prav podoben Wil-liamu Holdenu (ameriški podjetnik velikanske mreže prehrambnih podjetij in trgovin). Precej se je naučil, kako je treba voditi velika podjetja med svojimi sedmimi potovanji, ki jih je napravil po ZDA. Marton rad uporablja priljubljene izreke svobodnega podjetništva, kakor npr.: «Kupec ima zmerom prav«, ali pa: »Mi moramo rasti ali pa propademo«. Marton kar veruje v ta poslednji del izreka in se je zategadelj lotil silno ambicioznega načrta, da bi napravil iz »Sljemena« kombinacijo »Hovvarda Johnsona«, »Safe-way and Swift» in noter v vse to bi vrgel še malo Konrada Hiltona (to so voditelji velikih
ameriških trgovskih mrež, predelovalnih industrij za živila, restavracijske, motelske in hotelske mreže). Do leta 1970 namerava Velimir Marton investirati 50 milijonov dolarjev v gradnjo vrste restavracij, motelov, samopostrežnih trgovin. Zadnje tedne je bil njegov načrt že kar dobro v teku: štirje moteli in restavracije ob jadranski obali so bili že skoraj končani, a reklamna propaganda po Evropi se je tudi že razmahnila, da bi privabila poletne tuje turiste, na katere Marton v veliki meri računa.
Od leta 1951, ko je prevzel Marton »Sljeme«, je napravil iz njega cvetoče podjetje. Pokazal je pri tem vse sposobnosti pravega managerja, ki je obvladal vse morebitne tekmece. Uporabljal je prijeme moderne poslovne tehnike in praktično gledanje kapitalizma. To mu je bilo tudi zato mogoče, ker so v Jugoslaviji sicer vsa podjetja last skupnosti, a se država ne ukvarja s tem, da bi sama vodila podjetja. Upravne odbore volijo delavci, a direktorja sprejmejo v službo ter mora leta odgovarjati, da je podjetje donosno. Tako je tudi Marton moral prepričati svoj upravni odbor, da se bo njegov ambiciozni načrt uresničil. Marton je mnenja, da ni nobene razlike med komunistično poslovno tehniko in kapitalistično. Edina razlika je po njegovem le v tem, kdo pobaše dobiček v žep. »Sljeme« plačuje davek državi
Tovarna tehtnic v Celju je naj večje tovrstno industrijsko podjetje v Jugoslaviji, ki dosega letos že 1,8 milijarde 'dinarjev realizacije, zaposluje pa približno 500 ljudi. Proizvaja več vrst tehtnic; od kuhinjskih, trgovskih, silosnih do vagonskih in velikih industrijskih do 100 ton zmogljivosti. Tako tehtnico je omenjena tovarna lani montirala v novi organsko-kemični industriji OKI v Zagrebu.
No, tu ne bi podrobno naštevali širokega sortimana in problemov v zvezi s tem, pač pa bi kazalo s stališča potrošnika nekoliko pobliže pogledati novost, ki je prišla proti koncu preteklega leta s tekočega traku v celjski tovarni tehtnic. Ta novost je namreč edinstveno oblikovana, nova kuhinjska tehtnica, ki se docela loči od klasičnih oblik tehtnic z odprto skodelico. Kuhinjska tehtnica DE LUKE ima zmogljivost 10,5 kilograma ter ima preizkušen mehanizem iz jekla. Vse ogrod-
----- *	-	----- -------, je, ki ga je oblikoval akademski
a delavski svet odloča, koliko! kipar prof. Ciril Cesar iz Celja,
n O 1 rvv/\ zT /-»V\ 161 rM Aln..,. ^... :  1  - J .. " 1 _ 1 _ _ •	i	i	i
naj gre dobička delavcem in koliko v investicije. »Sljeme« prejema povprečno 4 odsto čistega dobička od izkupička in ga običajno spet investira v nove obrate. Vprašamo se, ali sploh obstoji kaka praktična meja razširjenju dejavnosti »Sljemena«? »Oh, seveda«, ima Marton takoj pripravljen odgovor. »Meja je na nebesnem svodu«. Iz tega je razvidno, da se je Marton marsikaj naučil od Madison Avenue (največja trgovinska u-lica New Torka).
Tako piše o »Sljemenu« ameriški »Time«. V Jugoslaviji pa vedo, da je »Sljeme« že praktično rešilo vprašanje obedov za zagrebške družine, kjer sta mož in žena zaposlena. Sljemenove obede dobe po nizkih dostopnih cenah v samopostrežnih restavracijah ali pa kar v podjetjih in ustanovah, kamor posebna vozila dovažajo tople obede. V Sloveniji bi tudi radi imeli nekaj podobnega. »Sljeme« prodira na slovenski trg s svojimi mesnatimi in drugimi proizvodi in zbija cene na trgu z živili.
— r-
Privlačnosl poselili razstav na zagrebškem velesejmu
Tudi sejem plastike - Pohištvo v treh paviljonih - Največji živilski trg v Jugoslaviji
GAGARIN JE POSTAL ČASNIKAR. Znani sovjetski kozmonavt Jurij Gagarin ni več v sovjetski vojski kot kapetan, temveč je, kakor poroča Tass, postal časnikar. Izročili so mu urejevanje posebne rubrike o letenju v vesoljstvu pri listu »Rdeča zvezda«, ki je glasilo sovjetske vojske. »Rdeča zvezda» je že objavila prvi članek v tej rubriki, in sicer razgovor z dr. O. Gazenkom, znanim biologom. Članek obravnava vpliv poletov v vesoljstvu na dolge razdalje na človeški organizem.
NA CIPRU BO SE VROČE. Kljub prizadevanju Organizacije združenih narodov, da bi na Cipru čimprej organizirali neodvisno civilno policijo (s pomočjo Kanade, švedske) ter pravilno razmestili čete OZN, ka-
že, da se bodo razmere na Cipru še bolj zapletle. Postalo je jasno, da hoče nadškof Maka-rios doseči priključitev h Grčiji, čeprav se zaveda, da se bo Turčija, ki ima zdaj na otoku tudi lastne čete, temu odločno uprla. »The Sunday Times« poroča, da se je Makarios med pogrebnimi svečanostmi za pokojnim kraljem Pavlom sestal z generalom Grivasom, ki je svoj čas vodil partizansko borbo proti angleški nadoblasti na Cipru. Dogovorila naj bi se bila, da se bo Grivas vrnil na željo ciprskih Grkov, ki hočejo zopet organizirati boj za popolno neodvisnost Cipra in priključitev h Grčiji, število angleške vojske na Cipru bo po odločitvi glavnega tajnika OZN U Tanta skrčeno na 2850 ljudi — prvotno naj bi jih bilo 3500. Tako je U Tant hotel ugoditi Grkom, ki se pritožujejo, da so Angleži naklonjeni Turkom.
MALINOVSKI PROTI POLITIČNIM KOMISARJEM. Sovjetski minister za narodno o-brambo maršal Rodion Mali-novski je v »Rdeči zvezdi« nastopil proti ustanovi političnega komisarja v sovjetski vojski. Maršal Žukov ni imel leta 1957 uspeha v tem pogledu. Ma-linovski je proti »političnim oficirjem«, ki nimajo vojaške izobrazbe; ti skrbijo za politično vzgojo vojaškega osebja in tako ustvarjajo v poveljništvu armade dvojni tir. Res je sicer, da je tudi vojski potrebna politična vzgoja, pravi Malinov-ski, toda združiti je treba ideološko vzgojo z vojaško, in sicer tako, da se redni oficirji izobrazijo tudi ideološko. Podoben načrt je imel tudi Žukov.
HRVATSKI EMIGRANTI PRED SODIŠČEM. Pred reškim sodiščem se mora 14 hrvatskih emigrantov - obtožencev zagovarjati zaradi svojega diverzantsko-terorističnega delovanja. Med njimi je 9 emigrantov, članov Hrvatskega revolucionarnega bratstva in 5 soobtožencev (štiri ženske), ki so obdolženi sodelovanja. V Jugoslavijo so prišli (čez Kozino) iz Avstralije (iz Sydneya). Pri njih so našli razne vrste razstreliva in orožje. Obtoženci so se poprej vežbali v Stuttgartu, ne da bi bile nemške oblasti to preprečile. Kre šimir Perkovič in Miko Fumič sta izjavila, da so ju voditelji Hrvatskega revolucionarnega bratstva preslepili z raznimi obljubami in lažnivim opisovanjem razmer v Jugoslaviji.
(Od našega stalnega dopisnika)
Zagreb, aprila. Zagrebški velesejem je gotovo odraz razvoja jugoslovanskega gospodarstva in blagovne izmenjave s tujino, saj prihaja na njem do izraza razvoj celotnega gospodarstva, ki je v nenehnem razvoju. Razstavna površina letošnjega velesejma je znatno večja kakor lani. Prav tako se je povečalo število razstavljavcev, v prvi vrsti razstavljavcev elektrotehničnih in kemičnih proizvodov ter preciznih instrumentov. Tako so prisotni vsi jugoslovanski izdelovalci mehano-grafskih strojev. Razstava tkanin je tako obsežna, da zajema njen razstavni prostor več ko dva paviljona, pohištvo pa je nameščeno kar v treh paviljonih.
Takoj pri vhodu na sejmišče je paviljon, v katerem so razstavljeni živilski proizvodi (na 11.000 kv m površine), sadje in zelenjava, mesne in mešane kon-serve, predelano meso, mlečni izdelki, jajca, med, razne začimbe, pripravljene mesne jedi, domač in uvožen čaj ter brezalkoholne in alkoholne pijače. Tu je zastopana vsa jugoslovanska živilska industrija od Ajdovščine pa do Skopja, zato velja zagrebški velesejem za naj večji živilski trg v državi. Obiskovalcem sejmišča pa ni treba, da samo ogledujejo izdelke prehrambne industrije, ampak lahko enaka živila, ki so prikazana v paviljonu, tudi pokušajo, in sicer v restavraciji »Lovački rog«, tam v bližini.
V	naj večjem paviljonu (12.000 kv m) so razstavljeni industrijski proizvodi široke potrošnje, katerih je toliko, da so jih morali namestiti deloma še v paviljonu št. 10. Tu srečaš vse mogoče, od gramofonske igle pa do največjega hladilnika (za-300 litrov). Med razstavljenimi proizvodi izstopajo posebno dosežki poljske industrije široke potrošnje, ki jih prikazuje kar 300 razstavljavcev, združenih v kolektivno razstavo.
V	naslednjem paviljonu naletimo na obrtniške izdelke. Žal pa razstava ne zajema vseh najznačilnejših in kakovostnih dosežkov jugoslovanskega obrtništva, kakršne smo bili vajeni občudovati na posebnih obrtniških sejmih. Upati je, da nas obrtniki prihodnjič ne bodo razočarali.
V	bližnjem paviljonu je pravi sejem plastike. Kot znano, zamenjuje ta »snov bodočnosti« v čedalje večjem obsegu običajne surovine; srečamo jo tako rekoč pri vsakem koraku. Plastične izdelke razstavljajo med dru-
gimi italijanska družba Monte-catini, francoska Societe Etyle-ne Plastique in DIA-Chemie ter jugoslovanski podjetji Jugovimi in OKI. Pohištvo iz plastike je delno nameščeno tudi na Sejmu proizvodov široke potrošnje, skupaj z lesnim pohištvom. Poudariti moramo, da so jugoslovanski izdelovalci pohištva vnesli precej novosti v svoje dosedanje poslovanje.
Poseben paviljon je posvečen tudi Sejmu embalaže. Embalaža je gotovo važen činitelj ne samo pri prevozu blaga, temveč tudi v sami potrošnji. Razvoj prehrambne industrije pospešuje tudi razvoj proizvodnje embalaže. Ustrezna embalaža o-lajšuje nakup in vabi kupca. Jugoslovanska embalažna industrija stremi za tem, da potrošniki njenih proizvodov (raznih steklenic in drugih posod) ne bi metali teh v smeti, ko jih od-rabijo, ampak da bi jih shranili za drugačno uporabo. Zato so danes embalažna sredstva odpornejša, pa tudi lepše in bolj praktične zunanjosti.
Embalažna sredstva razstavljajo poleg domačih tudi avstrijska, italijanska, nemška, švicarska in poljska podjetja; zanimivost pa predstavlja švedska termostatična embalaža, ki delj časa po nakupu zagotovi proizvodom v steklenkah in drugih posodah primerno temperaturo, da se prehitro ne pokvarijo.
Pri prodajni ceni blaga igra seveda važno vlogo tudi vprašanje stroškov za notranji prevoz, kakor tudi sama racionalizacija prevoza; zato je razstava, ki gre za tem, da prikaže ta problem, vsekakor razveseljiva tudi za potrošnika, ki ga seveda razveseli vsako znižanje cen. Na razstavi je prikazano vzorno urejeno skladišče.
Moški se bodo verjetno tu in tam delj časa zadržali pri ogledovanju sejma, posameznih razstav in seveda tudi v oddelku »degustacije«, medtem ko se bodo ženske gotovo bolj zanimale za paviljon s tekstilnim blagom. Tudi letos je na sejmu Revija sodobnega oblačenja, ki je na svojem odseku, pa tudi po okusu posameznih modelov, ki jih bodo razkazovali manekeni, še bogatejša. Gre za nič manj kakor 300 modelov in 400 dopolnilnih predmetov. Naj še dodam, da je bilo omejeno število modelov «visoke mode« (večernih oblek), medtem ko je na razstavi mnogo več praktičnih oblek. Seveda so razstavljavci mislili tudi na otroke ter jim postregli z ustreznimi oblek-cami za šolo in igranje.
Razstava «Jureme» bo zanimala predvsem strokovnjake s področja merilne in regulacijske tehnike in avtomatizacije. Na njej so zastopani razstavljavci iz vseh jugoslovanskih republik, pa tudi iz drugih držav, kakor iz ČSSR, Vzhodne Nemčije in Madžarske. Strokovnjaki v gostinstvu si morajo vsekakor ogledati turistično razstavo. Poudarek je letos predvsem na turističnih možnostih SR Srbije. Omeniti moramo tudi razstavo plovil. Na tem delu sejmišča bo poskrbelo za hrano obiskovalcev znano zagrebško podjetje «Sljeme».
Ob zaključku naj še povzamemo celotno sliko letošnje spomladanske prireditve. Brez skrbi lahko trdimo, da bo prav ta sejem prikazal, kako velik je v Jugoslaviji napredek v zadnjih letih glede preskrbe z blagom široke potrošnje, ne samo, kar zadeva izbiro, temveč tudi samo kakovost proizvodov. Podjetja se zavedajo, da postajajo kupci vedno bolj izbirčni in da jih je treba v vsakem pogledu ustreči in upoštevati njihov o-kus. Obiskovalci Slovenije bodo zapuščali sejem zadovoljni in z občutkom, da je njihova republika v veliki meri prispevala k preskrbi tržišča s temi artikli. Po vseh predelih velesejma naletiš na številne proizvode slovenskih tovarn, medtem ko si bodo obiskovalci na Reviji sodobnega oblačenja lahko ogledali mnogo modelov slovenskih tvorcev.	,
M. V.
I\ASE SOŽALJE
UMRLI SO: v Trstu 89-letna Marija Brezavšček vd. Cimaro-sti, 89-letni upokojenec Federi-co Travan (zaradi poškodb, ki jih je zatiobil pri padcu v lastnem stanovanju), 8l-letna Frančiška Šturm vd. Kakovič. 21-letni študent Donato Grassi (napravil je samomor s samokresom), 52-letna Marija Curk, 55-letna Albina Besednjak. 24-let-ni trgovski uslužbenec Bruno Furlan (pri prometni nesreči). 22-letni Carmelo Prato (pri prometni nesreči) in delavca 34-letni Silvio Gobbo iz Vidma ter 27-letni Albino Vidonis iz Sv. Križa (pri nesreči na čelu); v Malem Repnu Ivan Milič; v Zgoniku Josip šimoneta; v Šemoola-ju Franc Trampuž; v Gorici 68-letna Josipina Fieghel, sestra pokojnega lastnika gostilne »Pri Univerzi« na Travniku (pri prometni nesreči),	j
pa je izdelano iz neloinljive plastične mase polystirol v najrazličnejših pastelnih barvah in kombinacijah. Elipsasta zunanja oblika tehtnice z obrnjeno skodelico, ki jo pri uporabi le obrnemo, je za vsako gospodinjstvo hkrati tudi okrasni predmet. Gospodinja lahko nabavi takšne barve tehtnico, da ji u-streza barvi kuhinjskega pohištva oziroma opleska v kuhinji. Nova tehtnica je že zaščitena v številnih evropskih državah, kamor jo je podjetje tudi že poslalo v manjših serijah. Tehtnica je naprodaj tudi v Italiji. (Rinascente.)
Proizvodni proces nove kuhinjske tehtnice DE LUKE je tovarna tehtnic v Celju zelo iz-
popolnila, tako da zmore proizvodni tekoči trak dnevno 1000 komadov takih tehtnic, kar pomeni v idealnem smislu letno 300.000 takih tehtnic. Seveda je tu potrebno izredne iznajdljivosti in zavzetosti pri osvajanju tujih tržišč; kajti doma take
Gospodarski ukrepi pred parlamentom
Vlada je predložila v odobritev parlamentu svoje sklepe z dne 23. februarja za pobijanje inflacije, tako glede nove cene bencinu in omejevanja nakupa na obroke ter davka na avtomobile. Ker ima sedanja vladna koalicija (krščanski demokrati, socialisti, socialni demokrati in republikanci) zadostno večino v parlamentu, je dano jamstvo, da bodo vsi ti ukrepi prodrli. Kakor je bilo pričakovati, so proti ukrepom nastopili liberalci in komunisti pa tudi neo-fašisti. Odločno je branil vladne ukrepe bivši minister za proračun La Malfa, ki se je obrnil tudi na osrednje sindikalne organizacije, naj podpro vlado pri njenih prizadevanjih za ozdravljenje italijanskega gospodarstva.
Najmočnejša sindikalna organizacija CGIL, v kateri prevladujejo komunisti in socialisti, je odbila sodelovanje, medtem ko so šle druge sindikalne or-
količine tehtnic ni moč prodati, pa čeprav je cena tehtnice DE I ganizacije CISL in UIL, v ka-LUKE razmeroma nizka.	terih prevladujejo krščanski de-
mokrati in socialni demokrati, F. K. J svojo pot ter podpirajo vlado.
import ./rmiMA.v	
E X PO R T	I LUnllfl^	TRST
Via Carlo Ghega, 2 - Tel. 35-907	
TELEGE.: «TECHNALUIN»	
RONKE	(GORICA)
DREVORED SERENISSIMA	
	
^TiVilzvnt
DOKONČNI PODATKI O TUJIH TURISTIH V ITALIJI. Objavljeni so bili dokončni podatki o obisku tujih turistov v Italiji v lanskem letu. Prihodi so se dvignili za 2 odsto in ddsegli 8,32 milijona, nočitve pa za 1,2 odsto ter dosegle 36,22 milijona. Največ tujcev je bilo iz Zahodne Nemčije (20,8 odsto), nato Američanov (18,2 odsto) in Francozov (15,5 odsto). število turistov iz ZDA in Francije se je dvignilo, prav tako število nočitev, iz Zahodne Nemčije pa so prihodi nazadovali od 1,86 na 1,73 milijona, nočitve pa od 12,07 na 11,28 milijona (za 5,5 odsto). Glede tujih turistov sta nazadovali tudi Belgija in Nizozemska, medtem ko so Anglija, Jugoslavija, švedska in Avstrija napredovale.
s. P. A.
Trn n s n tli'in
IMPORT - E X P O R T
TRST Ul. Cicerone 8-11 Tel. 30-214
Skladišče: Scalo Legnami
Vse vrste lesa . eksote . furnirje
polieslere.dekorativne plastične profile . laminate
stroje in druge artikle za lesno industrijo
PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE
LA GORIZIANA
Gorica Via D. cTAosta N. 180 • Tel. 2845, 54-00 Gorica
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
TRANS-TRIESTZ...
TRST-TRIESTE, Via Donota 3 - Tel. 38-827, 31-906, 95-880
UVAŽA; vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije.
IZVAŽA; vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele . Vse vrste gum tovarne CEAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
¥
ZAGREBŠKI
VELESEJEM
VAS VABI
DA SODELUJETE IN OBISKUJETE NJEGOVE PRIREDITVE.
18.-26. IV. 1964:
Spomladanski mednarodni zagrebški velesejem
Edini jugoslovanski sejem blaga široke potrošnje, s posebnimi sejmi posvečenimi prehrambenim proizvodom, embalaži, industrijskemu prevozu,
plastičnim masam, turizmu, obrti, merilni in regulacijski tehniki. — Modne revije.
5.-20. IX.
Jesenski
1964:
mednarodni zagrebški velesejem
Največji jugoslovanski splošni vzorčni sejem s specializiranimi prireditvami:
Teden kože in obutve,
Razstava pomorskega in rečnega gospodarstva ter Razstava turizma.
IZKORISTITE IZREDNI POPUST NA ŽELEZNICI!
INFORMACIJE
Zagrebški velesejem, Zagreb, Aleja Borisa Kidriča Telefon 51-666, Telex 02-272, Tele gr.: Velesajam Zagreb
mm
8ANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 • VPLAČANIH LIR 180.000.000
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 telefon št 38-101, 38-045 brzojavni naslov: BANKRED
Na političnem obzorju
KPI IN PRAVICE SLOVEN-&KE MANJŠINE. Preteklo so-°?j° je dr. Karel šiškovič, kandidat na listi Komunistične par-lIJe Italije za deželne volitve i-rnel tiskovno konferenco. Prisot-ni so bili tudi ostali slovenski Kandidati D. Furlan, Gabriela Grbec, D. Lovriha in M. Grbec, nadalje senator Vidali, tajnik tržaške federacije prof. Šema in Poslanka gospa Bernetič, ki je predsedovala konferenci. Dr. Ši-v»°x- j® jedrnato predočil na-zocim stališče italijanske komunistične stranke glede zahtev slovenske narodnostne skupine L Italiji. Zahteve slovenske manjšine je zgostil v 12 točk: ,.v.enci kot italijanski državljani morajo uživati popolno e-nakopravnost z državljani itali-lamske narodnosti na vseh pod-r°cjih javnega in zasebnega u-oejstvovanja. Slovenščina naj Postane deželni jezik, kot velja to za francoščino in nemščino v Dolini Aosta oziroma na Južnem Tirolskem. Spoštujejo naj se slovenska krajevna imena in pravica pripadnikov slovenski jPanjšipi, da krstijo svoje otrp-*?. s slovenskimi imeni. Slovenskim organ Vacijam je treba priznati gmotno podporo iz jav-j “ sredstev enako kakor itali-ne glede na njihov značaj. Dokončno naj se uveljavi zakon o slovenskem šolstvu in nai se raztegne tudi na Beneško Slovenijo. Pri napovedani šolski preosnovi naj se u-Poštevajo tudi potrebe sloven-skih šol; slovenske šole morajo Piti popolnoma enakopravne i-rtujanskim, da lahko naši šol-uživajo iste pravice kakor Pp^Pvi Italijanski tovariši. Pre-tiati je treba z načrtnim raznašanjem v obliki prikrite inulacdjg našega življa in pa-'J e vanj a tujcev v slovenskih rajin. Da naj se gospodarska pomoč kmetijstvu, obrtništvu, trgovinskim in industrijskim podjetjem ter vsem drugim strokam na zaostalih predelih Beneške Slovenije, še bolj je treba sprostiti blagovni in zasebni premet med deželo in sosedno republiko. Okrepiti je treba turi-*em na obmejnih področjih. Kulturni stiki med deželo in zlasti Slovenijo naj postanejo pogo-tejši in naj se za to zavzema država, ne pa samo posamezne organizacije. Država naj nadzoruje tudi slovensko radijsko postajo v Trstu, kakor dela z, osta-, m radioteleviziiskim omrež-J m. Dr. šiškovič je naglasil, p3 Je .bil predviden za deželo iamJa - Julijska krajina po-® ®u statut prav zaradi nrisot-osti slovenske skupnosti na _ -UP’ Goriškem in v Beneški Sloveniji. Zato smatrajo komunisti, da je dežela najprimernejše sredstvo, s katerim bo-°? dosegli Slovenci svoje pra-Vlce- Hkrati pa naj se preneha 2 diskriminacijsko delitvijo Slovencev na tri ločene skupine; ampak vsi naj uživajo iste pravice.
ZBOROVANJE SLOVENSKIH SOCIALISTOV V GORICI. Preteklo nedeljo je bilo v prosvetni dvorani v Gorici prvo deželno zborovanje slovenskih sociali-stov. Udeležili so se ga tudi pri-Stasi iz Beneške Slovenije in s 1 rzaškega, pa tudi poslanec Mat Matteotti ter tržaški pokra-van- taJnik Pittoni. Na zboro-nju so se predstavili sloven-p'1 :kandidati: Marko Valtrič iz 'L 1®e- ki kandidira tudi v Tr-rvi.te.r Nadja Pahor in Srečko ,a lz Trsta. Na zborovanju so Počastili spomin umrle-®a v-. Nanuta. Marko Valtrič je v svojem govoru precej polemi-*Xal 8 pristaši liste Slovenske Skupnosti ter naglasil, da so in Ven9i na.jveč dosegli s pomoč-socialistične stranke, in to Uzakonitve šolskega zakona n Priznanja sovodeniski občini rinn1Ce’ lahko pobira troša-v smislu predpisov za pro-
vič r.u110' V Trstu so začeli prvič /,Dravnavati vprašanje pra-na«;tn°venske manjšine prav ob ske PU °^6inske in pokrajin-ški ^Ve levega centra. Trža-.ski svetovalec Dušan ge pojC Je tudi poudaril zaslu-v„ , } Za priznanje pravic slona j SY*. manjšini. Predlagal je, o/o«<i stranka pričela izdajati Cp ,jP eo socialistične Sloven-činci? t0 v deželnem merilu. Ob-Gonv s.vet°valec dr. Sancin iz sta. ce J® kritiziral taktiko pri-*vezeV Sl0veuske demokratske Svetu V Soriškem občinskem ski e, medtem ko je pokrajin-feče!let0valec iz Trsta inž. J. Matteon- .priP°r°čal poslancu M. Pozitivom’ nai posreduje za rabe i re^tev vprašanja upo-StaležaSlovenskih imen, ureditve Priznani ^venskih šolnikov in spremni ^ug- diplom; dalje za Kupu - rnb° stališča oblastev do Priznan-6®3 doma v Trstu, za d ja p-u dvojezičnosti itd. Na-zlasti n?r-iz Trsta je apelirala kandm-T zenske- naJ volijo za Otti ate PSI. Poslanec Matte-nje LJ>r?enil- da je tudi osredja br^70 pSI izrazilo željo, eden i7rXX deželni zbor izvoljen tov nH ,.ed slovenskih kandida-stom sohs,tl PSI- Vsem sociali-gi ProblP^vUpni socialni in dru-re ločin p1, §°vorica jih ne mo-obveščalo °ZVal je Slovence, naj o raznih °srednje vodstvo PSI tako tudi r-Pmšanjih in željah,
0 dvojezičnosti.
Bilanca enoletnega poslovanja Tržaške kreditne banke
Vloge nenehoma naraščajo - Banka še čaka na pooblastilo za poslovanje s tujino
Preteklo nedeljo sta upravni svet in nadzorni odbor Tržaške kreditne banke podala poročilo o poslovanju banke v preteklem letu na rednem občnem zboru, ki je bil ob lepi udeležbi v prostorih banke. Osebno je prisostvovalo zborovanju 48 delničarjev, zastopanih pa je bilo 44, ki imajo skupno 54.465 delnic, to je 544.650.000 lir delniške glavnice; ta znaša 600 milijonov lir.
Poročilo upravnega sveta in bilanco o poslovanju denarnega zavoda v preteklem letu je podal predsednik dr. A Kukanja. Najprej se je spomnil članov, ki so umrli lansko leto, in sicer rag. A. Casoja, predsednika nadzornega odbora, ter delničarjev Avgusta Žerjala, Olge Vatovec vd. Panjek, Uršule Kuret, Vladimirja Obada, Mirka K osmine in Ivana Filipčiča.
Za zapisnikarja je občni zbor, kakor lansko leto, izbral Želika Geržiniča. Predsednik dr. Kukanja je prebral nato zapisnik zadnjega občnega zbora, ki se nanaša na leto 1962.
Leto 1963 ni poteklo brez težav, ugotavlja poročilo upravnega odbora. Neugodna ■ gospodarska konjunktura v državi je nedvomno otežkočila dejavnost v bančnem sektorju. Pritok denarja v kreditne zavode se je vedno bolj manjšal, a z druge strani se je povečalo povpraševanje po kreditih. Razen tega so hranilci za svoje prihranke iskali druge donosnejše vrste naložb. Tako je npr. pri denarnih zavodih v zadnjih mesecih lanskega leta razmerje med vlogami in naložbami doseglo celo 80 odsto, ki ga sicer naš zavod nikoli ni dosegel. Ne da bi prešli v podrobnosti omenjenega konjunkturnega pojava, je treba pripisati prav temu pojavu, bolj kakor kateri koli drugemu, da je bila prizadeta tudi naša dejavnost«.
Kakor drugi manjši denarni zavodi je tudi Tržaška kreditna banka od marca leta 1963 občutila znatno obtežitev zaradi prilagoditve plač kolektivni delovni pogodbi «erga omnes», ki je zdaj obvezna tudi za banke z manj kot 100 nameščenci. Zato so se izdatki banke za osebje s prispevki za socialno zavarovanje vred povečali za 11 milijonov 400.000 lir.
Pri vsem tem se je zavod v lanski poslovni dobi še nadalje okrepil, in to predvsem z dotokom denarja; dvigi okoli 100 milijonov pa so bili nadoknade-ni z novimi hranilnimi vlogami. Dotok denarja v Tržaško kreditno banko se nenehoma dviga, kar je toliko bolj razveseljivo glede na to, da se priliv Prihrankov v denarne zavode nasplošno krči. Hranilne vloge so se v primeri z letom 1962 povečale za skoraj 100 milijonov lir, od katerih je približno
84 milijonov vezanih na eno leto. Iz bilance je razvidno, da so hranilne vloge dosegle 584 milijonov 338.925 lir, postavka upniki tekočih računov pa navaja 192.877780 lir. Med razpravo o poslovanju banke je predsednik mimogrede omenil, da so se vloge v tem letu povišale za nadaljnjih 76 milijonov.
Poročilo upravnega sveta ugotavlja dalje, da se je dejavnost banke dvigala z nezmanjšanim «tempom» na vseh sektorjih, od tekočih računov do eskomp-ta, od inkasne službe do aktivnih predujmov. Upravni svet je poskrbel za odvod denarja na razne sklade in za vse pomembne amortizacije, kakor za ustanovne stroške, ki tudi občutno bremenijo bilanco; saj je zavod pričel poslovati šele leta 1959.
Na prvi pogled se vidi aktiv, ni saldo (dobiček) 740.936 Ur sicer povsem skromen, če pa gledamo v luči razmer, ki jih je poročilo opisalo, dobi vsekakor bolj optimistično lice. «Da si navezujemo na dejavnost in tradicije podobnih naših usta nov, nadaljuje poročilo, ki so obstajale in cvetele v Trstu, a so bile pozneje ukinjene, ne smemo pozabiti, da se naša dejavnost zaradi neizdanega dovoljenja za poslovanje z inozemstvom mora praktično omejiti v glavnem na običajne kreditne operacije, v tekočih računih in eskompta. Ob zaključku nagla-ša poročilo upravnega sveta željo, da bi se zavod čimbolj okru pil glede svoje dejavnosti pa tudi premoženjsko s povečanjem rezervnih skladov, čisti dobiček naj se po odbitkih v smislu zakona in pravil prenese na rezervni sklad. Predsednik se je še zahvalil prisotnemu dr Mariju Rossiju, ki je po mirti predsednika nadzornega odbora rag. A. Casoja prevzel njegovo mesto.
Poročilo nadzornega odbora je podal rag. V. Chioatto.
živa razprava, katere se je udeležila vrsta delničarjev, kakor dr. Oblak, dr. Berce, dr. Tončič, geom. Grmek, Kure1 Štubelj in švagelj je pokazala kako pozorno sledijo delničar ji poslovanju banke. Zadevna pojasnila sta delničarjem daje la predsednik dr. Kukanja ii ravnatelj dr. žarko Simonič.
O vprašanju, zakaj še m Buti ca dTtalia podelila Tržaški krc ditni banki pooblastilo za pošlo vanje s tujino, so se delničar j. s svojimi posegi v razpravo vprav razvneli ter končno sprejeli soglasni sklep,. s katerim poziva občni zbor upravni svet, naj po svoji uvidevnosti pospeši akcijo za dosego tega ooob-lastila. Ne samo, da bi to pripomoglo h krepkejšemu razvoju banke, temveč bi olajšalo poslovanje tudi naših operaterjev, delničarjev banke, s tujino. Odlašanje s podelitvijo pooblastila je toliko bolj nerazumlji-1
vo, če pomislimo, da je poslovanje s tujino predvideno že v pravilih, ki so jih pristojne oblasti že potrdile.
Na predlog Branka Pahorja je bil za predsednika nadzornega odbora izbran rag. V, Chioatto, za člana nadzorstva pa g.
L.	Polojac, medtem ko se je dr.
M.	Rossi zadovoljil z mestom namestnika, češ da je preobremenjen z drugimi posli, da bi lahko prevzel nadzorniško mesto.
Glas iz občinstva
Tudi jaz sem med tistimi Tržačani, ki radi zahajajo v okolico. tako tudi v Lipico na jugoslovanski strani, kjer imajo slovito kobilarno. Nekateri hodijo iz Trsta v jahalno šolo, jaz pa samo na nedeljski izlet. V nedeljo je bilo v Lipici vse polno Tržačanov; niti nova, sicer lepo urejena gostilna jih ni mogla prav postreči, ker je bilo premalo prostora. Iz Lipice se je precej izletnikov porazgubilo dalje proti Lokvi in Divači ter se peljalo po razširjeni cesti. Pravzaprav sem hotel nekaj napisati o cesti iz Lipice proti Sežani. II Trsta čez blok pri Lipici je cesta lepa, iz Lipice proti Sežani pa je pravi spomenik na vojne čase. Ne razumem, zakaj ne asfaltirajo ali vsaj za silo vzdržujejo te ceste? Ne bi smeli pozabiti, da lepe ceste vabijo goste iz drugih kram v.
L. T.
Kako se rodijo in umirajo naši ljudje
Podatki o gibanju prebivalstva med letom 1963 v štirih podeželskih slovenskih občinah na Tržaškem kažejo, da je bilo v Zgoniku in Dolini več smrtnih primerov kot rojstev. Na Re-pentabru je bilo več rojstev kakor smrti, prav tako v Nabrežini. Ni lahko ugotoviti, v kakšni meri prispevajo k napredovanju rojstev v devinsko - nabre-žinski občini priseljenci, ki imajo vsekakor obilno številne družine.
Prebivalstvo nekaterih si oven skih občin, kakor Zgonika in
venska družina v mesto, da bi mož imel bliže na delo. Večina pa si v podobnih primerih preskrbi motorno vozilo ter ni tako več odvisna od javnih prevoznih sredstev.
Glede porok bi lahko rekli, da si večina fantov poišče svoje neveste izven svoje občine. To pomeni, da se dekleta poročijo s fanti iz drugih vasi in občin. Tako se ohrani število stalnih naseljencev. Matere hodijo vedno bolj pogosto rodit v mestno porodnišnico.
Študentje, ki jih je na deželi
kulturam živfenie
Lepo uspela
akademija Glasbene Matice
Po nedavni dobro uspeli tur-
ti Gallusa pri nas še vedno premalo poznamo in cenimo. Od sodobnikov bi omenili Ukmarjevo «In če sem samo vetru brat# na besedilo Srečka Kosovela in
ne ji v Dubrovnik in na Reko je \ V rabčevo « Veter*. Pri poslušal-šola Glasbene Matice ponovila cih so dosegle poseben uspeh isti spored tudi za tržaško ob-1 priredbe treh domačih narodnih činstvo. škoda, da za svoj res-! v narečju. Zbor, ki gaje vodu
Občina	Prebivalci v začetku 1963	Prebivalci ob koncu ’63	Rojstva	Smrti
ZGONIK	1278	1237	10	14
NABREŽINA	6261	6294	97	76
REPENTABOR	639	656	12	2
DOLINA	5169	5163	58	72
no pripravljen program ni ime-! Ubald Vrabec, je solidno izve-la na voljo primerne akustične del celotni program. Ne preveč
številno občinstvo je zborova izvajanja hvaležno sprejemalo,
dvorane ter se je morala zadovoljiti z univerzalno uporabno dvorano na stadionu «1. maj«! Temelj vseh zahtevnejših prireditev zadnjih let je postal godalni orkester, ki ga ta edina naša glasbena ustanova vzdr-
SLOVENSKI KOROŠKI ZBOR V GORICI
Na belo nedeljo je v Gorici
Doline je lani nazadovalo, edino Repentabor in Nabrežina sta pokazala napredek. Nazadovanja prebivalstva v omenjenih dveh slovenskih občinah je krivo v glavnem upadanje števila rojstev. Danes se naši ljudje ne izseljujejo več niti zdaleč v takšni meri kakor pred leti, ko so odhajali zlasti v Avstralijo. Nekaj pa jih le odhaja, tako npr. iz dolinske občine v Švico. Da se prebivalstvo nekako ohranja na dosedanji ravni, čeprav število rojstev upada, je treba pripisati nazadovanju umrljivosti in boljšim zdravstvenim razmeram. Povprečno se življenjska starost dviga, kar pomeni, da se narod stara. Tako je npr. v Zgoniku, ki je pravzaprav majhna občina, okrog 60 ljudi, ki imajo čez 70 let. Podobno bo tudi po drugih slovenskih občinah.
Tu pa tam odide kakšna slo-
a
PREDAVANJE O SVETOVNI KONFERENCI V ŽENEVI
V Slovenskem klubu v Trstu bo prihodnji torek dr. Vladimir Turina, ravnatelj Trgovske akademije, predaval o vprašanju: Mednarodna trgovina in svetovna konferenca v Ženevi.
TITOVA SOPROGA V TRSTU. V soboto, 11. aprila, je prispela na kratek obisk v naše mesto soproga jug. predsednika Tita Jovanka. Spremljala sta jo šef protokola predsedstva republike dr. Smodlaka in soproga Zora. V spremstvu jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu R. Janhube in konzula A. Oluiča so si visoki gostje ogledali Trst in Gorico, nakar so odpotovali proti Kopru in dalje proti Brionom. — V sredo, 15. t.m., je potovala skozi naše mesto soproga jugoslovanskega podpredsednika A. Rankoviča. Slavka. S svojima sinovoma je bila namenjena v Rim.
SPACAL TUDI V BIELLI
Po zaključeni osebni razstavi v milanski umetniški galeriji
Sagittario (od 18. marca do 7. aprila) je slikar Lojze Spacal prenesel svojo razstavo v Biel-lo, in sicer v prostore ((Galerije 6». Trajala bo do 24. aprila. Spacalu je posvetila pažnjo tudi i-talijanska radiotelevizija, ki ga je pred nedavnim predstavila vsej italijanski javnosti. Predstavnik televizije je imel z njim krajši pomenek, med katerim so prikazali nekaj njegovih najznačilnejših del.
KAJ BO Z MILJSKO LADJEDELNICO? Miljski župan Pac-co je v sredo sprejel funkcionarja ravnateljstva Združenih jadranskih ladjedelnic dr. Tar-tarellija. Ta je županu pojasnil, da namerava vodstvo družbe (holdinga) Fincantieri ukiniti o-bratovanje oddelkov za popravila ladij v ladjedelnici Sv. *Ro-ka in premestiti tam nameščene delavce v Tržaški arzenal. Za to so se odločili, češ da je oprema omenjene ladjedelnice pomanjkljiva in da ni dovolj naročil. Včeraj opoldne so v znak solidarnosti z delavci, katere nameravajo premestiti, pričeli stavkati vsi tržaški kovinarji.
čedalje več, ohranijo do konca svojega študija stalno bivališče v rojstni občini, čeprav morajo več časa preživeti po italijanskih ali jugoslovanskih mestih, kjer i študirajo na univerzah. Tisti ki študirajo v Trstu, se vračajo vsak dan domov, kjer živijo med domačini. Dijaki srednjih šol se vračajo iz šol skoraj vsi domov; le malo je takšnih, ki stopijo v kak zavod ali dijaški dom.
Ob zaključku naj še opozorimo na znan načrt, ki gre za tem, da bi v naših podeželskih občinah naselili čim več Italijanov. Znano je npr. sistematično naseljevanje v devinsko - na-brežinski občini, pa tudi v dolinski občini, kjer se odstotek italijanskega prebivalstva nenehoma veča.
Devinsko - nabrežinski občinski svet je ponovno nastopil proti graditvi novega italijanskega naselja v Sesljanu ter se s posebno vlogo v tem pogledu obrnil na predsednika Mora oziroma na vso vlado, naj zadevni odlok, ki ga je podpisal prefek-turni komisar, razveljavi.
Skoraj neopaženo mimo naše javnosti je šla graditev tovarne Coca-Cola v zgoniiki občini. Tovarna je zdaj v izgradnji, Ni dvoma, da bo tudi ta pospešila naseljevanje italijanskega življa v tej popolnoma slovenski občini. S čisto gospodarskega vidika gotovo ni opravičljivo, da se neka tovarna zida čisto na Krasu, torej ne ob morju in Jik ob prometnih (železniških in cestnih) zvezah ter na mesju, ki bi bilo najbližje glavnemu potrošniku (Trstu). Namen je očitno drugi, to je prav ta, da se odpirajo nove možnosti za naseljevanje italijanskega življa. Domačemu prebivalstvu takšne tovarne niso potrebne, saj je že zaposleno v kmetijstvu ali drugih strokah.
Značilno je tudi, da imajo vsi policisti in finančni stražniki stalno bivališče tam, kjer so nameščeni. Ker pa so slovenske občine na Tržaškem tik ob jugoslovanski meji, imajo vse precejšnje število finančnih straž in obmejnih policistov, ki so vpisani v matične knjige omenjenih občin in ki imajo v omenjenih občinah tudi volilno pravico.
Kako postaneš avtomobilski vozač
Vožnja z avtomobilom po
mestnih ulicah zahteva že znaten napor za živčni sistem, še posebno pa v tem letnem času, ko postaja ulični vrvež od dne do dne živahnejši, pravzaprav kaotičen. Razlika 'med avtomobilistom in pešcem postane o-čitnejša, v prid prvega seveda. V avtomobilistu prihaja do izraza notranji ponos, ki se pogosto izprevrže kar v prepotentnost, pešec pa se mora zabubati v oklep ponižnosti in manjvrednosti, kakor da bi posestnik avtomobila imel večjo pravico do življenja kakor on. Kadar pa trčita vkup trma in neznačaj-nost dveh avtomobilistov, nastane joj. Zato smo priče vse večjemu številu trčenj in nesreč z lažjimi, a tudi s hujšimi posledicami. Pri tem pa se sprašujemo še: Ali ni morda preveč šoferjev, a premalo dobrih in pametnih šoferjev, oziroma vozačev?
Kako človek postane vozač? Tako, da za najmanj mesec dni poseča teoričen in praktičen tečaj pri tako imenovanih avto-šolah. To so zasebni obrati, ki poslujejo pod strogim nadzorstvom pokrajinskih inšpektoratov za civilno motorizacijo in prevoze v koncesiji (Ispettora-to di Motorizzazione civile e dei Trasporti in concessione), ki so odvisni od ministrstva za’prevoze in civilno letalstvo.
Na Tržaškem imamo kar trinajst avtošol, ako upoštevamo tudi obrat italijanskega avtomobilske kluba (Automobile Club Italiano). Navajamo jih po starostnem vrstnem redu: MAM-BRINI (Trg Dalmazia 2) z eno podružnico (Ul. De Luca 4 v Miljah), TRAMONTINI (Ul. A. Caccia 8), TORRE (Ul. Paduina 2), LORENZI (Ul. S. Lazzaro 17) z dvema podružnicama (Ul. Vespucci 13 in Riva Grumula 6), BIZJAK (Ul. Ricreatorio 31 na Opčinah), RUFO (Ul. Fon-deria 7), PIPAN (D’Annunziov drevored 23) z eno podružnico (Ul. Giuliani 48), MENEGHINI-A.C.I. (Ul. Duca degli Abruzzi 1), GEI (Ul. Milano 4), SAN GIUSTO (Ul. F. Severo 4), VIR-
GILIO (Ul. Ghirlandaio 9), a LA GIULIA« Gal. Rossoni), S. CRI-STOFORO (Ul. sv. Frančiška). Glede na število tržaškega prebivalstva imamo v Trstu kar preveč avtošol. Najstarejša je avtošola Mambrinija, ki je nastala nekako v letih 1928-1929. Ta ima podružnico v Miljah, kjer je nameščeno isto učno osebje, pa tudi vozila so ista. Nekatere avtošole imajo tudi pooblastilo za izdajanje šoferskih knjižic za upravljanje težkih vozil.
ŠOFERSKO KNJIŽICO
LAHKO ODVZAMEJO
Organi nadzorništva za civilno motorizacijo izvrše od časa do časa natančno inšpekcijo nad poslovanjem avtošol, da se prepričajo, ali se osebje teh res vestno drži pravilnika, ki ga je postavilo ministrstvo za prevoze.
POTREBNE LISTINE
To je določilo, da mora vsakdo, Iti hoče opraviti šoferski izpit, predložiti 3 fotografije, potrdilo o rezidenci, kazenski list in pa zdravniško spričevalo (izda ga zdravnik pooblaščen od pokrajinskega nadzorništva za civilno motorizacijo po pregledu v prostorih avtošole), iz katerega mora biti jasno razvidno, da je živčni sistem in vid bodočega vozača zadovoljiv. Ob vpisu prejme kandidat (potem ko je izročil nekaj denarja na račun stroškov za razne listine in drugo) tako imenovani »roza list« (foglio rosa), ki velja tri mesece; z njim smeš. voziti avto, če ga že imaš ali pa si ga Izposodiš, a moraš imeti ob strani človeka, ki ima šofersko knjižico. Poleg teoričnega tečaja (12 ur na teden), na katerem se učiš cestnih znakov in sestave vseh delov avtomobila, moraš opraviti še 8 ur vožnje (z inštruktorjem) na zaželenem avtomobilu avtošole (teh osem ur je porazdeljenih na primer na 24 lekcij po 20 minut ali drugače).
IZPIT ZA VOZAČA
Ko poteče 30 dni od prejema roza lista, lahko opraviš šoferski izpit, ki ga vodi pooblaščen inženir nadzorništva za civilno motorizacijo. Stroški za nabavo šoferske knjižice (šolanje), se sukajo od 25.000 do 30.000 lir. Ako ti spodleti na prvem izpitu, lahko z istim roza listom (se pravi brez kakršnega koli doplačila), opraviš še en izpit, ne pa več. Oseba, ki še ni dopolnila 18. leta starosti, ne sme opraviti šoferskega izpita. Maksimalna starost ni določena, zaradi česar ne predstavljajo kdove kako redek pojav žilavi starčki, ki prej še niso nikdar vozili avtomobila, zdaj pa hočejo na mah postati šoferji. To povzroča precejšnje težave zlasti mladim inštruktorjem (povprečno starim od 25 do 35 let), ki nimajo še dovolj potrpežljivosti. Njihov delovni urnik znaša običajnih 8 ur, dejansko pa opravijo veliko število nadur. V avtošolah namreč upoštevajo dejstvo, da lahko večina ljudi obiskuje tečaj samo od 7. do 8. ure zjutraj, ali od 14. do 15. oziroma 16. ure, ali pa od 19. ure naprej. Zato je na primer avtošola Mam-brini odprta že od 7. ure dalje, do 12. ure, potem pa spet od 14. do čez 21. ure. Dan v tednu je posvečen samo izpitom. V nekaterih mestih v notranjosti Italije so avtošole odprte celo ob nedeljah in praznikih.
šoferska knjižica je označena s črkami A (za motorje), B (za vozila do 35 stotov teže), C (za vozila, katerih teža presega 35 stotov, dejansko gre za tovornjake), D (za avtobuse) in E (za težka vozila s prikolico). Šoferska knjižica za upravljanje zasebnih vozil do 35 stotov teže velja 10 let. Po desetih letih moraš opraviti ponoven zdravniški pregled, na podlagi katerega podaljšajo veljavnost knjižice za nadaljnjih 10 let ali pa jo odvzamejo, kar pomeni, da nimaš več zdravstvenih pogojev, ki jih mora imeti vsak šofer. Šoferska knjižica za upravljanje težjih vozil za zasebno ali javno uporabo, pa velja samo 5
let, nakar je potreben zdravniški pregled. Po 50. letu starosti mora tudi posestnik šoferskega dovoljenja za upravljanje zasebnega avtomobila («B») vsakih 5 let na zdravniški pregled. Ob hujših prometnih nesrečah (če je kdo huje ranjen ali celo mrtev), opravi nadzorništvp za civilno motorizacijo prek sodišča tako imenovano revizijo šoferske knjižice; krivec se mora podvreči zdravniškemu pregledu in spet opraviti šoferski izpit. Ako ne izdela, mu odvzamejo knjižico za vedno. Sicer pa osebam, ki so zakrivile hujšo prometno nesrečo, tako in tako pri priči odvzamejo šofersko knjižico za določeno dobo (v glav-
nem največ za kakih 10 mesecev, in šele tedaj opravijo zdravniški pregled in nov izpit). Isti postopek velja tudi za avtomobiliste, ki so se vsaj trikrat hudo pregrešili nad zakonskimi predpisi o cestnem prometu.
Spričo rastočega števila prometnih nesreč pogosto predlagajo, da bi moralo ministrstvo za prevoze še poostriti nadzorstvo nad, mestnim prometom; sicer pa pri nas na Tržaškem položaj še ni tako hud. Statistike pokrajinskih nadzorništev za civilno motorizacijo kažejo, da imamo pri nas kar dobre vozače in razmeroma majhen odstotek nesreč.
G.
SPORTHOTEL «P0KLJUKA»
(BLED 1250 m) Moderno urejen hotel s tekočo toplo in hladno vodo, centralno kurjavo in dvigalom. Restavracija z domačimi in tujimi specialitetami, kavarna z glasbo in plesom
železniška postaja Lesce-Bled, Bled-Jezero. Stalna avtomobilska zveza.
Obiščite nas, zadovoljili Vas bomo!
C. Ga Ra
C0MMERCI0 GENERALE E RAPPRESENTANZE d. z o. z. import TRST-TRIESTE enport
TELEF.: 37-940, 28-352 TELEGR.: CIGIERRE
VIA DELLA GEPPA, N. 9 C. P. 185
TRGOVSKO ZASTOPSTVO EKSKLUZIVNA ZASTOPSTVA
A
Nudi najboljše pogoje
pri nabavi in prodaji
vsakovrstnega blaga
damič
TRST, Via S Lazzaro 2311 Tel. 28449, 31996
žuje z veliko prizadevnostjo injv dvorani »Katoliškega doma žrtvami.	! upešno nastopil pevski zbor
Na tem koncertu je orkester , “Jakob Gallus - Petelin« iz Celov-spremljal izvajanja nekaterih i ca ki ga je vodil dr. Franc Ci-gojencev višjih letnikov; samo-! San. Goste je pozdravil dr. An-stojno pa izvedel Brittenovo I t°n Kacin, za Korošce pa je Sentimentalno sarabando iz Sim-! spregovoril tople besede Tomaž ple simphony. V znanem Ba- i Holm ar, tajnik Zveze pevskih chovem koncertu v d molu za društev v Celovcu. Prvi del spo-dve violini sta nastopila violi- j reda je obsegal umetne pesmi, nista Žarko Hrvatič in Aleksan-; drugi pa koroške narodne pe-der Zupančič; prvi in drugi smi- Te so Korošci tako z ob-tempo iz Mozartovega klavir- i čut kom zabeli, kakor znajo le skega koncerta v Es duru K. V.' °ni-449 je izvajala Nedoh Danijela;
Vivaldijev koncert za fagot v B duru pa je zaigral Vojko Cesar.
Vsi mladi solisti so nam zna-ni že iz prejšnjih nastopov in Dubravka Tomšič iz Ljubljane, so to pot ponovno potrdili svo- j ki se je s svojimi koncerti nro-ja resna stremljenja ter oožr-	tv,;'	|i'n,Drr*'1 T,a«H v
DUBRAVKA TOMŠIČ TUDI V TRSTU
Znana slovenska pianistka
tvovalnost in strokovno visoko kvaliteto učiteljskega zbora Glasbene Matice. Godalni orkester
slavila tu<i drugod, zlasti v Ameriki, je te dni nastopila tudi pri nas. V okviru Mladinskega glasbenega društva A gl-
in s tem celotni koncert je vo- mus 'e v Ponedeljek igrala dela dil prof. Oskar Kjuder z nje-! manih glasbenih moistrov, ka-mu lastnim poletom in glasbe- kor Bacha, Silotija, Beethovna, no tenkočutnostjo Občinstvo se Chopina in Prokofjeva ter s je vabilu Glasbene Matice od- svojim , umetniškim izvajanjem zvalo v kar zadovoljivem števi- navdušila mlade poslušalce. U-lu in s tem pokazalo, da se že sodno kritiko o njenem nasto-otresa predsodkov o manjvred- pu, pjriobčil tudi tukajšnji
nos ti »šolskih« akademij. Vsekakor zadovoljiv in spodbuden pojav za bodoče nastope v novem Kulturnem domu!
Gallusov koncert v Rojanu
Preteklo nedeljo je imel zbor
list «11 Piccolo«.
KIP 5, LADJA 30 MILIJARD
Italija se mednarodnega sejma v New Yorku letos ne bo udeležila, pač pa se ga bo ((Vatikansko mesto«. Na sejmu bodo razstavili tudi kip »Pieta«,
Gallus koncert v dvorani Mari-. Michelangelovo delo, ki so ga iz jinega doma v Rojanu. Na spo-1 cerkve sv. Petra s tovornjak cm .	prepeljali v Neapelj ter nato-
vorili na ladjo «Cristoforo Oo-lombo«. Gledalci so lahko med televizijsko oddajo opazili na zaboju napis, ki pravi, da pošilja papež Pavel VI. Aip kardinalu Spellmanu. Predstavni, ku televizije je poveljnik ladie povedal, da je kip zavarovan za 5 milijard, njegova ladja pa stane 30 milijard lir. Kip je sreč to prispel v New York.
redu je imel skladbe najrazličnejših dob in šol: od preklasika Gallusa preko skladateljev slovenskega preporoda do sodobnikov in preprostih narodnih v domačem narečju. Verjetno smatra zbor za svojo dolžnost po svojih možnostih posredovati nam skladbe velikega Gallusa, po katerem nosi zbor ime. Za to njegovo stremljenje moramo zboru izreči vse priznanje; kaj-
Andrej Bolko
mr, ph.
FARMACEVTSKI PROIZVODI IN KEMIKALIJE
TRST, Ul. Torrebianca 21-11 - Tel. 31-315
IMPORT - E X P 0 R T
K I J E K A . Jugoslavija
Za časa bivanja na jugoslovanski jadranski obali, ne zamudite lzle tov z ladjami Jadrolinije. Poslužujte se ladij Jadrolinije za redne proge, kakor tudi za izredne izlete. Ta potovanja bodo o boga tila vaš letni odmor z novimi vtisi in vam bodo pomagala spoznati lepote jadranske obale. Za informacije obrnite se na agencije Jadrolinije v vkrcnih pristanišči b ali pa na potovalne agencije
JUCOLINIJA
Gestisce I servizt merci e passeggeri sulle Unec:
ADRIATICU — NORD EUROPA (servizio celere ed espreseo) partenze da Rijeka ogni 7 giorni ADRIATICO — NORD AMERICA (North of Hatteras) partenze ogni 10 giorni ADRIATICO — SUD AMERICA
partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — LEV ANTE
partenze ogni 7 giorni ADRIATICO — IRAN — IRAQ
partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — IND1A - PAKISTAN - BURMA partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — ESTREMO ORIENTE
partenze ogni 30 giorni ADRIATICO - GOLFO MESSICO
partenze ogni 20 giorni
con 52 modeme e rapide na vi, 530 cucette e 350.000 BJt.T,
La ((JUGOLINIJA)) accetta il trasporto di merci anche in porti fuori della linee regolar'
TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA ---- «JUGO L IN UA » - RIJEKA —
ft- BRANDOtlN Trst
Jia S- Maurizio, 2
Cevi - plošče - žice iz medenine in bakra
SKIMPLATE	\
PLOČEVINA	\
+ PLASTIKA	\
Vijaki iz medenine in železa za les in kovino
V MEDENINO VKLESANI PREDMETI
Vodne pipe Opreme za kopalnice
PLOČEVINE VSEH VRST
TRZNI PREGLED
Italijanski trg
Na italijanskem trgu z žitaricami prevladuje ponudba, čeprav so kupčije živahne. Samo cene moki so padle, in to za 100 lir pri stotu. Zelenjavni trg je zelo aktiven, kajti blaga je dosti na razpolago in posebno zelenjava se precej prodaja zaradi zmernih cen. Povpraševanje po maslu je zelo živo; cene so se spet zvišale, medtem ko so cene siru šibke, živinski trg je v tem tednu zabeležil ugodne kupčije z govejo živino, slabe pa s teleti in prašiči. Na trgu. s perutnino in jajci se prodaja razvija zmerno; cene jajcem so še vedno nizke. Zanimanje za vino se še ni okrepilo, saj so kupčije še vedno slabe in tudi cene se nikakor ne premaknejo. Trg z oljem je živahen; cene oljčnemu kakor tudi semenskemu olju težijo navzgor.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN — Cene veljajo za kg. vštevši embalažo. Jabolka različnih vrst 15-40, delicious I. 70-140, extra 130-200, morgenduft 50-90, renette 50-70, hruške 60-80, rumene pomaranče 100-120, rdeče pomaranče 150-200, taroki 120 do 150, mandarine 160-280, limone 50-70; šparglji 550-750, suh česen 50-150 (neto), rdeča pesa 40-100, karčofi 40-70 (lir za kos), cvetača 10-55, nova čebula 30-60, zelje 20-100, korenje krajevnega pridelka 30-50, dišeča zelišča (neto) 200-350, solata Trokadero 100 do 200, paradižniki 220-500, peteršilj 70-200, zelena 30-150, špinača 60-130, grah 170-230, bučice 160-800 lir za kg.
ŽIVINA ZA REJO
IN KLAVNA ŽIVINA
FLORENCA — Goveja živina za rejo in vprego: teleta do 1 leta stara 150-200.000 lir za glavo (fco hlev), teleta od 1 leta do 2 leti stara 210-240.000, junci
2	do 3 leta stari 445495.000 lir par, junice 2 do 3 leta stare 480-525.000 lir par, voli 3 do 4 leta stari 515-555.000, voli 4 do 5 let stari 545-595.000 lir par, 5 do 9 let stari 445495.000, krave
3	do 4 leta stare 545-595.000 lir par, 4 do 5 let stare 525-575.000, krave 5 do 8 let stare 425475.000 lir par. Goveja klavna živina: neodstavljena teleta 600-650 lir za kg žive teže, junci 600-650, voli 465485, krave 360400, suhi prašiči lahki 440460, suhi prašiči težki 410450, neodstavljeni prašiči 480-520, jagnjeta in koze 680-720, debele ovce 210-250, suhe ovce 130-150 lir za kg.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN — Zaklani piščanci I. 720-730, II. 300-330, uvoženi zmrznjeni piščanci 450-550, žive kokoši 400410, zaklane kokoši 500 do 600, žive domače kokoši 700 do 750, domače zaklane kokoši 1000-1100, uvožene zmrznjene kokoši 500-550, zaklane pegatke od 1450 do 1600, uvožene zmrznjene pegatke 700-750, zaklani golobi 1400-1600, uvožene zmrznjene pure 550-650, uvoženi zmrznjeni purani 520-650, zaklane domače gosi I. 7504100, II. 500-550, uvožene zmrznjene gosi 380400, zaklani domači zajci s kožo 840-900, brez kože 880-1000, uvoženi zmrznjeni zajci z glavo 700-750, brez glave 650-700 lir za kg, Sveža domača jajca I. 19,50-21, II. 18,50-19,50 lire za jajce.
KRMA
MILAN — Celi ali zrezani rožiči 4700-5000 lir za stot, seno majskega reza 3400-3800, II. reza 3400-3800, detelja 3000-3500, slama v balah 1900-2100; krmne pogače iz zemeljskih lešnikov 6200-6300, iz koruze 5100-5200, lanene krmne pogače 7050-7150; krmna moka iz zemeljskih lešnikov 5850-5900, kokosova moka 43004400, iz tropin 42004300, moka iz sončnic 2500-2700, iz koruze 41004200, lanena moka 6100 do 6200, paradižnikova moka od 4750 do 4850, iz sezama 5900 do 6000, iz soje 7000-7100 lir za stot.
OLJE
MILAN — Cene veljajo za stot, za takojšnjo izročitev in plačilo, brez embalaže, trošarina in prometni davek nevraču-nana. Oljčna semena: suhe tropine 5300-5400, riž 4300440; surovo olje iz zemeljskih lešnikov 32-32.200, iz koruze 28-28.200, iz soje 29.200-29.400, iz tropin 28.000
do 28.200, navadno olje iz kokosa 22-22.500, laneno olje za industrijsko porabo 22.300-22.500, ricinusovo olje za industrijsko porabo 33.900-34.700; semensko jedilno olje: iz zemeljskih lešnikov 35.000-35.700, semensko jedilno olje I. 33.800-34.000; oljčno olje: «lampante» 4545.500, ratificirano 51-51.500 lir za stot.
VINO
MILAN — Rdeče piemontsko vino 9-10 stop. 700-789 lir za stop/stot, Barbera superior 12 do 13 stop. 950-1130, Oltrepo pa-vese 8-9 stop. 660-730, mantovan-sko rdeče 8-9 stop. 680-740, Val-policella Bardolino 9-11 stop. od 790 do 860, Soave belo 9-11 stop. 800-890, Raboso 9-10 stop. 725-750, Merlot 10-12 stop. 775-875, Reggiano 9-10 stop. 740-790, mo-densko vino 9-11 stop. 740-860, belo vino iz Romagne 9-10 stop. 650-680, rdeče 9-10 stop. 670-700, mošt 9-10 stop. 665-695, klasični toskanski Chianti 12-13 stop. 445 do 495 lir za toskansko steklenico, navadna toskanska vina 8-10 stop. 610-720 lir za stop/stot, Aretino belo 8-10 stop. 600-700, belo vino iz Mark 9-10 stop. 660 do 680, rdeče 9-10 stop. 660-700, Barlettano extra 840-900, navadno 765-875, Sansevero belo 10-11 stop. 665-715, Riposto 10-11 stop. 680-750, Vittoria 11-12 stop. 800 do 840, belo vino s Sardinije 10,5-11,5 stop. 695-715, rdeče 12-13 stop. 795-885 lir za stop/stot.
ŽITARICE
MILAN — Fina mehka domača pšenica 7600-7800 lir za stot, dobra merkantile 7400-7500, mer-kantile 7150-7250, trda domača pšenica dobra merkantile 9300-9600, uvožena pšenica Manitoba 9400-9600, Plata 8800-9000, pšenična moka tipa «00» 10.600-12.000, krušna moka tipa «0» 10-10.300,
tipa «1» 9500-9600, moka za testenine 9500-9900, fina domača koruza 6550-6650, navadna koruza 46504750, Plata 4850-4900, koruzna moka 6400-6600, uvožen ječmen 4700-4900, domač oves od 5400 do 5700, uvožen oves 4350-4450, uvoženo proso 43504450; neoluščen riž Arborio 8000-9200, Vialone 10-11.000, Carnaroli od
10.000	do 10.700, Vercelli 8700 do 10.000, R. B. 8700-9700, Rizzotto 8500-9700, Maratelli 8800-9700, Ar-dizzoi^e 8100-8700, Balillone 7400-7900; oluščen riž Arborio 16.300 do 17.400, Vialone 21.500-22.500, Carnaroli 19-21.000, Vercelli 19.300 do 19.800, R. B. 16.200-16.500, Rizzotto 16.400-16.600, Maratelli od
17.000	do 17.200, Ardizzone 14.600 do 14.800, Balillone 12.500-12.700 lir za stot.
KONSERVIRANA ŽIVILA
MILAN — Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 200-210 lir za kg, v škatlah po ‘A kg 235-245, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 220 do 235, po Vz kg 255-265, v tubah po 200 g 70-78 lir tuba, olupljeni paradižniki v škatlah po 1200 g 185-195 lir škatla, grah v škatlah po 1 kg 155-180, droben fižol v škatlah po 1 kg in Tz kg 240-270, zelene oljke 420-450, gobe v oljčnem olju v škatlah po 5 kg 2125-2325, čebulice v kisu 260-300, kumarce v kisu 300-320, marmelada boljših vrst v škatlah po 5 kg 240-250 lir kg, breskve v sirupu 240-250, marelice 260-280, češnje 260-280, tuna v oljčnem olju 1180-1260, tunina 660-720, slana polenovka tipa A 340-360, tipa B 290-320 lir za kg,
MLEČNI IZDELKI
CREMONA — Maslo iz posnetega mleka 880-900 lir za kg, maslo iz smetane 820-850, maslo iz
v v v
MEDNARODNA TRZISCA
CHICAGO			31.3.64	7.4.64	14.4.64
Pšenica (stot., dol. za 60 funtov)	F	¥	204 3/a	207 Ta	208,—
Koruza (stot. dol. za 56 funtov)		P	121 1/2	122 Ta	123,—
NEW YORK					
Baker (stot. dol. za funt) . » ,	|	|	32,-	32,-	32,—
Cin (stot. dol. za funt)		1	133,37	133,87	133,87
Svinec (stot. dol. za funt) . . ,	;•	:•	13,—	13,-	13,-
Cink (stot. dol. za funt) . . .		:♦	14,—	14,25	14,75
Aluminij (stot. dol. za funt) . .		;•	23,50	23,50	23,50
Nikelj (stot. dol. za funt) . . .		:•	79,—	79,—	79,-
Živo srebro (dol. za steklenico)			273,—	273,—	273,—
Bombaž (stot. dol. za funt) . .			33,45	33,45	33,45
Kava »Santos 2» (stot. dol. za funt)		.	49,-	49,-	49,-
LONDON					
Baker (funt šter. za d. tono) .			285,—	318 Ta	315,—
Cin (funt šter. za d. tono) . .	•	e ■	1052,—	1041,—	1046 Ta
Cink (funt šter. za d. tono) < .	¥		102 Va	103 V«	108,—
Svinec (funt šter. za d. tono) . SANTOS		¥	82 3/s	81 Ta	82 Vi
Kava cSantos D» (kruzejrov za 10 kg)			2392,—	2432,—	2472,—
sladke smetane 760-780; sir sbrinz svež 700-720, uležan 800-840, provolone svež 660-680, uležan 780-810, grana svež 740-760, grana proizv. 1963 880-920, proizv. 1962-63 980-1000, proizv. 1962 od 1030 do 1070, Emmenthal svež 640-660, uležan 690-700) italico svež 490-500, taleggio svež 450 460, gorgonzola uležan 650-670 lir za kg.
PAPIR IN LEPENKA
TURIN — Navaden satiniran tiskarski papir 17.500-19.000 lir za stot, srednje vrste 20.500 do
22.000,	navaden pisarniški papir 18-19.500, srednje vrste 21.500 do
23.000,	finejši 27-29.000, trikrat klej en papir 28.500-31.000, registrski papir srednje vrste 22.500 do 24.500, finejši 31-33.000, velina za kopije 44.50046.500, risarski papir 51.500-55.000, «solex» 30.000 do 37.500, beli pergamin navaden 25-26.500, extra 30-31.500, srebrn papir 37-39.000, velina za zavijanje 27.500-29.000, bel ali barvan navaden kartončin 21.500-24.500, finejši 32-35.000, tipa Bristol od 37.000 do 42.000, siva navadna lepenka 7000-7500, siva lepenka za vezavo knjig 8500-9500, triplex lepenka 11-13.000 lir za stot.
KAVA
TRST — Navajamo cene za kg ocarinjene kave. Brazilska kava: Pernambuco 3, 17/19 1400, Santos Fancy 18 1520, Viktorija V 18/19 1390; Srednjeameriška kava: Ekvador extra superior 1390, Haiti naravna XXX 1410, Kostarika 1510; Arabska in afriška kava: Gimma 1420, Moka Ho-deidak št. 1 1430; Indonezijska in malajska kava: AP/1 1310, AP special 1340, Rob EK/1 3—5 odsto 1310, Rob EK/1 special 1320, Rob EK/3 10—12 odsto 1320; Slonokoščena obala 1290 lir za kg.
LES
TRST — Cene veljajo za avstrijski rezani les, dostavljen na mejo. Jelov les: I-II širok 33-35.000, 0-III 29.000, 0-IV 28.000, III 27.000, IV 21.000, les krajših mer od 2 do 350 17-19.500, tramovi «po tržaškem običaju« 14.500 do 15.500; Macesnov les: I-II 38.50040.500, I-II-III 28-29.500, III 20.000; Borov les: I-II 31.000 do 33.000; I-II-III 25-26.000, III 18-20.000 lir za kub. m.
KMEČKE ZVEZE
PRISPEVEK K RAZPRAVI 0 VINU
Dajmo prednost domačim trtnim sortam
VALUTE V MILANU	
7.4.64	14.4.64
Amer. dolar	624,95	624,95
KanaC. dolar 578,20	578,20
Nem. marka	157,235	157,235
Francoski fr.	127,54	127,54
švicarski fr.	144,575	144,54
Avstrijski šil.	24,19	24,19
Funt št. pap. 1748,95	1748,85
Funt št. zlat	6250,—	6300,—
Napoleon	6000,—	6000,—
Zlato (gram)	720,—	720,—
Dinar (100) — Trst	
drobni 75-77	debeli 69-71	
BANKOVCI V CURIHU	
14. aprila 1964	
ZDA (1 dolar)	4,30
Anglija (1 funt št.)	11,95
Francija (100 n. fr.)	87,25
Italija (100 lir)	0,6880
Avstrija (100 šil.)	16,60
CSSR (100 kr.)	13,-
Nemčija (100 DM)	108,-
Belgija (100 b. fr.)	8,55
švedska (100 kr.)	83,—
Nizozemska (100 gold.)	119,—
Španija (100 pezet)	7,10
Argentina (100 pezo v)	2,75
Egipt (1 eg funt)	5,60
Jugoslavija (100 din)	0,55
Avstralija (1 av. funt)	9,50
V preteklem tednu so zabeležili na mednarodnih trgih s surovinami napredek bakra, svinca, cinka, živega srebra, volne, kave, sladkorja in pšenice. Tečaj kakavu je nazadoval, v bistvu pa je ostal nespremenjen dnu, litemu železu, bombažu in juti.
KOVINE
Cena bakru je na kovinski borzi v Londonu znatno napredovala. V Veliki Britaniji se je poraba rdeče kovine v minulem februarju povečala za 20 odsto in dosegla 64.308 ton. Vzporedno pa se je zmanjšala razpoložljivost, kar je povzročilo dviganje cen. Tečaj cinka je pretekli teden zdaleč presegel višek iz leta 1957 (105 funtov šterlingov za tono v Londonu). Svetovna poraba te kovine se bo letos po vsej verjetnosti dvignila za 5 odsto, enako kakor lani. Nekateri ameriški proizvajalci so zvišali prodajno ceno cinka za pol stotinke dolarja pri funtu. Ameriška poraba cinka je znašala v treh mesecih tekočega leta 253.741 ton ali nekaj več kot v istem času lanskega leta. Ob koncu marca je bilo v zalogah 45.975 ton, se pravi 2.378 ton več kakor v februarju. Tečaj cina je na londonskem trgu brez sprememb. Britanska poraba te kovine se manjša; v februarju je dosegla samo 1.572 ton proti 1.740 tonam v januarju in 1.884 tonam v lanskem februarju.
TEČAJI (10. aprila; v oklepaju tečaji prejšnjega tedna). LONDON (funt šterling za tono 1016 kg): baker proti takojšnji izročitvi 315 (303 Tz); cin proti takojšnji izročitvi je ohranil nespremenjen tečaj 1034; svinec 813A (81 VO; cink 115 (prej 102 Vs). NEW YORK (stotinka dolarja za funt): baker v I. terminu 39,45 (37,52); svinec New York nespremenjeno pri 13; cink Saint Louis pri 13; aluminij v ingotih pri 23,50; antimon Laredo (dolar za tono) pri 35 l/»j lito železo pri 63,11; živo srebro (v jeklenkah po 76 funtov) 265 do 273 (263-273).
KAVČUK
Cena kavčuku je bila v minulem tednu nestalna na vseh tržiščih. Nadaljuje se prodaja strateških zalog; Američani so raz-pečali v marcu 6.915 ton gumija, Angleži pa v tem mesecu 740 ton.
TEČAJI. LONDON (v penijih za funt): vrsta RSS proti tak. izr. 20 9/16—20 11/16 (prejšnji teden 20 5/8—2011/16). SINGAPUR (v penijih za funt): 69 Tz-69 V» (69 5,4-69 7A). NEW YORK (stotinka dolarja za funt): 25,65 (25,35).
VLAKNA
V Avstraliji so se spet začele dražbe za volno. Tečaj volni je nazadoval za 2,5 odsto, a to ni vplivalo na terminske trge. Cena bombaža je na newyorškem trgu rahlo napredovala.
TEČAJI. NEW YORK (stotinka dolarja za funt): bombaž proti tak. izr. nespremenjeno pri 35,45; volna vrste suint proti tak. izr. 145 (141,5); vrste tops 176,5 (173,5). LONDON: volna tipa 64’sB (v penijih za funt) 122 (119,7); juta First marks (funt šterling za tono) nespremenjeno pri 109. SAO PAULO (v kruzejrih): bombaž po državni pogodbi št. 5 proti takojšni izr. 8.000 (8.100). ANTWERPEN (v belgijskih frankih za kg): volna avstralskega tipa 162 (161). ROUBAIX (v francoskih frankih za kg): volna 16,70 (16,35). KALKUTA (v rupijah za maund 82 funtov): juta nespremenjeno pri 230.
ŽIVILA
Tečaj kakava je nazadoval tako na londonskem kot na nevo-yorškem trgu; tako nizek ni bil že od septembra 1962. Od januarja do konca marca letos pa se je pridelek v Združenih ameriških državah skrčil za 2 odsto v primeri z istim časom preteklega leta. Razpoložljivost s kakavom je več kot zadovoljiva. Računajo, da bo znašal letošnji pridelek 30.000 ton v Gani in 72.000 ton (18.000 ton več kakor lani) v Braziliji. Tečaj sladkorja se je utrdil bodisi v Londonu, bodisi v New Yorku. Neko zasebno ameriško podjetje meni, da bo letošnji pridelek sladkorja vrgel kakih 53,4 milijona ton, kar bi pomenilo 3,6 milijona ton več kot v minuli sezoni. Cena kave je na new-yorškem trgu ustaljena. Američani so uvozili v prvih dveh mesecih tega leta 12 odstotkov sladkorja več kakor v januarju in februarju lani. Prihodnje zasedanje Mednarodnega sveta za kavo bo 27. aprila v Londonu.
TEČAJI. NEW YORK (stotinka dolarja za funt): kakao proti izročitvi v maju 20,57 (21,17); kava po pogodbi «B» proti izročitvi v maju 50,51 (50,12); sladkor proti takojšnji izročitvi 7,95 (7,75), proti izročitvi v maju 7,98 (7,41).
ŽITARICE
Položaj na čikaškem trgu z žitaricami je precej razgiban. Cene pšenici in koruzi še niso ustaljene in naraščajo.
TEČAJI. CHICAGO (stotinka dolarja za bušel): pšenica proti izročitvi v maju 206 Ta (202), v juliju 151 % (157 Ts); koruza proti izročitvi v maju 122 3A (121 Ve), v juliju 123 Vi (123 Ve).
Proizvodnja cementa
V prvih dveh mesecih tega leta je vrgla proizvodnja cementa v Italiji 3.182.064 ton, od tega 1.529.825 ton v severnih, 609.005 ton v srednjih in 667.810 ton v južnih predelih države, a 375.424 ton na otokih.
Dejavnost v kamnolomih je bila razmeroma živahna zaradi u-godnega vremena, pravzaprav živahnejša kakor običajno. Zaradi tega ni mogoča primerjava s proizvodnjo cementa v lanskem januarju in februarju, kajti lani je slabo vreme močno oviralo delo v kamnolomih.
Glede na nezadovoljivo povpraševanje po domačem vinu, kakor omenjeno v tozadevnem članku v eni izmed zadnjih številk »Gospodarstva«, bi dodal nekaj osebnih misli.
Vinogradi s starimi nasadi trt v tržaški okolici so skoro izginili. Povedati je treba, da so v teh vinogradih imeli trto skoro izključno kraških trtorejnic.
Novi nasadi, tj. zadnjih oziroma povojnih let, imajo trto iz trtorejnic iz nižine, tj. iz toplejšega podnebja. Seveda je ta trta tudi v omenjenih krajih doma v toplejšem podnebju, v bogatejši zemlji; ima dobre lastnosti, bogato obrodi, njeno grozdje popolno dozori in je vino po okusu tudi tipično, naj šibo po kraju samem, kakor po kakovosti trte oziroma grozdja. Kar je tudi važno, dozoreva v času trgatve, ima torej vse lastnosti, da se prilega kraju, zato jo tamkajšnji domačini tudi upravičeno hvalijo.
Zaradi dobrih lastnosti so nekatere vrste omenjenih trt pri-
Italija uvaža
vedno več mlečnih izdelkov
Po podatkih Osrednjega zavoda za statistiko je Italija uvozila lani 642.000 stotov sira, od tega 109.000 stotov tako imenovanih sirčkov in 338.000 stotov Emmenthala. V primeri z letom 1962 je narasel uvoz sira za
138.000	stotov, vrednost uvoženega sira pa se je dvignila od 24 milijard lir v letu 1962 na 36 milijard v minulem letu. Med drugimi mlečnimi izdelki so uvozili 392.000 stotov masla ali 113.000 stotov več, njegova vrednost je narasla od 11,5 milijarde lir predlanskim na 17,5 milijarde lir lani. Uvoz mleka v prahu se je povečal za 174.000 stotov, dosegel je 342.000 stotov za približno 4 milijarde lir. Na drugi strani je Italija izvozila samo 256.000 stotov sira proti
266.000	stotom leto poprej. Italija torej uvaža vedno več mlečnih izdelkov. Optimisti razlagajo ta pojav z utemeljitvijo, da se je zdaj že po vsej Italiji razširila blaginja, ki je prinesla tudi večjo porabo potrošnih dobrin, še posebno mlečnih izdelkov. Realisti pa so zaskrbljeni in naglašajo, da je večanje uvoza znak, da se domača proizvodnja mleka in njegovih derivatov krči. Uvoz se veča zlasti iz držav Evropske gospodarske skupnosti.
šle tudi v naše vinograde. Pri tem je potreben preudarek. Ali bodo te trte v novem, tj. mrz-lejšem podnebju, v drugi revnejši zemlji istotako dobro in uspešno uspevale? Bo li grozdje dozorelo v času naše trgatve? Ne kolikšen, kakšen bo pridelek?
Ob ugodnem in toplem vremenu bi se morala trgatev na teh trtah vršiti vsaj 14 dni po običajni domači trgatvi; s tem bi pa tvegali pridelek zaradi nastopajočega slabega vremena. Grozdje takih nasadov, trgano ob času naše trgatve, prav gotovo ne bo doseglo popolne do-zoritve, pri vsem tem, da je naša okolica skoro vsa v takih legah, da jo sonce obseva od jutra do večera, a vendar vse premalo. Okus grozdja ob trgatvi, in še posebno ob neugodnem, mrzlem ali vlažnem vremenu, potegne še po zelenem, nedozorelem, ima zato malo sladkorja, zato je brez izrazito tipičnega okusa glede na vrsto. Iz tega sledi, da tudi vino ne bo tako, kakršno bi si želeli, tj. z vsemi lastnostmi, ki mu dajejo vse pogoje glede kakovosti, da lahko čaka v kleti brez skrbi na primernejšo ceno ali čas.
Da bi prišli spet do tipičnega, polnookusnega, pristnega domačega vina, bi se morali o-prijeti kraških trtorejnic, kar bi pripomoglo k boljšemu dozorevanju grozdja in k ugodnejšemu povpraševanju po domačem pridelku.
Vsaka rastlina se boljše počuti in boljše uspeva, če jo presadimo iz mrlejšega v toplejše podnebje, kakor pa obratno. Zakaj bi ne veljalo to tudi za trto?
— a—-
Sadno drevje vretenčaste oblike
V novejši dobi sadimo drevesa na vrtovih v nizkih oblikah. Najbolj cenjena je vretenčasta piramida. Deblo je pri tej obliki okoli 50—70 cm visoko. V ta namen si nabavimo eno ali dvoletne sadike priznanih, najboljših sort. Seveda morajo biti sadike cepljene na nizkih podlagah, ne na semenjaku ali divjaku. Zemlja mora biti temeljito predelana in rodovitna, kar je prvi pogoj za uspeh. Drevesa začno roditi že v 3.—4. letu po saditvi. Razdalja od drevesa do drevesa znaša navadno 2 in pol metra, v četverokotni obliki. Lahko vzgojimo vretenčasto obliko tudi ob zidu ali ogrodju. Boljše je pa, da sadimo drevesa posamič, navezana na kol.
Glede načina saditve veljajo isti principi, kakor pri saditvi visokega drevja, tako da sadimo
Mnogo pisarniških strojev za izvoz
ITALIJANSKA
PROIZVODNJA
Podatki italijanskega zavoda za statistiko kažejo, da so v prvi polovici minulega leta znatno napredovale gumarska, petrolejska in mehanska industrija. Pri mehanski industriji se je zlasti dvignila proizvodnja avtomobilov, preciznostnih instrumentov in pisarniških strojev. Zanimajo nas predvsem zadnji.
Dokončnih podatkov za vse leto 1963 še nimamo, razpolagamo le z začasnimi podatki. Lanska proizvodnja pisarniških strojev je vrgla približno 1.428.844 strojev, od tega 480.000 prenosnih pisalnih, 223.844 standardnih pisalnih in 725.000 računskih. Proizvodnja prenosnih pisalnih strojev se je v primeri s prejšnjim letom povečala (1962 423.158), prav tako proizvodnja računskih strojev (1962 704.215), medtem ko se je proizvodnja strandard-nih pisalnih strojev skrčila za 12.562 (1962 236.406).
PRIMERJAVA S TUJINO
Italijanska industrija pisarniških strojev zavzema vidno mesto na svetu. V evropskem okviru so izdelali v letu 1962 največ pisarniških strojev Italijani, in sicer 1.338.992, a Nemci 1.231.084. V svetovnem obsegu pa so na prvem mestu Američani, ki so izdelali predlanskim 1.765.350 strojev (vštevši električne računske stroje).
V Evropi izdelajo največ pisalnih strojev Nemci. Glede računskih strojev zasedajo prvo mesto Italijani, ki so izdelali leta 1962 celo več kakor Američani (704.000 proti 441.000). Razmero-ma mnogo pisarniških strojev izdelajo tudi na Nizozemskem, v Veliki Britaniji, Franciji in na Švedskem; ne smemo pa pozabiti na vzhodne Nemce in čeho-slovake, ki stroje izvažajo pretežno na Vzhod, ter na Japonce, ki so v zadnjih dveh letih več ko podvojili proizvodnjo pisalnih strojev z zahodnimi črkami.
ITALIJA MNOGO IZVAŽA
V zadnjih letih, ki so najpomembnejša za industrijski razvoj Italije zlasti glede na razširitev izvoza na tržišča Evropske gospodarske skupnosti, prodirajo proizvodi italijanske mehanske industrije čedalje globlje na trge šestorice, prav tako tudi na trge v izvenevropskih državah. Italijani izvozijo po-1
Uvoz slaščic iz Sovjetske zveze
Italija je uvozila v letu 1961 16 kilogr. slaščic iz Sovjetske zveze, v letu 1962 504 kg, lani pa 1.366 kg surovega kakava v zrnih, katerega pa ne moremo prištevati med slaščice. Izvozila je v Sovjetsko zvezo: leta 1961 6 kg piškotov, leta 1962 141 kg drugih slaščic in lani 18 kg slaščic z medom in 25.000 kg grenkega kakava v prahu.
vprečno 60 odsto proizvodnje pisalnih strojev in 70 odsto računskih strojev. Leta 1961 je znašal izvoz pisarniških strojev šestino vsega izvoza mehanskih izdelkov; vrednost izvoženih strojev je znašala 72 milijard lir od 432 milijard lir, kolikor je dosegla vrednost vseh izvoženih mehanskih proizvodov. Predlanskim (1962) je znašal izvoz pisarniških strojev že 2,5 odsto vsega izvoza mehanske industrije. V prvih enajstih mesecih preteklega leta je dosegla vrednost izvoženih strojev čez 73,5 milijarde lir. V istem času so Italijani uvozili za 22,2 milijarde lir pisarniških strojev; uvoz se polagoma krči, lani se je zmanjšal za 2 do 3 milijarde lir.
Glede izvoza je Italija v rped-narodnem okviru daleč na prvem mestu. Leta 1962 je izvozila vsega 974.236 pisarniških strojev, medtem ko so Nemci izvozili 676.333, Američani pa samo 120.300 strojev.
KAM IZVAŽA ITALIJA
Leta 1961 so nabavile države Evropske gospodarske skupnosti četrtino iz Italije izvoženih pisalnih strojev, Združene ameriške države šestino, ostale države sveta pa več kot polovico. Največ računskih strojev so spet uvozile države šestorice, in sicer skoraj tretjino, medtem ko so četrtino uvozile ZDA, ostalo dobro tretjino pa druge države. Leto kasneje (1962) so prodali Italijani večino pisalnih strojev v evropske države, mnogo tudi v Azijo in Oceanijo, manj pa v Združene ameriške države. Računskih strojev so izvozili naj več v ZDA, povečal se je tudi izvoz v evropske in azijske države ter v Oceanijo.
DOMAČA PORABA
Povpraševanje po pisarniških strojih v Italiji narašča. Leta 1962 je vsakih 1.000 prebivalcev imelo po 2,80 prenosnega pisalnega stroja, 2,16 standardnega pisalnega stroja in (leta 1961) 2,53 računskega stroja. Predvidevajo, da bo dosegla poraba pisarniških strojev v letu 1970 naslednjo raven: na vsakih 1000 prebivalcev 4 (optimistično 4,7), prenosni pisalni stroji in 2,3 (optimistično 2,7) standardnega pisalnega stroja. Glede porabe računskih strojev so predvidevanja skoro nemogoča.
..GOSPODARSTVO"
Izhaja tedensko • Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9. tel. 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.—. Naročnina: letna 1300 lir, polletna 700 lir - Pošt. tek. rač. ((Gospodarstvo« št. 11-9396 - Za Jugoslavijo letna 1200 din, polletna 600 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek. rač. 600-14-603-86 Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno. Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce. Založnik: Založba ((Gospodarstva« • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) - Trst, Ul. Montecchi 6
A VTOPREVOZNISKO PODJETJE
A. POŽAR
TRST — VIA BOCCACCIO. 3 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne.
UDARNA IN ZLATARNA
MIKOLJ KAREL
TRST
Čampo S. Giacomo 3, tel. 95-881
Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
drevesa na isto višino, kot so prej rasla.
Pri vzgoji stranskih vej na mladih drevesih ne trpimo goščave, zlasti bohotne navpično rastoče poganjke na vejah in iz debla stalno odstranjujemo.
Bistvo vretenčaste oblike je v tem, da vzgajamo posamezne stranske veje lepo razmeščeno vzdolž debla navzgor v primernih razdaljah, 50 do 60 cm narazen, tako da ima vsaka veja dovolj prostora in svetlobe za svoj razvoj. Glavno formiranje vej izvajamo poleti avgusta meseca, s tem, da jih upogibamo in navežemo z motvozom ali rafijo navzdol in jih krajšamo približno na 50—60 cm dolžine. Ta način vzgoje je seveda bolj priporočljiv za jablane in hruške, slive in češplje. Na manjših vrtovih vzgajamo tako tudi češnje in višnje, seveda kot nizke oblike, ki so cepljene na šibko rastoči podlagi.
K.

SPLOŠNA PLOVBA PIRAN
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO — POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN — JUŽNA AMERIKA — VIA ZAHODNA AFRIKA (Rijeka • Split . Neapelj - Genova • Marseille • Casablanca - Dakar - Conakry - Tacoradi • Tema. Rio de Janeiro . Santos - Montevideo - Buenos Aires) kakor tudi REDNO LINIJO OKOLI SVETA (iz Jadrana v Indijo - Indonezijo - Japonsko • ZDA - Zahodna afriška obala • sredozemske luke)
IN NUDI
ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja ((SPLOŠNA PLOVBA«, Piran, Župančičeva ulica 24, telegrami: Plovba Piran, telexi: 035-22, 035-23, telefoni: 72-170 do 72-177 in na naše AGENTE PO VSEM SVETU
9
Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — špediter-ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem vagonskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaliranje — Dodajanje ledu in uskladiščen j e blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani.
FILIALE:
Beograd, Zagreb, Ljubljana, Rijeka, Maribor, Sarajevo, Sežana, Subotica, Novi Sad, Zrenjanin,
Jesenice, Nova Gorica, Kozina, Podgorje, Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu, Ploče-Bar.
PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 7 - Tel. 37-823
PRENOVLJENI
Hotel P O ŠTA
TRG OBERDAN 1 — Tel. 24-157, 35-786 (v centru mesta) Udobne sobe s kopalnico — Telefon v vseh sobah
Dvigalo — Centralna kurjava
adriaimpex
TRST,
S. p. A.
Via della Geppa, 9 Tel.: 38-770, 29-135
IMPORT - EXP0RT industrijskih proizvodov
Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT, OM, RIV v Jugoslavijo
IMPEXPORT
UVOZ - IZVOZ - ZASTOPSTVA
TRST, Ul. Cicerone 8 Telef. 38-136 - 37-725
Oddelek za kolonialno blago Ul. del Bosco 20 Tel. 50010 lelegr-: lmpexport - Trieste
U V A 36 A :
VSAKOVRSTEN LES - CEMENT IN GRAD. BENI MATERIAL - MESO IN ŽIVINO
IZVAJA:
TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO
Specializirano podjetje za vsakovrstne konpenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu
JJVOBIL1 HADALOSSO
TRST - TRIESTE, ulica XXX Ottobre vogal ul. Torrebianca, telef. 35-740
nn .	Pohištva dnevne soba oprema
otd’UM	7a upada • vozički - posteljice
pcrmaflcs	Razstave: Ul. Valdirivo, 29 Ul. F. Filzi 7
JnigAxuA6fia KofutA,
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
GLAVNA DIREKCIJA - TELEF. 141, 184 - TELEX: 03-517
	TRST
Konfekcijska trgovina	crso itaii« 1	
	a w*	Telef. 29-043
☆ FID	IAR 	
Izbrana eleganca linije FlMAR za moške, ženske In	
otroške obleke navdušuje vse. Te so neuničljive in	
narejene kot «po	naročilu».
	OBIŠČITE TRGOVINO FIMARI