NaroJna zavednosrf korošidh Slovencev Slovenci na Koroške~>. se zavedajo svoje slovenske krvi in svojega slovenskega srca ter dajo ob vsaki priliki izraz svojemu narodnemu prepričanju in svoji zahtevi po slovenskih kulturnih pravicah. Božične praznike so naši slovenski bratje posebno posvetili spominu slovenskih vojakov, ki po raznih krajih Evrope služijo v nemški vojski. Okoli tisoč jih je in 19 jih je že žrtvovalo svoje mlado življenje za državo. Na Štefanovo so poslali Slovenci iz raznih krajev Koroške svoje zastopnike v Celovec, da proslavijo spomin vojakov: domovine najdražjih sinov. Slavnostno okrašena dvorana celovškega narodnega doma je bila veliko premajhna. da bi sprejela zastopnike prav vseh krajev dežele. Navzoč je bil zastopnik vojaške oblasti. Vso prireditev je prešinjal duh ljubezni, ki jo je izžarjala slovenska pesem, bodisi zapeta od pevskih zborov, bodisi recitirana od deklamatorjev in deklamatoric, ter slovenska beseda, porojena v globini slovensko zemljo in slovenski narod ljubečega srca. Prodorno je ta beseda zvenela iz ust glavnega predstavnika Prosvetne zveze v Celovcu, ki je poudaril te lepe misli: Danes se v Evropi veliko govori o narodu in narodnosti. Narodnim koristim sta vdinjana nova kultura in gospodarstvo, narod nastopa kot zapovednik nravnosti in socialnosti, narod vsiljuje vsaJcomur brezpogojno zapoved složnosti. Pri velikih narodih je ta silni preokret viden tudi na zunaj v uniformi, četverostopu in udarni pesmi, pri malih pa v poglobljeni duševnosti. Kmetje in delavci slutijo nov vek, svoj čas. Dosedanji jim je bil nenaklonjen. Kmeta je pritii*al na rob propada in ga opravil za zadnji kos njegove stanovske časti. Delavca je ponižal v blagč in mu zapravil njegovo človeško dostojanstvo. Z zadoščenjem smeta oba zretl, kako padajo nedavni maliki kapitalizma in kako prehaja težišče narodnega življenja spet na delo in delovnega človeka. Tudi mi Slovenci smo narod bodočnosti! En sam pogled nazaj na preostanke zastarele mlselnosti nam kaže: minula doba ni bila naša doba! Svet nas je preziral in zapostavljal v naši kulturni pravici. Rogal se je idealizmu naših slovenskih vrst -'•. delil nagrade nezvestim sinovom našega naroda. Treba je bilo brezprimerne požrtvovalnosti naših očetov in voditeljev, da je ostala slovenska narodna občestvenost in z njo 'egitimacija naše narodne biti izpričana in dokazana. Služba narodu bodi naše geslo, služiti narodu z vsem srcem in z vsemi svojimi silami bodl cilj našega delovanja in življenja. V tem bodi hkrati dejavna zahvala slovenskim vojakom, da jim za njihov povratek domov pripravimo toplo, domače, slovensko ognjišče. Da se po trdi borbi ogrejejo ob topli materni besedi, ob naši lepi pesmi, ob naši podvojeni kulturni volji. Živi, živi, duh slovenskl, duh nesebične ljubezni in dejavne zvestobe vzvišenim vzorom naroda! Bodi živ na veke! — S ponosno izpovedjo pesmi »Slovenee sem« se je končala ta lepa narodna prireditev koroških Slovencev.