Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman volja: Za celo leto predplačan ir> gld., za pol leta S gld., za četrt lota
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (insorati) se sprejemajo in volja tristopna petit-vrsta: 8 kr., čo so tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., čo so tiska trikrat. Pri vočkratnom tiskanji so cona primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma so ne sprejemajo. VredniStvo je v Seraeniškik ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/g6. uri popoludne.
Štev. loO.
7 Ljubljani, v sredo 6. julija 1887.
Letnik XV.
Anglija in S C i iu.
Kraljica mogočne angleške države praznovala je 21. junija petdesetletuico svojega vladanja. Velikanske slovesnosti so se vršile v angleški prestolnici. Angleški narod je izrazil svoji kraljici srčno zahvalo ic zvesto udanost. Od vseh strani so hiteli zastopuiki angleškega naroda poklonit se svoji vladarici, ki je z vsemi močmi in vedno skrbjo pospeševala moč in veljavo svoje države. Tudi zastopniki evropejskih držav so kraljici Viktoriji častitali pri tej redki slovesnosti. Med evropejske vladarje pa smemo in moramo prištevati tudi slavnega Leona XIII., rimskega papeža. Leon XIII. je po svojem zastopniku častital angleški kraljici iu se ji zahvalil za varstvo, ktero imajo za časa njenega vladanja katoliki v Angliji.
Irski katoliki so poslali kraljici vdano častitko, ktero so podpisali odlični možje kot: Kari, Fiugall, Granard, Kenmare, Fitzgerald, Freyne, Belle\v, Emly in drugi. Castitka slove: »Hvaležno se spominjamo, da so se za časa vladanja Vašega Veličanstva preklicale zadnje kazenske postave proti katolikom, in da smo prostejši, kakor v prejšnjih dobah naše zgodovine. Naša katoliška cerkev ima isto absolutno prostost, kakor angleška državna cerkev. Dosegli smo v veliki meri prostost v šoli, in akoravno ue veljii še povsod enakopravnost, vendar upamo, da bo Vaše Veličanstvo odstranilo zadnje naše verske zapreke. Z velikim veseljem pozdravimo posebnega zastopnika papeža Leona XIII., ki je priuesel voščila Nj. Svetosti Vašemu Veličanstvu. Kot poglavar katoliške cerkve, v kteri mi živimo, pripozmi, Nj. Svetost na ta način prostost, ktero vživajo Vaši katoliški državljani v širni državi. Naša vera nam ukazuje vdanost in zvestobo svetuemu vladarju. Ko se približamo Vašemu Veličanstvu, storimo to ue lo kot podložniki z največjim spoštovanjem, marveč tudi kot člani cerkve, ki ukazuje zvostobo in pokorščino državi in prestolu."
Iz te izjave moremo sklepati, da angleška vlada ue preganja več katoliške vere, kakor se je še v pričetku sedanjega veka godilo. O tem priča tudi
papežev zastopnik, ki je kraljici častital v imenu poglavarja katoliške cerkve.
Ravno v zadnjem času se je mnogo pisalo in govorilo, da se zopet ustanovi diplomatičua zveza med Anglijo in Rimom. Angleži posebno želč imeti v Rimu svojega zastopnika, ker upajo s papeževo veljavo pomiriti Irce. Tudi v Rimu žele z angleško vlado ponoviti diplomatično zvezo, toda v sedanjih razmerah treba je mnogo previdnosti. Že pred ne-kterimi leti je angleška vlada sprožila vprašanje o svojem zastopuiku v Rimu. Rimski papež pa je želel prej slišati svet angleškega kardiuala Man-ninga. Kardinal Manning je obširno razložil svoje mnenje.
Prizna sicer, da bi bil v mnogem oziru koristen angleški zastopnik v Rimu, veudar bi nikoli ne mogel popolnoma zastopati javnega muenja angleškega in irskega naroda. Zastopal bi le misli in namene istodobne vlade, ki ga je izvolila. Vsaka vlada na Angleškem pa izraža le jedno stran narodnih angleških razmer iu nazorov. V Rimu bi se toraj ne mogli vedno zanašati na angleškega zastopnika.
Kardinal Manning misli, da irske razmere najbolje poznajo irski škofje. Žive med uarodom, vidijo z lastnimi očmi narodovo življenje in morejo govoriti resnico. Od irskih škofov mogla bi se prej zvedeti resnica, kakor pa od uradnih angleških zastopnikov v Rimu. Ti morejo pojasniti položaj irskega naroda. Potrebno bi bilo, da se več irskih škofov snide v Rimu, in ti naj bi poročali o vseh razmerah. Tako bi se najprej končalo vedno nasprotje med Augleži in Irci.
Kar se tiče papeževega nuncija v Londonu, piše angleški kardinal: Na katoliškem dvoru je nuncij gotovo potreben in more veliko koristiti, ker zastopa cerkvenega poglavarja in združuje škofe in katoliško prebivalstvo. Tudi v državah, kjer vladar ui katolik, pač pa je večina prebivalstva katoliška, more nuncij mogo koristiti, posebno če ima katoliška cerkev prizuane pravice. V Angliji pa, kjer katoliška cerkev nima nobene zveze z vladarjem in državo in se opira le na deželno pravico, kakor
sploh vsi podložniki, tukaj nuncij ne more ničesa storiti. Vplivati ne more ne na postavodajo, ne na izvršitev postav. Za duhovščino ne more ničesa druzega doseči, kar sama lahko od vlade doseže. Katoliška cerkev v Angliji nima nobeuih posebnih pravic, temveč je enaka vsem drugim državljanom. Nuncij bi mogel le škodovati, ker bi se vlada hotela okoristiti ž njim pri imenovanji škofov.
Že v pričetku sedanjega stoletja jo hotela angleška vlada preklicati uekaj proticerkvenih postav, ko bi ji pri imenovanji škofov dovolili nokaj pravic. To pa bi bilo ua škodo katoliški stvari. Katoliška cerkev v Angliji ni priznana, vendar je močna, ker je neodvisna od države. Vrh tega pa bi tudi pro-testantje neradi videli papeževega nuncija v Londonu, iu to bi le škodovalo katoličanstvu.
Pri tej priliki je gotovo umestno, ako ob kratkem podamo površen pregled katoliške cerkve za časa vladanja sedanje kraljice.
Na Irskem je živelo pred iO leti nekaj uad 8 milijonov prebivalcev, med njimi 7 milijonov katolikov. Sedaj živo na Irskem komaj 4 milijoni katolikov. Vsled lakote 1. 1846. in 1N47. in mnogih drugih poznejših neprilik so se prebivalci izseljevali v Ameriko iu Avstralijo. Število višjih pastirjev — 4 nadškolije in 23 školij — ostalo je jedualco, pomnožilo pa se je število nižjih duhovnikov in župnij. Posebno pa se je na Irskem razvilo katoliško šolstvo.
V	Angliji so bili prod 50 leti 4 apostolski vi-karijati, 536 duhovnikov in okoli 2 milijona katolikov. Sedaj je v Angliji okoli 1,343.000 katolikov, 2250 duhovnikov, 14 Škotov in jeden kardinal-nadškof. Število cerkev in kapel so je pomnožilo od 446 na 1244.
V	Skoči ji so bili trijo apostolski vikarijati; sedaj so dve nadškoliji in 24 školij. Število duhovnikov je narastlo od 86 na 323, katoliških cerkva od 74 na 305, katolikov od 120.000 na 334.000.
V	Gibraltaru je od I. 1N40. redno apostolski vikar s škofovsko častjo; za 15.300 katolikov ima 11 duhovnih pomočnikov. — Na otoku Malti ste dve školiji.
Andrej Turjaški, Karlovški general in glasovit junak. (1557-1594.)
(Spisal .1. Stekl asa.)
(Daljo.)
Turjaški je prišel ravno o pravem času na bojišče, kajti že se je bil Ilasan vrgel z vso svojo vojsko ua našo. Pripoveduje se (Valvazor I. c..), da je Hasan, poprej kakor se jo podal v bitko, poprašal svojega talismana (turški duhoven), ki je zraven njega jezdil, kakošen konec boja 11111 more prerokovati. Ko je le-ta nekaj izmrmljal, ter prelistal svojo preroško knjigo (fatales libri), ktero je nosil s seboj v nedrih, odgovori mu, da je vsemogočni Rog zapustil Muhamedance, a pridružil so kristijanom. Na te besede so jo Hasan preplašil ter rekel: človek mora vse pretrpeti, kar mu je Rog namenil, bodisi že zlo, bodisi dobro. To pa je bil, pravi Valvazor, krščanski odgovor i/, uekrščanskih ust. (Valvazor I. c.)
Ko je Andrej Turjaški prihitel našim na pomoč,
udarili so Hrvati zopet s podvojeno hrabrostjo na sovražnika. Pri tej priložnosti se je posebno odlikoval ban Rakač s svojo četo. Na obeh straneh so ropotali bobni in brenčalo troblje, da je bilo strašno slišati. Nekoliko časa so so borili z enako srčnostjo ter je boj bil neodločen. Hasan je napadel z vso silo kranjske konjiko in Karlovške arkibusire ter koroško konjiško četo. Ali le-to čete so bilo ohrabreuo po nagovorih svojih zapovednikov Andreja Turjaškega in Adama Raubarja ter so v kratkem odločile bitko s svojimi dolgimi puškami (karabinkami), navalivši se odvažno ua sovražnikovo središče ter neprenehoma streljajo na neprijateljske bojno redove, kakor jo bil Turjaški zapovedal. Slovenska narodna pesen gotovo ni brez pomena proslavila v tej bitki najodličnejoga junaka.
Raubar se je moral posebuo pri tem napadu na sovražnikovo središče odlikovati, kajti: Naproj v dir jo Raubar tekel, Volk inu hlapcu: ,,Stopi" rekel, „Zloz' na to visoko drovcc, Glodaj dobro na banderoo!"
Po boji bandercev se sodi tudi vnetnost boja, namreč ako:
So banderci videt' boli, Trdo miljo bomo 'meli, So banderci pa rodeči, Nič ne bodimo boječi.
Hlapec vidi vso rudeče, To st ri Kranjce vso gorečo; Tako v Turka so zasnali, Da so vsega posabljali.
Turki so sicer poskušali, da bi smelega na-padača obdali, ali smrtonosno streljanje naših junakov jih zmede in kmalo se pokaže nered v njihovih bojnih vrstah, ki so se začele pomikati proti desnemu krilu in proti mostu.
V toni jako ugodnem trenutku udari tretji oddelek vojske pod Eggenbergom na turško desno krilo ter ga razbije, a ob enem je poslal četo vojakov pod zapovedništvom Štefana Blagaja in Jakoba Prauka, da zavzemo most čez Kolpo ter tako Turkom pot zaprejo. Oba sta svojo nalogo dobro izvršila. (Valvazor XV. 526) Po tem takem je netemeljit glas, da se jo most na Kolpi podrl od veliko množice bežečih Turkov, ker oni nanj niti dospeli niso.
Zdaj so bili Turki čisto potisnjeni v kot med Kolpo in Odro. Naša vojska je udarjala na-nje ne-milosrdno; pa tako čisto zmedeni niso niti mislili več na obrambo, nego so začeli bežati k rekam, da jih preplavajo, ter se tako rešijo. V narodni pesni se o tej zadnji borbi poje:
Na angleških posestvih v Evropi so bile toraj pred 50 leti 4 uadškolije, 24 škofij iu 8 apostolskih vikarijatov; sedaj je 7 nadškofij, 43 školij in 1 apostolski vikarijat.
V	Ameriki, kolikor jo je pod angleško krono, je bil pred 50 leti 1 nadškof, 3 škofje in 5 apostolskih vikarijatov. Sedaj je 7 nadškofij, 19 škoftj, 5 apostolskih vikarijatov, 2824 duhovnikov iu okoli 2,200.000 katolikov.
V	Afriki sta bila pred 50 leti na angleškem posestvu 2 apostolska vikarijata; ua predgorji Dobrega upanja iu na otoku Mavriciji. Sedaj je 1 škof, 6 apostolskih vikarijev itd.
V	Aziji je bilo ua angleški zemlji 6 do 7 vikarijatov; sedaj je 6 nadškofij, 16 škofij, 17 vikarijatov.
V	Avstraliji sta bila pred 50 leti 2 apostolska vikarija; sedaj je 5 uadškoJij, J 7 školij, 3 ali 4 vi-karijati. — Na vsi angleški zemlji v vseh 5 delih sveta je 25 nadškofij iu 96 škofij, med 300 milijoni prebivalcev pa le okoli 10 milijonov katolikov.
Upajmo, da se bo katoliška vera vedno bolj širila po angleških deželah. Vsaj resnica povsod zmaga, da je le šiloma ne zatirajo.
Politični pregled.
V Ljubljani, 6. julija.
.S" ©trat a]©
Potovanje cesarjevima Rudolfa po Galiciji je v pravem pomenu besede slovesen sprevod. Povsod ga prebivalstvo navdušeno pozdravlja in mu izraža svojo udanost iu zvestobo. V Galiciji živita dva naroda, Poljaki in Rusi, v vednem prepiru, ker Poljaki krate pravice svojim sodeželanom. Rusi imajo po razmeri števila v javnem življenji le malo zastopnikov. V državnem zboru glasujejo večkrat z nemškimi liberalci vsled sovraštva do Poljakov. Prihod cesarjevičev v Galicijo bo gotovo zmanjšal nasprotje med Poljaki in Rusi iu morda tudi razrušil steno, ki je ločila sorodna si naroda. „Rratska si naroda, ki prebivata v deželi, naj skupno delujeta za blagor dežele in tako koristita celi državi." Te besede naj bi si zapomnili ne le Poljaki in Rusi, marveč vsi narodi v staroslavui Avstriji.
Moravsko c. kr. deželno sodišče je prosilo odvetniško zbornico v Rrnu, da le taki odvetniki zagovarjajo zatožence pri sodni,jskih obravnavah, ki so zmožni jezika zatožencev. Zbornica pa je odgovorila, da prošnji ue more ustreči, ker bi se s tem zagovornikom delala krivica. Ta odgovor nas no more osupniti, ako pomislimo, da iinajo v zbornici Nemci večino. Deželno sodišče bo gotovo storilo potrebne korake iu podučilo odvetniško zbornico o ukazu pravosodnega ministra z dne 19. aprila 1880.
Ako so vsa poročila resnična, potem je gotovo ogerski ministerski predsednik pravi mož za finance. Dohodki se bodo znižali za 16 milijonov, stroški zmanjšali za 6 do 7 milijonov. Skrajni čas bi bil gotovo, da ogerska vlada nekoliko vredi svoje finance. Sedaj Tisza sam prizmi, da sedanja finančna politika ni bila na korist državi. — Naučni minister je razposlal pisanje rninisterstvom notranjih zadev, financ, pravosodja in nekterira ogerskim škofom, da se zopet prično obravnave o kougrui nižje duhovščine. Dotičua komisija ima prvo sejo 1. sept.
Vnanje države.
»Pol. Gorr." se poroča iz Peterburga, da ruska vlada nima nobene posebne koristi od novega
»Turka bomo pozobali, Kakor da bi črešnje brali: Prej miru ne bomo dali, Dokler ga ob tla no djali."
In to se je tudi zgodilo, kajti le redkim se je posrečilo, da so reko preplavali, ker so tukaj bregovi rek jako strmi ter je bilo jako težko iz vode na breg dospeti, vrh tega pa se je zagnala tolika množica ljudi v vodo, da je eden drugega pri rešitvi oviral. Kdor ni znal plavati, lovil se je za drugega, pa sta navadno oba vtonila. Od množice plavarjev si videl komaj vodo, ki je tako postala skoraj za vse grob. Od 18.000 vojakov, ki jih je Hasan prepeljal čez most, rešilo se jih je komaj 2500 mož. (Valvazor XV. 529—530.)
Tudi sam Hasan paša vtopil se je v vodi. Koliko pa se je sploh ljudi [in konjev potopilo, vidi se odtod, da so še tretji dan po bitki plavala trupla po vodi.
(I)alje prih.)
srbskega ministerstva. Rusija je že s tem zadovoljna, ker je odstopilo Rusiji popolnoma sovražno ministerstvo. Tudi v Rusiji spoznajo, da se je v Srbiji premeuilo ministerstvo le vsled uotranjih razmer.
Bolgarsko sobranje je imelo v ponedeljek prvo redno sejo. Predsednikom je izvoljen Stambu-lova kaudidat Tončev z 275 glasovi; 74 glasov je dobil opozicijski kandidat Valčev. Podpredsednikom je izvoljen Caharija Stojanov, ki je izjavil, da bo kot podpredsednik vedno upiral se Katkovu in Miu-grelcu. Došlo je več brzojavk od rodoljubnih zvez, ki zahtevajo, naj sebranje voli kneza. Opozicijski poslanec Risov je hotel govoriti; zbornica mu je za-branila. Včeraj je bila druga seja. Na dnevnem redu je bilo poročilo deputacije do vnanjih držav. Skoraj gotovo bodo regeuti nasvetovali tri kandidate za bolgarski prestol. Danes je volitev kneza na dnevnem redu. — To so brzojavna poročila iz Trnovega. Časuiki različno presojajo odločilni korak bolgarskega regeutstva. Vsi pa se strinjajo v tem. da regenti ne bodo dosegli svojega namena. Princ Aleksander in Ferdinand Kobnrški sta edina resna kandidata, ki pa ne bota prevzela izvolitve. In če eden teh tudi prevzame izvolitev, države ga ne bodo potrdile. Sedanje zborovanje je le neka demonstracija, ktere države ne morejo odobravati. Celo Rol-garom prijazni „Pester Lloyd" piše: Regenti imajo skriven namen; kar se je dosedaj razneslo posvetu, je tako zamotano, da ue moremo uganiti, kar se vrši za zagrinjalom. In kaj dosežejo regenti, ako sebranje izvoli kneza? Ničesa druzega,_ kakor da se še bolj zamota bolgarsko vprašanje, če pa regenti na vsak načiu stavijo ua dnevni red volitev kneza, hočejo vstreči želji naroda, ali pa imajo skrivne namene, kterih mi ne poznamo. Kedar se prično obravnave, mogoče bo nam spoznati skrivuost in pravi položaj. To pa je gotovo, da Bolgari v sedanjih razmerah s kuezom ne bodo ničesa dosegli. Bolje bi bilo, ko bi sebranje izvolilo začasnega regenta, o kterem bi se države prej sporazumele, kakor o knezu.
Ruski vojni minister Vanovskij je odpotoval ob transkaspiški železnici v Askabad, kjer imajo Rusi zbranih 26.000 vojakov. To kaže, da se bodo v Aziji vršili pomenljivi dogodki. — Vsi ruski listi pišejo, da sedanje zborovanje v Bolgariji ne bo imelo nobenega vspeha. — Namestnik nemškega cesarja v Alzaciji iu Loreni, knez Hohenlohe, namerava blizo Varšave ustanoviti papirno tovarno. Kupil je že zemljišče za 15.000 rubljev. Vsled nove postave proti tujcem pa ne sme zidati tovarne in tirja denar uazaj od prodajalca. Ta pa se brani, in zadeva se bo rešila pred sodiščem. — ,.Mosk. Vjedomosti" pišejo o ruski armadi : Nemški strategi (vojskovodje) pišejo, da se je ruska armada pomnožila v zadnjih letih in preustrojila po nemškem vzoru. Kaj bi rekli nemški vojaški krogi, ko bi Rusija po nemškem vzgledu vpeljala triletno službo in bi bila pri naboru novincev tako stroga in natančna, kakor nemške oblasti? Nemčija z velikim trudom na leto pomnoži svojo armado za 15.000 do 20.000 vojakov, Rusija lahko število podvoji. To je za politike zanimljiva resnica. Rusija pa more postaviti v boj celo armado kozakov, kterih ne prištevajo redni ruski armadi, akoravno so tako dobro oborožeui in izvežbani, kakor redna armada. Naši kozaki tudi v mirnem času opravljajo isto službo, kakor stalna armada. V resnici Rusija nima nobene iregularne armade. Imamo izvrstne ljudi, ktere moremo vrlo izvežbati. — Vse oblasti v Kurlandiji so dobilo povelje, da natančno nabero podatke o številu tujcev. — Srbska kraljica je iz Jalte odpotovala v Odeso.
Iz Pariza se je poročalo, da francoski vojni minister ne bo napovedal orožnih vaj, ker je ugovarjala nemška vlada. Sedaj se zopet preklicu jo ono pororočilo kot neresnično. Poprej pa mora zbornica dovoliti potrebne stroške. »Figaro" piše. da so nektere države opomnile grofa Pariškega, da je mir v Evropi v nevarnosti, ako pride v Franciji radikalna vlada na krmilo. Ko bi bil Boulanger še ostal v ministerstvu, uuela bi se v kratkem vojska z Nemčijo. Grof Pariški je na otoku Jersey, kjer se večkrat posvetuje z veljavnimi osebami o položaji v Franciji. O desnici v francoski zbornici je rekel, da odobruje njeno postopanje. Desnica se mora vedno ozirati na koristi države. Ako se desnica drži sedanje politike, podpiral jo bo s svojo veljavo.
Italijanska zbornica v kratkem konča obravnave. Kraljevi dvor in zastopniki vnanjih držav za-puste te dni Rim in odputujejo na počitnice. — Pietro Carducci je kot uradnik v trgovinskem ministerstvu skrivoma prodajal visoke italijansko in vnanje redove; ponarejal je pisma, kraljev podpis in ministrov. Nabral si je ua ta način mnogo denarja; sedaj ga imajo že pod ključem. — V finančnem in poljedelskem ministerstvu se posvetujejo o povih trgovinskih pogodbah z Avstrijo, Francijo in Švico. — Iz Massave se je vrnil v Florenco ranjen vojak Barzaghi. Prebivalstvo mu je šlo s zastavami nasproti. Kričali so: »Armada uaj živi, pogine vlada!" Množina se je sprijela z žaudarmerijo; več ljudi je ranjenih. — V gorenji Italiji bodo vojaške vaje.
Pri volitvi v Spaldingu je propal pristaš sedanje angleške vlade. »Morning Post" svetuje vladi, naj sprejme v kabinet nektere liberalne unijoniste.
Drummond Wolf je naznanil turški vladi, da Anglija ni zadovoljna, ker sultan ne potrdi pogodbe gledč Egipta. »Le Nord", glasilo ruske vlade,
piše: Sultau ve dobro, da bo drago plačal pogodbo. Ako potrdi pogodbo vsled pritiska angleške vlade, moral bo priznati Angležem nove pravice, pogodba pa ostane neveljavna, ker je Francija in Rusija ne bote potrdili. Kedar bo Anglija skušala izvesti pogodbo, ugovarjale bodo nektere države; ta ugovor pa ue bo prazen. Lord Salisbury to dobro ve; poznA zapreke, ki zastavljajo pot Angležem v Egiptu. Vendar nobeden ne trdi, da ta zadeva more motiti mir v Evropi. Angleži bodo zadovoljni s svojim sedanjim vspehom. Vprašanje pa je, ali jim bo koristil in sad rodil sedanji vspeh. Francoska vlada je odločno ugovarjala pogodbi. Narod francoski je vsled odločnega koraka svoje vlade vznemirjen. Boje se namreč, da je vlada predaleč zašla, ker nasprotuje Angliji, ktero podpira Nemčija in morda tudi Avstrija in Italija. Ruska vlada je Franciji vedno svetovala zmernost in previdnost. Vendar je še vedno mogoča srednja pot, ker Francija zahteva le svoje pravice. Francija ne more pustiti, da z nogami teptajo njene koristi in pravice v Egiptu; ako molči, zgine njena veljava kot evropejske velesile. Sploh pa Francija postopa v sporazumljenji z Rusijo, ki ne bo odrekla svoje pomoči, akoravno angleški listi pišejo, da se morete Anglija in Rusija sporazumeti ua Balkanu. Rusija ne bo skrivaj z Anglijo sklepala pogodbe, da namreč Angleži gospodarijo v Egiptu, Rusi pa na Balkanu. Kar se tiče zveze Anglije z Nemčijo, mislimo, da so prazne besede, ker je Nemčija v zvezi z Avstrijo. Sicer ste Nemčija in Avstrija v tem vprašanji na angleški strani. Vsaka država ima v tem oziru proste roke. Trdimo pa, da se Nemčija in Avstrija ue bote potegovali z orožjem za angleške koristi. O tem smo prepičani.
Iz Madrida se poroča, da sta se v senatu sprla vojni minister in vrhovni nadzornik pešcev. Kraljica je takoj podpisala ukaz, da se uadzornik odpusti iz službe.
Iz Simle se poroča, da so afganslei vstaši bili premagani. Bili sto dve bitki, 13. in 16. junija.
Izvirni dopisi.
S Krškega okraja, 3. julija. (O k r a j u a učiteljska konferenca in občni zbor »Pedagogiškega društva" n a K r š k e m.) Učiteljstvo Krškega okraja je imelo svojo običajno letno konferenco pod vodstvom okrajnega šolskega nadzornika g. profesorja J. Vodeb-a v 30. dan meseca junija v Krškem šolskem poslopji. Namestnikom je gosp. nadzornik imenoval g. nadučitelja Grča r-j a iz Mokronoga. Perovodjema sta bila voljena g. učitelj Leveč iz Radeč in gospica učiteljica Š m i t i k iz Boštanja.
O stanji šol, napredku poduka sploh in v obče je poročal g. nadzornik ter se je, kar se tiče tega — izvzemši par šol — prav povoljuo izrazil. Temu poročilu je sledil govor g. Gabršek-a »o individualnosti otrok". Med drugim je omenjal, da je učiteljeva dolžnost spoznavati individualnost posameznega otroka, kajti le potem zamore šolnik vspešno postopati, ako ou dobro pozna duševna in telesna svojstva slehernega mu v poduk iu vzgojo izročenega otroka. Se ve, da v ta namen potrebuje obilo časa za opazovanje in študiranje pri šolskih otrocih.....
»Štiri letne čase", na podlagi dotičnih sestavkov v berilih, je obravnaval praktično za vse skupine g. C e p u d e r.
Na to so se določile knjige iu berila za prihodnje šolsko leto. — O stanji, uporabi in o ra-čuuu okrajne učiteljske knjižnice je poročal gosp. G a b rš e k.
V stalni odbor okrajne učiteljske konference so bili voljeni gg.: B e z 1 a j , G a b r š e k , M e d i č in Ravnikar; v odbor okrajne knjižnice pa gg.: Abrarn, Cepuder, Lapa j ne, Medič in gospica M i h e 1.
Od posameznih nasvetov uaj omenim dva iu sicer: meščanski učitelj g. Bezlaj je predlagal spremembo velicih počitnic, kakor je bilo učiteljstvo že sklenilo pri lanski konferenci; a letos je bilo ono — ne vemo čemu ? — druzih misli in predlog je propal. — Učitelj g. R a v n i k a r je pa predlagal 50 gld. podpore iz doneskov za okrajno učiteljsko knjižnico za letos na svetlo izdani »Peda-gogiški letnik", kar je bilo — razun dveh glasov — od vseh ostalih navdušeno vsprejeto.
Konečno se g. uadzornik zahvaljuje gospodoma poročevalcema za trud, kakor tudi vsem drugim — zlasti navzočemu g.'okrajuemu glavarju, ki je skupščino počastil s svojo prisotnostjo ter zaključi konferenco s trikratnim »živio" na presvitlega vladarja. — Za vzorno iu nepristransko voditev zborovanja
se je v imenu učiteljstva zahvalil go3p. nadzorniku g. Grčar. S tem je bil pri kraji oficijelni del.
Skupni obed smo imeli na vrtu gostilničarja g. G r e g o r i č a. Z vso postrežbo — zlasti pa s kosilom in pijačo — smo bili vsi zadovoljni; tudi cena ni bila visoka.	(Konec prih.)
Iz Gradca, 4. julija. »Tagespost" ima v svoji 183. številki telegram iz Beljaka, v kterem sporoča o nekem shodu volilcev, ki ga je sklical koroški poslanec G h o n v Ziljski Bistrici dne 3. julija t. 1. in kterega so se večinoma „vindišarji" vdeležili. Tistim „viudišarjem" je poslanec Ghon celo uro govoril in račun svojega delovanja pokladal, s kterim so bili „vindišarji" tako zadovoljni, da so mu celo večkrat besed« prestrigli, konec govora so pa sklenili sledečo resolucijo : „Velečastnemu poslancu Ghonu izreka se najtopleja zahvala za temeljite današnje razprave, kakor tudi se mu izreka za dosedanje njegovo po-žrtovalno zastopanje v državnem zboru neomejeno zaupanje. Ob enem se taisti naprosi, da naj bi tudi nadalje tako zavestno zastopal koristi svojih volilcev." Tako daleč „Tagespost". Tu se moramo že vprašati: Kdo in kakošni so bili tisti »vindišarji", kterih je bila večina ua shodu? Prej ko ne, in to prav iz-vestno taki, kakor je Ghon sam, namreč zagrizeni Nemci, ki po slovenski zemlji prebivajo, in pa kaki brezznačajni odpadniki. Da Sloveuca ni bilo nobenega ondi, ki bi bil Ghonu zaupnico podpisaval ali odobraval, stavimo glavo! če koroški Slovenci le količkaj bero, kaj se godi v državnem zboru, potem pač ni mogoče le jeduo minuto dvomiti, ali je poslanec Ghon njihov politični prijatelj ali uasprotnik. če bi pa koroški Slovenci kljubu razpravam letošnjega državnega zbora še veduo tolišujo slepoto imeli, da Ghona smatrajo za svojega političnega prijatelja, naše slovenske poslance pa, ki so se moški za zatirane brate svoje korotanske potezali in so morali marsikako neslano zarad tega požreti od nasprotne strani — s kratka prezirajo: no, potem res ni dosti upanja, da bi Slovencem na Koroškem še kedaj trava zelenela; kajti za tolišnjo slepoto ne raste uikako zdravilo! Veselilo bi nas, če bi kdo koroških naših prijateljev hotel ta shod v „Slovencu" nekoliko popisati, kakor je bil v resnici, da bi vsaj vedeli, kako in kaj. Dobro bi bilo to tudi zarad naših poslancev, da bi taisti vsaj vedeli, ali so glede koroških Slovencev res bob v steno metali ali se je nadjati kaj sadu od truda!
Iz Sarajeva, 2. julija. (Pravda o velik; goljufiji.) Tu se je pričela velikanska kazenska konečua obravnava proti židovski družini Baru h, ki je več let zakladala cesarsko vojsko v Bosni in Hercegovini z živežem. Načelnik družbe Danijel, Baruh, začel je to zakladanje s kakimi 20.000 ali 30.000 gld., in danes po preteklih petih ali šestih letih ima mož polčetrti milijon goldinarjev premoženja. Od kod jih je dobil? Iz zemlje mu niso zrastli. Na drevji tudi ne dozoreli. Prišle-paril ali, da po židovski rečem, »prislužil" si jih je z goljufijo. Mož ni dajal takega blaga, ka-koršnega bi bil moral vsled sklenjene pogodbe za dobro ceno dajati, temveč veliko slabeje. Namesto lepe pšenične moke, dajal je mešano, lepo s slabejo, pa tudi pšenično z ječmenovo. Rum, žganje in vino za cesarsko vojno je sleparska družba sama delala. Trk tega očita se družbi Baruh, da je svoje pod-zakupnike kar od kraja vse grdo oguljnfala in jih je druzega za drugim ob vse premoženje spravila, sama je pa bogatela brez primere. No, to ni nič novega, in se popolnoma vjema z židovskim pijavč-nim značajem.
Bogastvo, ki so si ga po tem nepoštenem potu pridobili, je pri teh ljudeh ob enem podlaga nepo-pisljivi ošabnosti, ki celo pred soduijo ne pozna višje veljave od svoje. Vsled tega je bil predsednik sodnega dvora prisiljen, dva uda te družbe zarad predrznega obnašanja pred sodnijo disciplinarno kaznovati, in sicer enega z 20 gld. globe ali 48 urnim zaporom, druzega pa z 48 urnim zaporom v samotni sobi. Tretjega, Mijo Izlamovič po imenu, so pa zarad krivega pričanja, pod prisego storjenega, takoj zaprli. Baruhov podzakupnik Izidor M a ta ras trdi pred sodnijo, da ga je Danijel Baruh za 64.000 gld. ogoljufal, iu to na ta način, da mu je Mataras razno blago pošiljal, Baruh pa pri vseh svojih .31/, milijonih denar za blago vendar-lo dolžan ostajal. In tako je mož ogoljufal še več druzih. Zanimiv bo na vsak način konec pravde, in se je nadjati, da se tu ne bo vresničila že jako obrabljena prislovica, da „v deveti deželi male tatove obešajo, veli ke pa puščajo , da so prosti."
Domače novice.
(Vabilo) k društveni besedi, ki jo priredi mlrodua čitalnica Ljubljanska na društvenem vrtu v soboto dne 9. julija 1887. leta. Vspored: 1. Koračnica; igra vojaška godba. 1. Nicolai: Ouvertura iz opere „Die lustigen Weiber vou \Vindsor"; igra vojaška godba. 3. Tovačovsky: „Veltava"; moški zbor. 4. Grof Wiirtemberg: „ Verlobungs-Toaste", valček; igra vojaška godba. 5. Nedved: »Domovina"; moški zbor. 6. Verdi: Tercet iz opere J due Foscari"; igra vojaška godba. 7. Gerbič: „Na razhodu"; moški zbor. S. Eberhart: »Lustige Zeiten", polka fran<;aise; igra vojaška godba. 9. Lisinski: »Predivo je prela"; moški čveterospev, pojo gg. Razinger, Pribil, Štamcar in Paternoster. 10. \Vagner: Entree-Akt iz opere »Loheugrin"; igra vojaška godba. 11. Vogl: »Naše reke"; moški zbor. 12. Hertel: Potpourri iz baleta »Flik und Flok"; igra vojaška godba. 13. Kral: »Colosseum", mazurka; igra voj. godba. 14. Gerbič: »Pod prozorom", moški čveterospev; pojo gg. Razinger, Pribil, Stamcar in Paternoster. 15. Strauss: »Nordseebilder", valček; igra vojaška godba. 16. "VViudsor: „Es war ein Traum", pesem za bariton; igra vojaška 'godba. 17. Loterija. Začetek ob 8. uri zvečer.	Čitalniški odbor.
(Grof Harrach), ki je »Matici Slovenski" podaril pred nekimi leti veliko čeških knjig, poklonil je »Narodnemu Domu" 100 gld.
(Poverjeniki banke »Slavije") zborovali bodo v Ljubljani v četrtek dne 7. t. m. Pri letošnjem občnem zboru dno 14. maja bili so za poverjenike izbrani sledeči gospodje: Peter Bajs, posestnik v Dvoru ob Vrbskem jezeru; Juraj B i a n k i n i, vrednik »Narodnega Lista" v Zadru; dr. Karol Bleiweis vitez Trs teniški v Ljubljani; dr. Lavoslav Gre-gorec, državni poslanec, dekan pri Novi Cerkvi poleg Celja; Kazimir Jelušič, občinski blagajnik v Kastvu; Slavoj Jenko, veletržec, deželni poslanec v Podgradu istrskem; Franc Muri, veleposestnik, deželni poslanec, pri Jezeru na Koroškem; Ivan M urnik v Ljubljani; Ivan Nabergoj, državni poslanec na Proseku; Franc Povše v Ljubljani; dr. Albin Po z ni k, c. kr. notar v Novem mestu; dr. Makso Samec, deželni poslanec, v Kamniku; dr. Josip Srnec, odvetnik v Celji; Gašpar Sorn, posestnik v Grajskej vasi v savinski dolini; dr. Josip Vošnjak v Ljubljaui in Dragotin Žituik, posestnik v Borovnici.
(Banka »Slavija") poslala nam je svoje poslovno poročilo za leto 1886. Iz istega posnemamo, da je imela v preteklem letu 100.240 članov, kterim je zavarovala kapital 178,414.208 gld. 31 kr. Samo za življenje bilo je zavarovanih 40.497 oseb za 22,835.193 gld. 31 kr. Njeni rezervni in poroštveni fondi iznašali so koncem minolega leta 6,725.239 gld. 54 kr. Od leta 1885 pomnožili so se ti fondi za 140.593 gld. 46 kr., dasiravno se je vlani izplačalo članom podedovanjskih društev 466.492 gld. 28 kr. Vse premoženje bankino, naloženo v vrednostnih papirjih, v posojilih na lastne police, v hipotekah, v posojilnicah in v poštni hranilnici, iznašalo je 6,547.858 gld. 21 kr. Za škode se je izplačalo v letu 1886. 1,264.503 gld. 24 kr., v vseh osemnajstih letih bankiuega obstanka pa 11,860.321 gld. 31 kr. — Iz tega kratkega posnetka iz obširnega in jako pregledno sostavljenega poslovnega poročila je vidno, da banka kljubu napadom nemških listov stalno napreduje in da mora njena uprava z mirno vestjo gledati v bodočnost.
(Poluletni računski sklep) »K m e t s k e posojilnice Ljubljanske okolice" v Ljubljani kaže dohodkov S4.6S9 gold. 40 kr. Izdajkov pa 84.488 gl. 3 kr., toraj skupnega prometa 169.177 goldinarjev 43 kr. — Posojil se je dalo 54 859 gl., nazaj plačalo pa 35.882 gld.; stanje posojil sklepom poluleta 81.168 gold. 50 kr., toraj v primeri z začetkom leta 18.977 gld. več. — Hranilnih vlog se je izročilo za 37.433 gld. 37 kr., izplačalo pa 8119 goldinarjev 36 kr.; stanje hranilnih vlog sklepom polluleta 85.714 gold. 1 kr., v primeri z začetkom leta 29.314 gold. 1 kr. več. Stanje denarja naloženega pri drugih denarnih zavodih 20.618 goldinarjev 82 kr.
(V kranjsko hranilnico) je v minulem meseci juniji 1765 strank vložilo 533.590 gld.; izplačajo se je 1767 strankam 378.737 gld. 70 kr.
(Vladni svetovalec dr. Valenta) je iraonovau podpredsednikom c. kr. deželnega zdravstvenega sveta.
(Puškinova dela), ktera je izdal A. C. Suvorni v Peterburgu, došla so včeraj v Ljubljano v 50 izvodih, po 10 zvezkov.
(Tri lune.) Z Dobrne, 4. julija, se nam piše: Nocoj je ura v zvoniku odbila pol devet, ko sem poleg vile »Brauner" šel v topliško dolino. V ob-nebju se je pred mesecem bila megla razprostrla tako, da so se ob enem videle tri lune v ravni črti ena pod drugo. Najjasnejša bila je srednja. Ali zmotil sem se, ker sem mislil, da je mesec na sredini iu da sta ostala kroga le krasen odsev. Sčasoma je spodnji krog od dolenje straui začel zginjati, za njim isto tako srednji, ki me je vsled tega prepričal, da sem se v sodbi motil, dokler sem opazoval »tri" lune.
(Para sv. Ožbalta) ob Dravi na Štajarskem je že precej časa sirota, brez župnika. Minolega četrtka se je, kakor se nam piše, tje pripeljal č. g. Hernah iz Rožne doline, da truplo svojega očeta spremi k večnemu počitku. To priložnost so dobri 1'araui porabili ter so svojega rojaka preprosili, da je, ker so okoliščine ravno dopuščale, ostal tam. Vsled te,f.pa so tamošnji verniki v nedeljo zopet mogli biti pri službi Božji v domači cerkvi.
(Vabilo.) Prostovoljna požarna bramba v Višnji gori priredi v nedeljo, dne 10. julija 1887, v prostorih grajščine kneza Turjaškega veselico s petjem in tombolo. Cisti dohodek namenjen je v podporo temu društvu. Začetek točno ob 4. uri popoludne. K tej veselici usoja si slavno p. n. občinstvo najvljudneje vabiti
odbor.
(Ojstro streljanje) topničarjev na Krškem pričelo se je 4. julija in bo trajalo do 10. septembra z malimi presledki. Streijai bodo topničarji iz Zagreba, Ljubljane, Gorice, Celovca, Radgone, Strassa, iu Gradca. Vaje v vojnem streljanji bodo 8., 15., 22. iu 29. julija; 5., 12., 19. in 26. avgusta, in 2. ter 9. septembra, vselej na petek, kar naj si ondašuji prebivalci in plovci dobro zapomnijo, da ne bodo smrtni nevarnosti preblizo hodili.
(Vtonil je) lOletui Miha Vavpot v Konjicah dne 25. junija. Trije šolarji so se šli omenjenega dne v Savinjo kopat. Poredna, kakor jo šolska mladina navadno, vlekla sta dva vbozega Mihca toliko časa za noge v vodo, dokler ga ni neka globel požrla. Na vpitje priteče vincar Anton Jošt, ki je pa dečka že mrtvega iz vodu potegnil.
(Čast slovanskim velikošolcem (iraškim!) »Zakaj pa", bo morda kdo vprašal. Zato, ker so pametni mladenči, ki ne ljubijo razpraskanih iu zatlikanih obrazov, po kakoršnih »burša" že od daleč spoznaš. S kratka, slovanski velikošolci se tudi v Gradcu bolj za knjige brigajo, kakor pa za dvoboje. Ker je pa pri nemških vseučiliščnikih stvar menda ravno narobe, je rektor magnilicus tukajšnjega vseučilišča dr. Schauenstein, velikošolcem s posebnim povdar-kom, da to gre »an die deutsche Studentenschaft", strogo prepovedal vse dvoboje, in je hudo zažugal tistemu, kdor bi se še na dalje za to prepoved ne brigal ter bi se meni nič tebi nič dalje pretepal.
(Za trgovce.) Z dnevom, ko se je odprla Hrpeljska železnica 5. julija, stopile so na južni železnici sledeče direktne tarife v veljavo: a) južno-zapadno -avstro- ogerske tarife morskih luk za brzo iu tovorno blago v prometu med Tržaškim sv. Andrejem (kolodvor Hrpeljske železnice), Tržaško luko, Tržaškim južnim kolodvorom, Puljem, Rovinjem in Reko po eni straui, in med postajami avstrijskih državnih železnic po drugi strani; b) Tarife za brzo in tovorno blago v prometu med postajami pod a) navedenih luk in med postajami Divača, Celovec, Ljubno (juž. žel. in dr. žel.), Beljak (juž. in drž. želez.) Te tarife imajo razven navadnih splošnjih tarif tudi izjemne tarife za rudninsko blago in uvozne stvari.
(Tržaški mestni zastop) je sklenil, da se razdeli tistih 100.000 gold., ktere je presvitli cesar podaril iz čistih dohodkov državnih loterij za deželno norišnico primorsko. Istra, Trst in Gorica dobe po jeduo tretjino in ne v razmeri števila prebivalcev v posameznih deželah. Ko bi se denar razdelil z ozirom na število prebivalcev, dobil bi Trst najmanj, ker šteje 145.000 duš, Goriško pa šteje 212.000 in Istra 293.000 prebivalcev.
(Črnogorski knez) došel je v ponedeljek s kneginjo iz Francije v Trst. Takoj sta se odpeljala na ladijo »Sibil", ki jih je popoludne odpeljala v Kotor.
»Katoliška Bukvama" v Ljubljani
priporoča sledeče knji«e:
Perthes, Tasclicil-Atlas, 23. Auflage. Vollstandig nou bearbeitet von Hermanu Habenicht. 24 colorirto Karton in Kupferstioh. Mit geographisch-statistischen Noti zon. 1887. V platno voz. gl. 124. Kobler, Katholisches Leben itn Mittelalter, Auszug aus Kenelm Henry Digby's „Mores Oatholioi: or. Agcs of Faith."
1.	Band. gi. 320.
Hafner, Satnmlunff zeitf/em/isser Broschilren. gl. 2 79.
Obseg: Der moderne Materialisraus. —• Goethe's Faust als Walirzeichen moderner Cultur. — Goethe's Dichtungen anf ihren sittlichen Gehalt gepriift. — Griifin Ida Hahn-Hahn. — Der Atheismus als europilische Grossmacht. — Randzeictinungen zu Jausseu's Gesehichte. — Das Ignoramus und Ignorebimus der neueren Naturforschung.— Schlafeu und Triiuraen. — Voltaire und seine Epigonen. — J. J. Rousseau und das Evangelium der Revo-lutiou. — Die Baeillen des sozialen Korpers.
Hettinger, Apoloffie des Chrisfenf/nims. (i. Auflage. 2 Ban de in
5 Abtheilungen. gl. 1240. Kreiten, Voltaire. Kin Oharacterbild. 2. vermehrte Auflage. Z Voltairovo
podobo. Vezano gl. 4 96. Lutze, Lehrbneh (ler Ilomfiopathie. 10. Auflage. gl. 310. Geistbeck, Der IVelfrerkehr. Telegrapbie und Post, Eisenbahnen und Sohifftahrt in ihror Kntvvickelung dargestellt. Mit 123 Abbil-dungen und 33 Karton, gl. 4 00. Krek, Einleitunff in die slarisehe Literata rr/eschichte.
Akaderaiselie Vorlesungen. Studien und kritisehe Streifziige.
2.	vollig nou boarbeitete und orweiterto Auflage. J 887. gl. 12. Das allf/emeine bftrfferliche Gesetzbneh tur das
Kaisertliurn Oesterreich. 12. verbesserte Auflage. 1S87. Vezano v platno gl. 2 50.
Haidinger, Selbstadvokat oder gemcinverstiindliehe Anleitung, wie man sich in Rochtsgeschaften allor Art solbst vertreten und die nothigen schriftliolien Aufsiitze, wie: Testamente, Vertrage, Kingaben und Gesucho aller Art etc. etc. ohne Hilfo oines Advokaton vollkommon rechtsgiltig abfassen kanu. 14. Auflage. Vezano v platno gl. 4 60.
Med vsemi drugimi enakimi knjigami so le-te najboljše, popolnoma zanesljive, najobširneje, primerno najcenejše in v vseh zadevah izkušen svetovalec.
Z mesecem julijem t. I. pričel je izhajati vsaki mesec „Katholischer Literatur-Bericht \ ki prinaša književne novosti; kdor ga izrecno zahteva, pošiljamo mu ga brezplačno.
Razne reči.
— Koliko gledališč pogori. Zadnjih 135 let je pogorelo 632 gledišč ter je pri tem prišlo ob življenje 10.530 ljudi. Zlasti uajuovejši čas so jako pogostni taki požari, kajti v preteklih 5 letih pogorelo je 174 gledališč, in od leta 1870—1880 štejejo na vsako leto 121 ob taki priliki ponesrečenih ljudi.
Telegrami.
Pulj, 0. julija. Danes se jo spustila v morje stolpna ladija „Cesarjevič Rudolf" v prisotnosti presvitlega cesarja, nadvojvod Karola Ludovika in Ferdinanda Este, nadvojvodinje Marijo Terezije, ki je kot kumica nadomesto-vala cesarico. Navzoči so bili tudi poveljnik mornarice, vojni minister in drugi. Poveljnik brodovju je nagovoril cesarja, cesar je blagovoljno odgovoril rekoč: Današnja znamenita slovesnost ima za vojno brodovje velik pomen, ker bo nova stolpna ladija zelo pomnožila moč državo na morji. Ako je božja volja, naj nova ladija v boji tudi v prihodnje pripomore k zmagi in slavi avstrijske zastave. V lastnoročnem pismu je pisal cesar Sternecku, poveljniku brodovja, da je za časa svojega bivanja v Pulji se zopet pomiril in prepričal, kako mornarstvo zvesto in resno spolnuje svojo dolžnost in pospešuje vojaško izvežbanost in ročnost. Popolnoma prepričan o velikem napredku izreče cesar poveljniku Sternecku, vsem pomorskim častnikom, mornarjem, tehničnemu in upravnemu osobju cesarskega brodovja svojo toplo priznanje in zahvalo.
Dunaj, 5. julija. Kraj Milan je popoludno s kurirnim vlakom odpotoval z Dunaja v Budimpešto; po kratkem prestanku se vrne v Beligrad.
Trst, o. julija. Železnica Hrpelje-Trst se je odprla v prisotnosti trgovinskega ministra.
Trnovo, 0. julija. Predsednik sobranju je brzojavno naznanil v Solijo ministru vnanjih zadev sklep sobranja, da se zahvala izreče vsem državam, ki so vsprejele bolgarsko de-putacijo. Minister vnanjih zadev naj naznani ta sklep zastopnikom dotičnih držav.
Tarnopol, (i. julija. Cesarjevič prišel zvečer, navdušeno pozdravljen, mesto sijajno razsvetljeno. Mnogo električnih luči, bakljada, občna navdušenost.
Luzern, 6. julija. V predmestji mesta Zug-a so je včeraj nenadoma 17 hiš pogreznilo v jezero; do sedaj znanih 20 ponesrečenih, zvečer so našli 17 mrličev.
Tujci.
4. julija.
!;ri MaHču: Teodor pl. Sehroyber, svetovalec, z Dunaja. — Niklas in Pliick, trgovca, z Dunaja. — A. Kolin, kupčevalec, z soprogo, iz Brna. — Matija Trobec, učitelj, iz Češkega. — Lozor in Faber, z soprogo, tovarnarja, iz Budimpešte. — Brenner, vinski trgovce, iz Slavonije. — A. Scliun-ter, zasebnik, iz Idrije, — Franc Miklitz, c. k. nadlogar, iz Radovljico. — červiakovski, trgovec, iz Trsta. — M. Ilerzog. soproga trgovca, iz Reke. — .1. Kobler, dvorni svotovalec, z sestro, iz Reke. — Rihard Walkcr, stotnik, z soprogo, iz Reke.
—	R. Lipp, zasebnica, iz Sopronja. — Frane pl. Garzarolli, zasebnik, iz Senožeč.
Pri Slonu: Albert Rioth, zasebnik, iz Nemčije. — S. Miohaolis, potovaloe, iz Nemčije. — Baron Tauferor, veleposestnik, z Dunaja. — Nikolaj Killič, zasebnik, z Dunaja, — Urab-ner in ilolvey, potovalca, z Dunaja. — Ana Sehvvarz, zasebnica, iz Prage. — Srečko llassek. potovale«, iz Piseka. — pl. Sclinetter in Aufmuth, zasebnika, iz Gradca. — Dr. J. Kenda, zdravnik, z soprogo, iz Vipavo. — Folakovsky, živinozdravnik, iz Črnomlja. — Dr. Srobre, odvetnik, z družino, iz Brežic. — Viljem Stolz, zasebnik, iz Brežic. — Jurij \Veng. oskrbnik, z soprogo, iz Koroškega. — Vinconc Pollak, trgovec, iz Celovca.
—	Karol Pollak, posestnik, iz Borovelj. — Pollack in Mally, tovarnarja, iz Tržiča. — Do Bocco in Brunner, trgovca, iz Trsta. — K. pl. Troycr, vdova polkovnika, iz Reke. — K. Le-gat, c. k. vojaški kaplan iz Lipice. — F. Gaspari, živinozdravnik, iz Postojne.
TrcmeiiNko »poročilo.
opazovanja
6.
7. u. zjut. 2. u. poj), 9. u. zvoc.
zrakomera t mm
toplomera po Colziju
Veter Vreme
7:1 -"> \-> —{— Jr> 4 si. \/li inoifla 782-74 +15 0 sr. jaap. jasno 0 00 732 30 -4-19 6 si. jzap. del. jasno
Zjutraj mogla, potom jasno in soparno, popoludno oblačno in votorno. Srednja temperatura 20-5° C., za 1-8" nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegratično poročilo.) 5. julija.
Papirna reata 5% po J00 gi. (s davka)	81 gl. 70 kr.
Srebevna „ 5% , 100 , (8 \6% davka)	82	„	95	„
4% avBtr. zlata renta, davka prosta	113	„	15	„
Papirna renta, davka prosta	96	„	08	„
Akcije avstr.-ogersko banke	8a9	„	—	„
Kreditne akcije . ■ • •	281	„	40	„
London . . . • • •	126	„	bo	„
Srebro.......—	„	—	„
Francoski napoleond......10	„	03	„
Ces. cekini.......5	„	94	„
Nemške marke . .	62	„	17'/9 „
Vabilo
k
veliki skupščini
družbe sv. Cirila in Metoda
v Trstu
v torek, 19. julija 1887.
Vspored:
I.	Božja služba pri sv. Antonu novem, ob desetih.
II.	Zborovanje v »Slovanski čitalnici" (Monte verde, ulice Corso) ob enajstih.
1.	Prvomestnikov nagovor.
2.	Tajnikovo poročilo.
3.	Rlagajnikovo poročilo.
4.	Nadzorništva poročilo.
5.	Volitev*) ene tretjine odbornikov. Izžrebani so naslednji gg. odborniki:
1.	Odbornik Ivan Hribar,
2.	podpredsednik Luka Sveteo,
3.	odbornik dr. Ivan Tavčar in
4.	prvomestnik Tomo Zupan, tj?
6.	Volitev nadzorništva (5 udov)*)
7.	Volitev razsoduištva (5 udov)*)
8.	Slučajni nasveti.
111. Obisk zabavišča pri sv. Jakopu krog pol potih popoludne.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani,
dne 5. julija, praznik sv. slovanskih blagovestuikov sv. Cirila in Metoda, 1887. Prvomestnik:	Podpredsednik:
Tomo Zupan.	Luka Svetec.
*) Iz § 10. gl. pravil: „Vsako leto izstopi ona tretjina. Prvi dve loti določa žreb vodstvene ude, ki izstopijo. Nadzorniki in razsodniki pa so volijo vsako loto iz novic."
Iz § 14.: „Veliko skupščine so udolo/.ujejo s posvetovalno pravico. . . . b) pokrovitelji, c) udje družbinega vodstva, d) udjo družbinega nadzorništva in razsodništva in e) zastopniki od podružnic. Število podružničnih zastopnikov ustanovlja so tako, da jo na vsacih 50 družbenikov en zastopnik; vondar pa mora vsaka podružnica najmanj po onega imeti."
MMMIMMNMNNNIOMMtIMMn
koji so z parom zgoščuje in kuha, jo popolnoma čist, tor so izdolujo iz najlepših, duhlečih kranjskih gorskih imileiic. Ta sok so ne pokvari veliko let in ohrani vedno svojo krepko vonjavo in naravno barvo, ako se ga hrani v steklenicah, ležečih na hladnem. Prodaja se v stekl. po 1 kilonr. SO kr. — 10 stekl. 7*50 gl. Manjša steklenica velja 40 kr. Naročajo so v lekarni Piccoli-jevl na Duuujski cesti v Ljubljani, in so z obratno pošto točno in vestno razpošilja proti povzetji ali predplačilu zneska.	(1)
Dober postranski zaslužek
od 100 do 300 gld. na mesec si lahko vsakdo brez kapitala in brez vsakoršno rizike pridobi z razpečevanjem postavno dovoljenih srečk. Ponudbe v nemškem joziku naj so pošiljajo na glavno menjiško družbo Adler & Comp. v Budapeštu.	(6)