Poštnina plažana t gstorini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
kfat, pflfog*
Cena posamezni Številki Din 1'50.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za leta 90 Din, za «/< leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-61*.
Uto XVI.
V Ljubljani, v soboto, dne 24. junija 1933.
štev. 71.
PtopadaHfc
Poročali smo že, da je bilo po podatkih Zbornic «a TOl v prvih treh mesecih letošnjega leta 610 trgovskih obratov več odjavljenih, ko prijavljenih. V zadnjem j^kazu Okrožnega urada za zavarovanje de-teivcev pa čitamo v poročilu za mesec maj Iried drugim to-le:	»Večjega	nazadovanja
(v zaposlen ju delavstva) ne izkazuje no-industrija. Največji absolutni padec beleži še vedno — tako kot prejšnji mesec — trgovina. Ta pade e je znašal v maju 96 oseb.« Trgovina nazaduje torej še na-Prej in brezposelnost v vrstah trgovskih Pomočnikov traja še nadalje.
Tako uradne številke potrjujejo v ipol-neni obsegu resolucije in spomenice, kate-ye 1« eprejeil občni zbor Zveze trgovskih združenj v Kamniku. In če bi oblastva preiskala vzroke za to veliko nazadovanje trgovine, potem ne bi mogla navesti nobenih drugih razlogov, kakor jih je navedlo trgovstvo na velikem občnem »boru v Kamin iku.
Predvsem pa bi morala ugotoviti, da to veliko nazadovanje trgovine nikakor ni povzročila le splošna gospodarska stiska. Zaradi te se je sicer poslovanje zmanjšalo, a naša trgovina je bila tako zdraiva in ime-11 tudi toliko rezerv, da bi uspešno pretolkla krizo, če ne bi nastopili še drugi in čisto nepotrebni vzroki, ki so ubili konku-'enfino sposobnost našega trgovca in mu Porušili tudi njegov«- zadnje rezerve.
In med (temi nepotrebnimi razlogi je treba v prvi virsti omeniti omalovaževanje gospodarstva in zlasti še trgovstva. Če ne bi bilo tega omalovaževanja, potem ne bi bil 1/jdam niti en gospodarski zakon, niti ena gospodarstvo zadevajoča uredba brez sodelovanja trgovskih krogov. Ob sodelovanju gospodarskih in zlasti trgovskih krogov Pa se ne bi napravila niti ena onih usodnih napak,-ki so krive, da se je pri nas kri-,/-a tako zelo poostrila. S sodelovanjem gospodarskih krogov bi se pravočasno izdali ukrepi v pomoč našemu gospodarstvu, da bl m«glo to odbiti pritisk krize. Ome-^an,<) tu samo krizo našega denarstva. Kakor v Nemčiji, kakor na Češkoslovaškem hi mogli tudi pri nas pravočasno ustaviti °ni uničujoči val nezaupanja, če bi takoj priskočili našim denarnim zavodom v po-”>06. S par sto milijoni bi bilo pomagano, °6 bi prišla pomoč v pravem času. Naši gospodarski krogi in zlasti trgovski so tudi opozarjali na nujno potrebo takojšnje Pomoči, ki mora nastopiti predno se sPlošno nezaupanje razpase, ali njihovo opozorilo je ostalo brez odmeva. Tudi zakon o zaščiti kmeta bi izpadel vse druga-e s sodelovanjem gospodarskih krogov, kakor pa je bil izdelan brez sodelovanja m ne bi ga bilo treba že v kratkem času spremeniti, a je še vedno spremembe potreben.
Sodelovanje gospodarskih krogov pa ne n obvarovalo državo le pred slabimi za-om, einveč bi tudi v moralnem pogledu prineslo državi	,	T	'. V .
, nalvec.lo korist. Ko bi jav-
^ h h' r a .^>deluj€jo naši najboljši gospodarski ljudje pri Sevanju krize, bi z .mnogo večjim zaupaj 8prejela ,vse
odredbe vlade. Ljudje bi bili prepričani da se naredi vse, kar je sploh mogoče in bi zato tudi vsak apel oblasti našel neprimerno boljši vpliv. Predvsem p& bi vsi ®xali, kako se morajo ravnati in ne bi se hali, da jim čez noč izdana odredba prevr-že vse njih kalkulacije. Nobena izjava, nobena zatrdila me bi mogla tako utrditi omajanega zaupanja, kakor vidno sodelovanje gospodarskih slojev v vseh ukrepih vlade proti krizi.
Poleg tega splošnega razloga, da je kriza tako udarila trgovino, pa so še posebnii ftotranji razlogi, ki so krivi, da traja propadanje trgovine kar naprej. Tudi na te razloge je trgovstvo že več ko enkrat opo-z°rilo, a so ostala ta opozorila prav tako
prezrta, kakor vsi drugi opomini. In čeprav smo o vseh teh stvareh na tem mestu govorili že tolikokrat, da je skoraj odveč vsaka beseda, moramo vendar še nadalje o teh stvareh govoriti, keir ni drugače sploh mogoče ustaviti propadanja trgovine.
Privilegiji konzumnega zadružništva, nedopustno krošnjarenje, obiskovanje zasebnih strank po tujih potnikih, pretirano estra davčna praksa, karteli, nepotrebni .monopoli, vse to ubija trgovino z železno doslednostjo. Naj se vendar ne misli, da trgovstvo iz nekakšne trmoglavosti vedno znova in znova ponavlja te svoje zahteve, kajti za kverulantstvo in trmoglavost nima trgovstvo niti najmanjšega zrnisla. Stvar je le v tem, da vse te stvari končno ubijajo trgovino iin da mara ta docela pro-
pasti, če se te zahteve trgovstva ne izpolnijo.
Po sijajnem občnem zboru Zveze trg. združenj >v Kamniku, po tej mogočni in vendar tako dostojanstveni manifestaciji upamo, da pride vendarle do preobrata in da bodo zahteve trgovstva bolj upoštevane ko doslej. Upamo to tern bolj, ker so se občnega zbora udeležili tudi narodni poslanci in zastopniki oblasti, ki so se pač prepričali, da je do skrajnosti umerjena, vendar pa odločna beseda trgovstva vredna vsega upoštevanja. Upamo pa, da bodo po kamniški manifestaciji odločujoči krogi bolj upoštevali zahteve trgovstva tudi zato, ker si pač ne moremo misliti, da bi želeli pepolen polom trgovine. A temu gremo nasproti, če ne bodo zahteve trgovstva upoštevane.
l6a.Ua fe v našim $ospodac$tv<Hn
fovoc dc. Tcana WincU$cUuia na akenen* vtocu dcusU/a ,1/l/UcUuc'
dfoCr 16»	fHi
pa naj gre gospodarski razvoj kakorkoli. Za starejši rod, ki ima v kosteh in spominu predvojno našo ponižnost in skromnost, bo prilagoditev lažja kakor za podmladek, ki nima osnove za primerjanje.
Naši obrtnosti in naši trgovini se je kar v prekratkem razdobju ponovno svet obrnil. Domač trg je pretesen, preveč je že razčlenjenost v naši trgovini in obrtu napredovala, prevelika je gnječa v gospodarskih posredovalnih poklicih pri nas. Tako nastaja nevarno zadušje, ako se zagozdi živ tok kupčije in prometa v bližnjo in daljno inozemstvo. Odvišek dela in ljudi mora v svet! Delati je laže nego prodajati!
V	trgovinski politiki stoji zadnja leta svet kar na glavi, pa menda še ni usahnila iznajdljivost, kako z mrtvimi oblastnimi predpisi urejati živ tok kupčije, pa se skrbno zapirati proti medsebojni izmenjavi blaga, čeprav je jasno, da je samo ondot napredek, delo in zaslužek, kjer blago svobodno drči za boljšimi prilikami in prosto kroži denar ter se obrača tja, odkoder prihaja blago tiste vrste, ki je svetu po godu.
Doma še dosti živ blagovni in osebni promet je v eksportni in tranzitni kupčiji silno nazadoval na kopnem in na vodi. Množine mnogoterega izvoženega in uvoženega blaga so po količini in vrednosti padle. Naša trgovinska bilanca je prošlo leto in tudi letos aktivna. Tako dejstvo je na sebi vesel gospodarski pojav. Cena naše aktivne trgovinske bilance je pa vendar kar visoka, če spomnimo, kako je padla množina izvoženega agrarnega in industrijskega blaga, pa preudarimo, kolike množine blaga je treba ipak prodajati in izvažati, da se pripehamo do sedanjih sušičastih ekspertnih skupil. Koliko trgovskih ekzistemc je uničenih!
Moderna prizadevanja po avtarkiji s po-višbo carin, uvedba ne vedno lojalnih novih bremen v notranjem prometu, ki zavirajo dosledno tudi kupčije iz inozemstva, kontingentiranja, prepovedi in zapreke v plačilih in nakazilih in v zvezi i. njimi pravi in dozdevni kliringi, podražitev prevoznine, so vse skupaj le prečesto kar neprenosne zavore kupčijskemu in potniškemu prometu, ki nepogrešno potrebujeta svobode in gladkih občilnih polov. Med izrednimi sredstvi, ki naj kot nadomestila v sili pomagajo do poravnave in izravnave računov iz mednarodne izmenjave blaga, so pri nas med interesenti na najboljšem glasu zasebni kliringi. Ker je pač dejstvo, da spretnost in iznajdljivost osebno prizadetega prodajalca in kupca prekaša oblastveno okornost, ki more predvidevati zgolj normalne potrebe in položaje. Oglašajo se vsepovsod glasovi, da potrebe današnjega razgibanega prometa ni mogoče več brez izdatne gospodarske škode siliti v mrtve šablone in kalupe, pa je upanje, da bo v bližnji bodočnosti vendar mogoče pričeti s podiranjem kvarnih ovir, ki preprečijo blagovni
1.
V skrbeh spočeto preteklo leto je žal le v prepolni meri potrdilo nevšečen horoskop, izrečen od gospodarskih vedežev. Neugodne razmere v gospodarstvu ob zatonu prejšnjega leta so se redko kje obračale na bolje, pač pa se je neugodje širilo in neusmiljeno seglo tudi na tako ozemlje, ki je dolgo odporno klubovalo gospodarski revi. Marsikod so pod vplivom slabih poročil iz tujine po nemarnem, pa prerano pisali in pripovedovali o krizi. Tudi v naših krajih smo često vsaj pretiravali tistihmal, ko smo živeli v primeri s silo drugih krajev v razmerah, ki so bile še kar znosne. Proti grozečemu volku so se radi culi klici na pomoč iz vrst ljudi, ki jim še dolgo ni šlo tako slabo, da bi mogli tožbam priznati stvarno podlago: Malo iz računa, malo, ker je tako prišlo v navado. Preteklo leto pa je svinčena peza gospodarskih težav vdrla preko vseh ograd. Gospodarska kriza je ob.širila svet in ga uklenila brezsrčno v svoje trdne spone.
Zevajoče neskladje se je utrdilo med proizvodnjo ter potrebo in potrošnjo. Cene surovin so popustile do pozabljenih številk. Kmetijski pridelki, živina in les so na neprijaznem; trgu srečavali tako sramotno nizke cene, da obupuje producent, kakor je vztrajen in potrpežljiv.
Žitna letina v najvažnejših delih naše domovine ni bila zadovoljiva, pač pa je koruza obrodila dobro. V naši ožji domovini je bila povprečna letina razmeroma ugodnejša nego v južnovzhodnih delih, ali je ob znani nezadostnosti naše domače kmečke proizvodnje skeleč udarec za našega poljedelca in njegove svojce bridka okolnost, da je izgubil do malega skoro vse one dobrodošle prilike, ki so nudile za časa uspevanja trgovine in industrije živo potreben postranski zaslužek. Pa je sila zagospodovala in se je treba odrekati slehernemu priboljšku in poboljšku ter odlagati vse količkaj pogrešne nakupe, živ<§ ob skopem donosu premajhne zemlje. Vzvratno prizadeva pomanjkanje poljedelca trgovca in rokodelca, ki jima je skrčen skupiček in zaslužek občutno tudi zategadelj, ker sta nameščenec in delavec utrpela zadnja leta dobršen del svojih dohodkov.
Slovenija inora od sive davnine iskati prepičli kmetski proizvodnji dopolnila v trgovini in obrtnosti pa je v časih gospodarske reve jasno, da od meseca do meseca gine in se gubi ono relativno blagostanje, do katerega smo se po veliki vojski vzpeli s pridnim delom in spretno j azgibanostjo v kupčiji in obrtu. V naših krajih smo dokazali dokaj odpornosti proti^ svetovni gospodarski vihri, pa živimo še dandanes v primeri z zapadnimi državami, kjer je obilno industrije in se mestna naselja vrste v gosti gnječi, razmeroma vendar še v zmagljivih razmerah.
Na skromnejše razmere, na skrbnejše ravnanje z denarjem se moramo privaditi,
in denarni promet. Pri nas je bilo sredi teh nevšečnih pojavov dosti dolgo morda celo preveč liberalnosti, pa smo v današnjih časih kar sebičnega presojanja v inozemski kupčiji po mnenju modrih gospodarjev najbrž v svoji trgovinski politiki premalo tehtali vprašanje, kdo nas pozna in išče kot prodajalca in dobavitelja. V tem pogledu je vsaj za dobo prometnih omejitev za kupčijski in denarni promet zapoved zdravega razuma na mestu, da brez sentimentalnosti usmerimo napram slehernemu svojo trgovinsko politiko tako, kakor veleva naš gospodarski prid na temelju dosti zgovornih statističnih številk.
(Konec prihodnjič.)
Nazadovanje železne industrije
»Jugosliovenski Lloyd« je objavil zanimive podatke o naših železnicah. Iz njegovih podatkov posnemamo.
Po vojni je znašala kapaciteta naših že-lezaren okoli 85.000 ton sirovega jekla, sedaj pa bi mogla samo Kranjska ind. diraž-ba izdelati 150.000 ton železa. Kljub temu pa domače železarne ne morejo kriti vseh domačih potreb, ker bi bila nabava, strojev za izdelavo nekaterih vrst železa predraga. Potrošnja železa je v naši državi nazadovala odi 164.465 ton v I. 1929 na 83.779 v I. 1932. Potrošnja železa je pri nas primeroma zelo majhna, saj znaša le še 6 kg na prebivalca, dočim je še v i. 1929 znašala 11 ‘8. V drugih državah; se potroši na prebivalca še vedno od 100—200 kg. — Naše železarne so krile od domače potrošnje 1. 1929 46'2%, 1. 1932 pa 54-8%. Ni pa v tem dejansko noben napredek', kajti količina potrošenega domačega železa je padla od 75.961 ton 1. 1929 na 45.977 ton v 1. 1932. Domače železarne izkoriščajo le 'še 30% svoje kapacitete. Naj večja železarna v Zenici zato lansko leto sedem mesecev ni obratovala. Domače železo je cenejše, ko pred vojno in cenejše ko v Avstriji, Madjarski in Rumuniji.
Sovjeti še vedno kupujejo največ v Nemčiji
V	Rapallu sklenjeni rusko-nemški dogovor je prestal tudi težko preizkušnjo, pred katero je bil postavljen vsled preganjanja komunistov v Hitlerjevi Nemčiji. Vse ostro idejno nasprotje med hitlerjevci in sovjeti ni povzročilo nobene resne posledice, kar najbolj jasno izkazuje bilanca rusko-nemške zunanje trgovine v letošnjem tromesečju. Nemčija je tudi v tem tromesečju izvozila od vseh držav največ v Rusijo in sicer od 88-2 milijonov, kolikor je znašal ves izvoz, za celih 46-5 milijonov rubljev, to je za več ko polovieo. Pa tudi v bodoče ni pričakovati, da bi se znižal izvoz Nemčije v Rusijo, ker je nemška vlada že odobrila nov kredit v višini 200 milijonov mark za ruska naročila. Seveda je tudi res, da dovoljuje Nemčija sovjetom posebno ugodne plačilne pogoje, a poleg teh so še gotovi zunanje politični razlogi odločilni, da sovjeti podpirajo hitlerjevsko vlado kljub njenemu preganjanju komunistov. To tiho soglasje med Nemčijo in sovjeti opominja, da treba približevanje sovjetov drugim državam presojati z vso rezervo.
Sicer pa se Vnještorg trudi, da čini bolj omeji uvoz in da poveča izvoz, da postane ruska trgovinska bilanca aktivna. Z brezobzirnim znižanjem uvoza se mu je to tudi posrečilo. Tako je padel uvoz v letošnjem tromesečju v primeri z lanskim od 192'1 na 88’2 milijonov ali za 54 odstotkov, izvoz pa le od 144-5 na 111 '8 milijonov ali za 28 odstotkov. Lanska pasivna bilanca v višini 47-6 milijonov, se je letos spremenila v aktivno v znesku 23'6 milijonov rubljev.
NAZNANILA
Nove železniške tarife, ki stopijo v veljavo 1. julija t. 1., dobijo indferesemti pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani.
liaUa pwelcdi nas izvoz.
V	nedeljo se prične v Beogradu konferenca sadnih izvoznikov, ki jo je sklical Zavod za pospeševanje zunanje trgovine. Z ozirom na to konferenco objavlja »Jugo-slovenski Lloyd« uvodnik, v katerem navaja ukrepe, ki bi jih bilo treba ukreniti za povzdigo našega izvoza. Ti ukrepi pa bi mogli sploh dvigniti naše gospodarstvo in zato navajamo glavne misli tega uvodnika.
Največ težav, ki jih preživlja naše gospodarstvo, izhaja iz padca zunanje trgovine. Vsled tega padca je padla kupna moč kmetskega prebivalstva, kar je zopet občutno prizadelo našo trgovino in industrijo. Zato je največje važnosti, da dvignemo izvoz in v ta namen je treba premagati zunanje in notranje ovire izvozu.
Zunanje ovire so razne uvozne omejitve tujih držav, kontingenti in devizni predpisi. Zato je potrebno, da s trgovinskimi pogodbami zagotovimo svojim pridelkom čim večji izvoz. Gledati pa moramo pri trgovinskih pogajanjih, da osnovo pogajanj ne tvori trgovinska, temveč plačilna bilanca, kajti mnogo postavk se v trgovinski bilanci sploh ne vidi.
Zaslužek pri prodaji kmetijskih pridelkov je minimalen, mnogo večji pa je pri prodaji gotovih industrijskih izdelkov. Zato je čisto napačno in krivično, če zahtevajo industrijske dežele zamenjavo blaga v razmerju 1:1, ker bi bila takšna zamenjava samo v korist močnejšemu. Pri trgovinskih pogajanjih morajo naši delegati imeti vse podatke o tujem kapitalu, ki je pri nas investiran in sploh vise podatke, ki vplivajo na plačilno bilanco. Morali bi voditi bolj aktivno trgovinsko politiko, kar bi bilo mogoče, če bi posvečali gospodarskim vprašanjem več pažnje.
Pa tudi sami bi mogli marsikaj storiti za povečanje našega izvoza. Pri ostri konkurenci, ki vlada na zunanjih trgih, moramo gledati na to, da cene našemu blagu čim bolj znižamo. Ker ni mogoče produkcijskih stroškov še bolj znižati, če nočemo da proizvodnik popolnoma ne propade, je treba znižati režijske stroške. V ta namen bi bilo potrebno:
1.	znižati transportne stroške,
2. omogočiti izvozniku, da pride čim preje in v polnem znesku do deviz, ki jih prejme za svoje blago,
3. izvoznikom poskrbeti kredit in jim omogočiti lombardiranje. blaga,
4. domačo valuto urediti tako, da ne bo ovirala izvoza in
5. nastopiti proti državam, ki se zapirajo proti našemu izvozu, na isti uačin.
Železniške tarife so še vedno previsoke. Načelo železniške politike bodi, z znižanimi tarifami doseči večji promet.
Mnogo težav povzroča izvozniku zamenjava deviz po uradnem tečaju. Potrebno je, da dobi izvoznik plačane tuje valute
v	njih polni vrednosti.
Izvozna trgovina je brez kredita nemogoča. če nimajo izvozniki denarja, potem pritiskajo izvozniki cene v pretirani meri navzdol. Poleg tega prihajajo v deželo tuji kupci, ki kupujejo direktno pri producentu in izpodrivajo domačega izvoznika. Ze sedaj se vidi, kako tujci vedno bolj vplivajo na naš izvoz.
Skrajni čas je zato, da se sanira naše denarništvo. Če pa to še ne bi bilo mogoče, potem naj kreditira izvoz kateri državni denarni zavod. Nepravilno je tudi, če trpi izvoznik, ker so v kakšni državi blokirane naše terjatve.
V	prvi vrsti bi bilo treba kreditirati industrijo, hi dela za izvoz, v drugi pa ono, ki izdeluje domače sirovine.
Obrestna mera bi se morala znižati na najnižjo mero. Naš dinar je bil previsoko stabiliziran in naj bi se popravil sedanji zakon v tem smislu, da se stabilizira dinar na tečaju 7.
Najpravilnejši način za saniranje zunanje trgovine je svoboda trgovine. Nemogoče pa je uporabljati liberalne principe proti deželi, ki teh načel ne izvaja. Naj-učinkovitejše sredstvo, da tudi druge države dovolijo olajšave, je uvedba kontingentov. Z zunanjimi posojili je nemogoče sanirati naše razmere. Pač pa bi bilo za-željeno, da bi naš proračun uredili z notranjim posojilom. Pred vsem pa bi bilo potrebno, izvesti popolno revizijo naše trgovinske politike.
MtofetcrfU
Navodila glede prijav k izpitom za zidarske, tesarske, kamnoseške in vodnjakarske mojstre
Mojstrski izpiti se vršijo za vse stroke pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Prijave za pripustitev k izpitu morajo prosilci pismeno vložiti do 1. julija 1933 pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Beethovnova ulica 10, ki bo z rešitvijo obenem tudi odredila, kje in kdaj bo kandidat delal izpit. Prijavo je treba kolkovati s 5 Din ter priložiti za rešitev prošnje kolek za 20 Din, za izpričevalo pa kolek za 20 Din in kolek za 10 Din. Izpitno takso v znesku Din 450 je poslati po pošti.
V	prijavi se mora navesti točen naslov, iz katere stroke namerava kandidat delati izpit, kje je delal, odnosno bival zadnjih 6 mesecev, ali je izpit že in sicer kdaj in kje opravljal ali ponavljal. Vlogi je treba priložiti:
1. kratek, svojeročno na posebnem listu napisan popis strokovne zaposlitve do izpita (učna, pomočniška doba; sešteti je vso dobo zaposlitve kot pomočnik);
2. krstni (rojstni) list;
3. dokazila, da je:
a) ali v svojem obrtu praktično delal najmanj štiri leta, potem ko je uspešno dovršil srednjo tehnično ali njej enako drugo šolo;
b) ali v svoji stroki ali kot gradbeno-tehnični risar v poslovalnicah graditeljev, inženjerjev ali arhitektov delal najmanj 5 let praktično, potem ko je z uspehom opravil predpisani zaključni izpit iz svoje stroke na šoli za gradbene poslovodje (po-lirje), pripojeni srednji tehnični šoli ali na drugi državni strokovni šoli z enako učno osnovo;
c) ali se učil svojega obrta najmanj tri leta in praktično delal v svoji stroki najmanj 6 let (delavska knjižica), ter pri posebnem izpitu dokazal občno izobrazbo in znanje.
Kandidati, ki se prijavijo za opravljanje izpita, a nimajo listin, navedenih pod
3.,	smejo dokazati čas o svoji zaposlitvi s
kakršnimkoli drugim verodostojnim doka zilom.
4. spričevala o posebnem obisku strokovnih učnih zavodov;
5. potrdilo, da je plačal pri zbornici zgo raj označeno izpitno takso (potrdilo zborniške blagajne, odnosno poštni odrezek, če je bila taksa poslana po pošti).
Pismeni izpit (klavzurna naloga) se bo pričel dne 15. julija t. 1. ter bo trajal pet dni. Pri izdelovanju naloge sme uporabljati kandidat vse knjige, ki vsebujejo samo formule, dalje gradbeni zakon in osnutek gradbenega pravilnika. Termin za ustni izpit bo naznanil kandidatu predsednik izpitne komisije po opravljenem pismenem izpitu.
Od/uaptaA&kjt
TEČAJ ZA DAMSKO KROJENJE
V	LJUBLJANI
TRGOVINE V CASU SOKOLSKIH SLAVNOSTI
Združenje trgovcev v Ljubljani obvešča, da bodo trgovine na Vidovdan v sredo, dno 28. t. m. dopoldne odprte razen za časa službe božje od 10. do pol 11. ure. Popoldne pa morajo biti trgovino brezpogojno zaprte.
Na praznik sv. Petra in Pavla dne 29. t. m. pa morajo biti trgovine dopoldne zaprto le za časa sokolskega sprevoda, dočim morajo biti popoldne vse trgovine zaprte.
Gg. šefe prosimo, da oproste vse svoje nameščence, ki bodo aktivno sodelovali pri zlotu na dan 28. in 29. t. m., službe, da jim s tem omogočijo sodelovanje. Uprava Združenja trgovcev prosi vse cenjene gg. trgovce, da se gornjih navodil točno držijo, ker bo uprava v nasprotnem slučaju proti vsem kršiteljem postopala v smislu obstoječih predpisov obrtnega reda in pravil. — Uprava Združenja trgovcev.
Združenje trgovcev v Ljubljani prosi gg. člane, da v čaisu sokolskih slavnosti okrasijo svoje izložbe tem slavnostim primerno.	Uprava.
NARODNA GALERIJA V LJUBLJANI
Na zelo slovesen način in ob udeležbi najodličnejše slovenske družbe je bila v četrtek otvorjena na novo preurejena Narodna galerija. Slovesni otvoritveni govor je govoril predsednik Narodne galerije dr. \Vindiscli6r in v lapidarnih 'besedah podal kratek potek o razvoju N. G. in opozoril vse Slovence na njen pomen. Nato je s krajšim govorom otvo-ril razstavo pomočnik bana dr. Pirkmajer. Ko je podal še pregled o razstavljenih delih dr. Stele, si je občinstvo ogledalo razstavo, ki je tako po svojj bogati vsebini, ko krasni prireditvi v resničen ponos vseh Slovencev. Poleg senatorja Ivana Hribarja in naših umetnostnih zgodovinarjev si je pridobil posebnih zaslug za Narodno galerijo njen desetletni predsednik in sedanji upravnik Ivan Zorman. — Na otvoritveni slavnosti je bil trgovski gospodarski svet odlično zastopan; tako so se udeležili otvoritve: predsednik zbornice Ivan Jelačin, predsednik Zveze Josip J. Kavčič, predsednik ljubljanskega združenja Gregorc, predsednik velesejma Bonač, gen. direktor Dular in gen. tajnik borze dr. Dobrila i. dr.
Obiščite Narodno galerijo, ki je znamenitost Ljubljane!
Vreče
kupufe In prodala
ALOJZ GREBENC, Ljubljana
TyrSeva (Dunajska) cesta 36
Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI priredi v Ljubljani tečaj za damsko krojenje. Poučeval bo koncesijonirani strokovni učitelj Teodor Kunc iz Ljubljane. Tečaj bo trajal od 3. do 20. julija t. 1. Zbornični zavod PO da udeležencem na razpolago vse potrebne pripomočke in učila. Pristojbina, vštevši odškodnino za dobavljene pripomočke, znaša Din 150'— ter jo je poslati obenem s prijavo neposredno Zavodu za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani. Ker je že .sedaj toliko interesentov, da je prostih le še nekaj mest, se na poznejše prijave ne bo oziralo. Prednost imajo mojstri in mojstrice, sprejemajo se pa tudi pomočnice in pomočniki krojaške stroke. Prijavni rok je do 1. julija t. 1.
Zaključni izpit na drž. trgovski akademiji v Ljubljani je bil od 8. do 22. junija 1933. K izpitu je bilo pripuščenih 23 dijakov (med njimi 8 dijakinj). Izpit so napravili ti dijaki-(nje): Amdolšek Danijel, Berjak Lucijan, Cerovac Ciril, Glavnik Ludvik, Grebenc Melita, Hreščak Milan, Jarc Ivica, Kačič Ljudmila, Kerč Dragica, Kristan Dušan (z odi. usp.), Lasan Mate, Michler Marjan, Palme Franc, Pečenko Ri-kard, Pintar Mara, Smole Ema, Soklič Alojzij, Skrabar Stanislav, Vitek Gvidon, Žiberna Viktor (z odi. usp.) Odklonjeni za 3 mesece so bili 3 dijaki.
Znamenito finančno delo
Pravniška fakulteta .univerze v Bratisla-
vi	je izdala kot 4. zvezek izvestij zavoda za slovansko pravo delo našega znanega narodno-gospodarskega strokovnjaka, profesorja na ljubljanski univerzi dr. Albina Ogrisa »Unifikacijo finančnega prava v Jugoslaviji«. Ogrdsevo delo je prvi sistema tični pregled o razvoju našega finančnega prava ter o postopnem izvajanju unifikacije. V svojem izčrpnem delu obravnava avtor tudi razvoj komunalnih in samoupravnih financ. Poleg tega je podan v delu natančen pregled sedanjega stanja finančne -zakonodaje. Posebno pa je omeniti obsežno bibliografijo, ki je dodana delu in ki vsebuje vse v resnici važne spise o naših financah in finančni zakonodaji. Je to drugo veliko in pomembno delo prof. dr. Ogrisa o naših financah, ki je tem bolj pomembno, ker je zlasti najnovejše delo prof. Ogrisa edino o razvoju naših financ. Zato bo to delo tem bolj dobrodošlo vsem slovanskim pravnikom, zlasti pa našim finančnim in narodno - gospodarskim strokovnjakom. To tem bolj, ker se v Ogrise-vem delu obravnava razvoj naših financ tudi v zvezi z občepolitičnimi, narodnogospodarskimi in socialnimi težnjami.
Ogrisevo delo, ki ga najtopleje priporočamo, se naroča pri knjigami »Orbis« v Pragi, ki je prevzela komisijsko prodajo dela. »Unifikace finančniho prava v Jugo-slavii« velja 15 Kč.
Trgovinski minister dr. Šumenkovič J«
podpisal naredbo o ustanovitvi obrtniške zbornice v Skoplju.
Sonat je izglasoval oba agrarna zakone. Tudi Jugoslavija je podpisala palet o carinskem premirju.
Skoraj celotno angleško sredozemske bojno brodovje obišče naša pristanišča: kjer ostane več tednov in se od 5. do 14 avgusta koncentrira v Kotoru. V vsem obišče naša pristanišča okoli 20.000 angleških mornarjev.
Tvornica avionov Dundjerski v Zemun'1 namerava baje po vesti »Jugoslovanskega Lloyda« ustanoviti svojo podružnico v Mariboru.
Zastoj je nastal na londonski konferenci
vsled odpora Amerike proti uvedbi stabilne valute na zlati podlagi. Sedaj čakajo, da pride ameriški delegat prof. Moley Washiiigtona z novimi navodili predsednika Roosevelta. Med ameriškimi delegat je del proti Rooseveltovemu stališču.
Angleška kr. dvojica je sprejela v soboto, dne 17. t. m. v windsorskem gradu vs« delegate londonske konference. Le ločeni delegati so bili po starem dvornem običaj'1 od sprejema izključeni.
»Manchester Guardian« priporoča ustanovitev gospodarske federacije podonavskih držav, ker da je mogoče samo tako rešiti Avstrijo pred italijansko penetracijo in pred priključitvijo k Nemčiji.
Združitev Avstrije in Madjarske P°d žezlom Otona Habsburškega je predlagal po vesteh »Daily Heralda« Mussolini vladam v Parizu, Londonu in Berlinu. V Rimu ite vesti ne zanikajo.
Tajnost pakta štirih je sedaj razkrita Kdor je preči tal vsebinsko silno revno besedilo pakta štirih, je moral biti prepričan, da se zaradi takšnih le lepili fraz n1 bil dolgi 'boj za sklenitev pakta štirih. Sedaj po Mussolinijevem predlogu obnove habsburške monarhije je tudi cilj in namen pakta štirih jasen.
Pa tudi namen Gčimbosove poti v Berlin je razjasnjen. Ne Horthy, ki bi -prenehal biti drž. upravitelj, če bi zavladal Oto® Habsburški, ne Hitler, ker bi bila pot el11 definitivno pokopana priključitev Avstrije k Madja-rski, si ne moreta želeti .povratka Habsburžanov. Skupna nevarnost je zato privedla Gomibosa v Berlin.
Mussolini je baje zagrozil Horthyju i*1 Gombosu, da jima odreče svojo podporo, če -bi ,se upirala njegovemu načrtu.
Mala antanta je odločno proti Mussolinijevemu načrtu in naglasa, da bi ta načrt mogel privesti le do 'resnih konfliktov med Malo antanto ter Avstrijo in Ogrsko. Pač pa je Mala antanta za gospodarski sporazum med vsemi državami Podonavja.
Tudi v Parizu odklanjajo Mussolinijev načrt, ker je njegov namen, da se hoče z združenjem Avstrije in Madjarske ustvarit' protiutež proti Mali antanti, zavezi^' Francije.
Zunanji ministri Male antante so se z®'
.radi Mussolinijevega načrta sestali v Parizu ter konfetrirali z Bonoourjem. Tudi s podtajnikom ital. zun. min. Suvichem se sestanejo.
Po razpustu nar. soc. stranke v Avstriji
bodo razveljavljeni tudi vsi poslanski mandati te stranke. Tudi soc. demokrati so se izrekli za razveljavljenje teh mandatov.
»Kocka je padla«, pišejo rajhovski hitlerjevski listi zaradi teh prepovedi in zahtevajo represalije proti katoliškim strankam. Te so se tudi že pričele in je bila cela vrsta kat. organizacij razpuščena, njih voditelji pa aretirani. Med njimi tudi -več duhovnikov.
»Az Est« doznava, da namerava nemška vlada kupiti velike količine žita na Mad-jarskem. Hitlerjevci kupujejo zaveznike.
Bivši cesar Viljem je v nekem inter-viewu z ameriškim časnikarjem zelo pohvalil Hitlerja, ki da je zelo mnogo storil za Nemčijo.
Znani nemški zgodovinar August Mayef je izvršil v ječi samomor, da se reši mučenja.
Klara Zetkin, voditeljica nemških komunistov, je umrla v Moskvi.
Vrhovni švicarski narodni svet je odklonil predlog, da Švica prizna sovjetsko RU'
Ctd/ua,pxa5&kfi
Sl jo.
Ker je hotel podkupiti uradnika drž-tiskarne, da ne bi delal sitnosti pri dobavi nafte, ki jo je dobavljala družba Standard Oil, je bil obsojen njen uradnik Ne1' lender Oskar na 7 dini zapora in 300 D' kazni.
Naše narodno gospodarstvo v maju 1933
(Po statistiki OUZD v Ljubljani.)
Stacionarni razvoj našega narodnega gospodarstva se nadaljuje. V maju 1933 so napredovale načelno samo industrije z izrazito sezijo: gradnje nad zemljo, industrija kamenja in zemlje, gradnja prevoznih sredstev, gradnja železnic, cest in vodnih z?radb itd. Napredovanje tekstilne indu-strije za nadaljnjih 165 delavcev (v aprilu v marcu za 318) ne temelji na seziji, temveč na vseljevanju inozemskega tekstilnega kapitala. Tekstilna industrija zaposluje trenotno že 10.013 delavcev, dočim j« imela dne 30. junija 1926 samo 5012 tekstilnih delavcev. V sedmih letih se je ^'Poslenost tekstilne industrije dvignila za °olih 100% (sto). Po številu zavarovanih delavcev je tekstilna industrija na prvem mestu.
Velikega nazadovanja ne izkazuje nobe-na industrija. Največji absolutni padec be-teži še vedno — tako kot prejšnji mesec — trgovina. Ta padec je znašal v maju 96 °seb. Z ozirom na absolutno višino padca slede trgovini občinski obrati z nazadovanjem za 96 oseb.
TEDENJ
lANSKl-BORZt
industrijska skupina
•■S >
S |
>3 2 ^
Oj ^
S .
8 S g <2 *a
5.316
3.766
321
Gradnje nad zemljo Industrija kamenja in zemlje Gradnja [prevoznih sredstev 'radnja železnic, cest im vodnih agradb	2.187
Gozdno planinska industrija	6.587
Kovinska industrija	6.199
Poljedelstvo	551
Gostilne, kavarne in krčme	2.939
^aseibna prometna podjetja	832
Kemična industrija	1.561
Higijeina	1.671
Oblačilna industrija in čiščenje 4.441 Industrija kože iim gume	1.534
Tekstilna industrija	10.013
Predelovanje kože in njenih surogatov	2.969
Industrija za predelovanje lesa iin reizbarsitvo	3.644
Industrija papirja	1-775
Grafična industrija	1.006
Rudarstvo	6
služinčad	8.216
Itenanai in zavarovalni zavodi ter samostojne pisarne	552
industrija tobaka	861
Industrija hrane iim pijače	3.418
Gledališča, svobodni poklici in razno	1.183
Centrala za iproizv. sile im za preskrbo z vodo	520
Trgovina	3.621
Javna promet	571
Občinski obrati	1.276
S Ig
+ V § v-H
i M
g'? g
d. rt
-I- 1400 + 669 +	44
+ 218 +	641
+	189
+ 16 +	76
21 34 34 87 26 165
+
+
+
+
+
+
+
+
9
9
0
0
0
14
1
5
27
11
9
96
18
91
Skupaj 77.536 + 3366
&AWESOVO in YOUNGOVO POSOJILO SE POPRAVILI
Ker nameravami nemški moratorij za transferna plačila ne bo veljal tudi za Davvesovo posojilo, za Youngovo pa le cd-*°g plačila, so v New Yorku papirji obeh podojil napredovali in sicer Dawesovo posojilo v New Yorku od 59-12 na 74-50%, v Londonu od 66 na 80% in v Parizu od 54-10 tla 64‘35%. Youngovo posojilo pa je napredovalo v Londonu od 46 na 55-75%, v Parizu od 405 na 444 in v Curihu od 37‘25 Ra 47-25%.
denocdvo-
Uradni kurz. Kurz šilinga je bil do zadnjega uradno določen z 8 Din, kar s pri-fačunamim »primem« 28%% ni ustrezalo vrednosti šilinga na mednarodnem denarjem trgu. Na inicijativo ljubljanske zbornice se je v uradnem tečaju, ki velja od. 15. t. m. dalje, vrednost znižala na 6-90 Lin tako, da so s priračumamim primem zadevami interesi trgovcev, ki imajo kup-rijske stike z Avstrijo.
pmoaio', Jupmhga
Devizno tržišče
Tendenca stalna; promet Din 3,152.14U14.
Devizna kupčija na ljubljanski borzi je bila v tem tednu še dokaj živahna; v primeri s pretečenim tednom (1800 tisoč dinarjev) je zaključil tekoči teden s presežkom nad 1,352.000 dinarjev
Pretežni del povečanega deviznega prometa so omogočili večji zaključki v avstrijskih šilingih, katerih je bilo nabavljeno po privatnem kliiringu za 613 tisoč dinarjev več nego v zadnjem tednu; dalje zaključki v inoz. dinarjih (priv. kliring), katerih tedenski prometni presežek — nap ram preteklemu tednu — znaša 836 tisoč dinarjev.
Dnevni devizni promet se je od ponedeljka dalje gibal itako-te:
19. jiundja Diim 1,037.829-64 I),in—Dunaj,
20. 'juntija Dim 316.495-71 iDunaij,
21. junija Dim 843.872-19 Dunaj—Dim,
22. (junija Dim 577.745-32, Dunaj,
23. junija Diim 376.198-28 Dunaj.
Iz gornjih podatkov je razvidno, da je zaključil ponedeljkov borzni sestanek z največjim dnevnim deviznim prometom nad enim milijonom, kar znaša dobro tretjino celotedenskega deviznega prometa, dočim izkazuje torkov borzni dan najmanjši dnevni promet. Na poedinih borznih sestankih so prevladovali zaključki v avstrijskih šilingih ter inozemskih dinarjih.
Narodna banka je tokrat posredovala v Curihu (45 tisoč dinarjev) in v Londonu (155 tisoč dinarjev). Skupni zaključki v intervencijskem blagu znašajo 200 tisoč dinarjev ali komaj eno petnajstino skupnega deviznega prometa v tekočem tednu.
To pot je bil perfektuiran tudi manjši zaključek v nemških markah in sicer potom privatnega kliringa.
V	bonih grške Narodne banke ni bilo niti prometa niti notic.
Porast, oziroma nazadovanje prometa v poedinih devizah tekom tega tedna napram •minolemu tednu (številke v oklepajih — vse v tisočih dinarjev) je bil naslednji: Amsterdam 11 (0), Pariz 9 (7), Berlin 26 (105), Ourih 214 (141), London 157 (191), NewYork 0 (40), Trst 0 (30), Avstr, šilingi (Dunaj v priv. kliringu) 1638 (1025) in končno inozemski dinarji (v priv. klir.) 1097 (261).
Avstrijski šilingi so bili v privatnem kliringu zaključevanj največ po tečaju 8’85, manj po 8-90, a najmanj po 8-80.
Devizna tečajnica od ponedeljkovega in petkovega borznega sestanka:
Dne 19. junija	Dine 23. juni ja
majinižji najvišji najmižjji naj-vašji Amsterdam 2307-63	2318-99	2307-07	2318-43
Berlin	1361-25	1372-05	1360-14	137094
Bruselj	80191	805-85	802-74	80668
Curiih	1108-35	1113-85	1108-35	1113-85
London	194-19	195-79	194-47	19607
Newyork	4741-60	4769-86	4002-71	4630 97
Pariz	225-88	227-—	225-88	227-—
Praga	170-79	171-65	170 84	171-70
Trst	299-63	302-03	300-74	303-14
Avstrijski šiling v privatnem kti-
n-ingu	8-85	8-85	8"85	8-90
nam predoči tekom tekočega tedna dosežene tečajne razlike posameznih deviz, oziroma učvrstitev, odnosno oslabitev njihovih tečajev. Tako je n. pr. tečaj amerik. dolarja samo -v tem razdobju popustil za -nič marnje ko 138-89 točke, dalje Berlina za 1-11 točke in Amsterdama za 0-56 točke, medtem ko so tečaji vseh ostalih deviz izvzemši Curiha in Pariza, ki sta beležila
jc	1	barva, plesira in ke-
v li urah m,*n° »»»b «weke,
klobnkc itd. Skrobl in gvetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, snii, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. Selebnrgova nL 8. Telefon it 22-72.
[nespremenjeno, beležili s čvrsto tendenco. Tekom tega tedna je London okrepil svoj tečaj za 0'28 poema, Trst za 1-11 poena, Praga za (VOS poena in slednjič Bruselj za 0-83 poena.
Dunaj in Budimpešta še vedno nista beležila, notic ostalili deviz ni bilo.
Efektno tržišče
Tendenca nespremenjeno mlačna
V tekočem tednu zaznamujejo samo industrijski papirji nominalne zaključke in sicer (23. t. m.) Kranjska industrijska družba po tečaju Din 300'— za delnico.
V državnih papirjih ni bilo prometa. Od torka dalje je beležilo povpraševanje po. delnicah Trboveljske premogokopne družbe 135 dinarjev; notic ostalih industrijskih papirjev mi bilo.
Izmed državnih papirjev očitujejo stalen tečajni porast Seligmanove obveznice, katerih povpraševanje je na včerajšnjem borznem sestanku (54) motirailo za celih sedem točk višje, kakor na ponedeljkovem borznem sestanku (47); ponudba v tem papirju je beležila v torek 52, v sredo pa 54.
Investicijsko posojilo je notiralo skozi ves tekoči leden 43 za denar, le v sredo za [poldrugo točko nižje, dočim je bil blagovni tečaj tega dne 43.
Blairova posojila so tekom tedna okrepita svoje denarne tečaje za pet -točk in včeraj beležila: 8% —38 (denar) brez blaga; 7%— 37 (denar), 38 (blago); do zaključkov mi prišlo.
Tudi /po Beglučkih in Agrarnih obveznicah je bilo stalno povpraševanje, ker pa je manjkalo blago, so tudi zaključki izostali.
Vojna škoda je od ponedeljka (197) na četrtek (196) v povpraševanju popustila za eno točko, medtem ko je včeraj beležila samo ponudba (200); od torka dalje je no-tiral ta efekt v ponudbi 199 dinarjev, od četrtka naprej pa 200 dinarjev.
V ostalih efektih ni bilo notic.
Lemo tržišče
Tendenca še vedno mlačna
Produkcija tramov pri nas se je precej poživela. Kar se tiče izdelave blaga se je pri nas letos polagala na izdelavo precej večja pažnja kakoir pretečeno leto. Povda-riti pa moramo pri tem .ponovno sledeče: Da so trami po izdelavi merkantilni, se zahteva, da morajo izkazati v sredini z vštetkom obličastega roba zahtevano debelino. Posebno pri štajerski produkciji, ki je sicer zelo lepa, se na to dejstvo polaga premalo pažnje. Kot princip pri tesanju naj velja, da ima tram na sredini isto debelino kakor na zgornjem koncu. Pri tramih glava-glava pa morajo imeti trami na obeh konceh pogojeno debelino. Trami se običajno prodajajo in kupujejo v suhem stanju posebno, če so določeni za izvoz, to pa vsled tovomine in ker se v ©vežem stanju ne morejo uporabljati. Kot merkantil-na teža naj se vzame na m3 težina od 450 do 500 kg.
V splošnem se trami sedaj še precej iščejo, vendar samo po noti; momti trami — se radi dejstva, da si nihče radi pomanjkanja gotovine ne more držati velikih zalog, zelo težko oddajo. Le malo je upanja, da bi se kupčija z menite trami v doglednem času oživela.
Povpraševanja :
35.000	komadov brsta, 38X158 X2100 mm, 5000 komadov brsta, 33X228X2100 mm, franko Postojna tranzit.
Circa 100 m3 bukovih testonov Iranko podbrod Sušak pristan.
Les za celuloze od 1 do 4 m, od 10 do 16 cm v vrhu, smreka z do 3% jelke. Cena franko vagon meja Jesenice.
¥
fk
■
CIKORIJA
Naš pravi domači izdelek
Išče se večja količina zvočnega lesa (Tonliolz), franko vagon nakladalna postaja.
20.000	kosov jesenovih remeljnov I., ravnih, brez grč, blago suho, dolžina 1-42 m, debelina 30/30 mm, dobava v juliju 1933, cena franko ital. meja z označbo teže za m8.
Podmera paralelna 24 mm, 4 m, smreka jelka, franko podbrod Sušak.
Oglje prima bukovo, franko ital. meja.
TRBOVELJSKA PREM0G0KOPNA DRUŽBA
Ljubljana, dne 20. junija 1933.
Danes se je vršil občni zbor Trboveljske premogokopne družbe pod predsedstvom gospoda Andre Luquet, častnega guvernerja Banque de France. Cisti dobiček znaša po vseh odpisih, vštevši lanski prenos, Din 4,100.748-87. Občni zbor je sklenil, da se Pokojninski fond uradmištva dotira z Din 250.000-—, vloži v Rezervni fond Din
2,000.000'— im preostanek Din 1,850.748-87 prenese na nov račun.
Kakor je obrazloženo v poročilu Upravnega sveta, obstojajo razlogi, ki so povzročili odgoditev izplačila za leto 1931 določene dividende, tudi še nadalje.
Občni zbor je potrdil kooptacijo gospoda Vasilije Nikolajeviča Strandtmama za upravnega svetnika in izvolil gospode: Claude Aulagnon, dr. Ivo Benkovič, Paul Chapuy, Raymomd Deltel, Fernand Grenard, ing. Anton Klinar, Adolf Muench, Rikard Skobec in Paul Vernet ponovno v upravni svet.
Darilo Trgovskemu društvu »Merkur« v Ljubljani. Jugoslovansko d. d. Schicht — Lever v Osijeku je darovalo društvu Din 500"— po svojem zastopniku v Ljubljani I. Pleterskem za podporo brezposelnih. Za velikodušno darilo izreka društvo firmi »Jugoslovansko d. d. Schicht — Lever« najlepšo zahvalo.
Mednarodni borzni indeks
Slab potek londonske konference je tudi slabo vplival na tečaje vrednostnih papirjev, ki so v preteklem tednu večinoma nazadovali, kakor	kaže ta	tabela:
Koncem	27.5.	3.6.	10.6.	17.6.
1927 = 100%	1933
Pariz	63-2	66-5	64 6	62-8
Bruselj	31-6	33-5	32-9	31-9
London	00-8	61 9	61-3	62-8
Amsterdam	33-3	35-3	34-6	34-1
Stockholm	11-3	11-7	11-5	11-3
Cuiriih	48-3	479	47-3	484
Berlin	31-7	328	33-3	327
Dunaj	36-7	34 6	357	34-8
Praga	569	569	54-4	54-3
iNew York	54-8	56-7	58-7	54-2
Na podlagi indeksnih številk deset svetovnih borz izračunani borzni indeks je torej v preteklem tednu nazadoval od 43-4 na 42-6%.
Dr. Pi rčeva sladna kava
je prvovrsten domač Izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, re-dilno in ceneno pijačo za Vas in Vafie otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom.
Vpisale so se nastopne firme:
Sedež:	Beograd,	podružnica	Ljub-
ljana.
Besedilo: Jugoslovensko društvo guma >Englebert« A. D., podružnica Ljubljana.
Obratni predmet: Trgovanje z avtomobilskimi gumami.
Družbina obliJka: Tvrdka je podružnica pri trgovaekem »udu v Beogradu od 22. aprila 1983 protokoliranega glavnega zavoda enakega imena.
Delniška glavnica znaša dinarjev LOOO.OOO— in je razdeljena na 1000 na donosca se glasečih polno vplačanih akcij, nominale Din po 1.000’—.
Družbene objave se objavljajo v službenih novinah.
Za družbo se podpisuje: dva člana upravnega odbora, ali en član upravnega odbora in en direktor ali en član upravnega odbora in en prokurist.
Člani upravnega odbora so:
Huršler Edvard v Beogradu, dr. Tartalja Emer, advokat v Beogradu,
Robert Artur in
Fekene Alfred, oba v Lifege-u v Bel-giji.
Trgovinski pooblaščenec po 51. 47/1 trg. zak. za podružnico v Ljubljani je Zorman Ivan v Ljubljani, Stari trg štev. 32.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 2. junija 1933.
Fi 210/33 — Rg B III 93/1. r	*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Mencinger M. in drug, trgovina z deželnimi pridelki in mešanim blagom, družba z o. z.
Obratni predmet: Trgovina z deželnimi pridelki in mešanim blagom, ustanavljanje podobnih podjetij, njih nakup ali udeležba pri njih.
Visokost osnovne in vplačane glavnice: Din 20.000—.
Poslovodje:	Mencinger	Marija,	po-
sestnica v Ljubljani, Pražakova ul. št. 10, Pečnik Stane, posestnik in trgovec v Stožicah št. 29.
Družbo zastopa samostojno vsak poslovodja.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 26. maja 1933.
Fi 185/33 — Kg C V 120/1.
*
Sedež: Ljubljana VII., Medvedova cesta 7.
Besedilo: E. Muller.
Obratni predmet: agentura in komisija z vinom.
Imetnik: Evgen Muller, trgovec v Trstu, Via Montfort 8/II.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 5. maja 1933.
Fi 78/33 — Rg A VII 121/1.
*
Sedež: Klanc pri Kranju.
Besedilo: F. Okršlar kisarna.
Obratni predmet: Izdelava in prodaja kisa na drobno in debelo.
Imetnik: Okršlar Franc, trgovec na Klancu 43 pri Kranju.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, dne 26. maja 1933.
Fi 176/33 — Rg VII 122/1.
Sedež: Ljubljana.
Besedilo:	Franc Pogačnik družba z
o. z.
Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki.
Družbena pogodba z dne 19. maja 1933.
Visokost osnovne in vplačane glavnice: Din 100.000-—.
Poslovodja: Pogačnik Fran v Ljubljani, Tyrševa c. 67.
Za namestovanje upravičen: Družbo zastopa na zunaj, pred oblasifcvom in sodiščem vsak poslovodja samostojno. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. maja 1933.
Fi 181/33 — Rg C V 118/1.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Potnik in drug, družba z omej. zavezo.
Obratni predmet: Izdelovanje in prodaja sadnih sokov, marmelad in destilacija esenc, sadnih arom ter likerjev.
Višina osnovne in vplačane glavnice Din 5000'—.
Poslovodje: Potnik Ivan in Potnik Marjan ter Potnik Terezija roj. Ogorevc, vsi v Ljubljani, Metelkova ul. 13.
Za namestovanje upravičen: Poslovodje zastopajo družbo in podpisujejo zanjo kolektivno.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 2. junija 1933.
Fi 212/33 — Rg C V 121/1.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Zagrebačka tvornica cipela d. d. Zagreb, filiala Ljubljana, ali Zagrebška tovarna d. d. Zagreb, podružnica Ljubljana.
Obratni predmet: Izdelovanje obutve iz kož in sličnega materiala ter trgovanje z vsemi izdelki iz strojene kože.
Družbina oblika:
Tvrdka je podružnica pri okružnem sudu v Zagrebu od 14. I. 1921. protokoliranega glavnega zavoda enakega imena, ki je delniška družba, osnovana na podstavi pravil dne 7. januarja 1921., in ima delniško glavnico 2,5(;0.(XX) Din, ki je razdeljena na 10.000 polno vplačanih na donosca glasečih se delnic, no m inaile po 250 Din.
Društveno tvrdko podpisujeta dva člana upravnega sveta ali en član upravnega sveta z enim uradnikom družbe, ki mu je podeljena prokura.
Za podružnico podpisujeta skupno ali dva člana upravnega sveta ali pa en član upravnega sveta in dirigent podružnice.
Upravni svet družbe obstoji iz sledečih članov: Štern Žiga, industrialec in generalni ravnatelj, Zagreb, Jurišičeva ulica 3,
Štern Oto, industrialec, Zagreb, Juri-šičeva ulica 1,
Freund Pavel, industrialec, Zagreb, Zavrtnica 59,
Deutsch Robert, Zagreb, Trg Kralja Petra 2,
Aleksander Samuel D., industrialec, Zagreb, Zerjavičeva ulica 12.
Za dirigenta podružnice je bil postavljen g. Osebik Anton.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, dne 19. maja 1933.
Fi 145/33 — Rg' B III 90/1.
Sedež: Maribor, Gospojna ul. 7.
Besedilo: Valentin Stampaeh & Co.
Obratni predmet: trgovina z lesom na debelo.
Družbena oblika:	Javna	trgovska
družba od 1. oktobra 1932.
Družabniki: 1. Stampaeh Valentin, pos. in les. trg. v Mariboru, Gospojna ulica 7; 2. Luchenbiihl Ivan, bivši ravnatelj lesne industrije, Apatin. Trg
oslobodjenja 3; 3. Kramer Josip, bivši ravnatelj lesne industrije, Maribor, Trg kralja Petra I.; 4. Heintz Edmund, bivši ravnatelj lesne indiustrije, Maribor, Sodna ul.
Za namestovanje upravičeni so kolektivno vsi 4 družabniki.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 8. junija 1933.
Fi 222/33 — Reg A III 237/1.
*
Sedež: ftniarje-Sap pri Ljubljani.
Besedilo: »Roleta-izdelava in prodaja vsakovrstnih platnenih, tekstilnih in lesenih rolet, družba z o. z.<
Obratni predmet: Izdelava in prodaja vsakovrstnih platnenih, tekstilnih in lesenih rolet.
Višina osnovne glavnice: 20.000’— dinarjev.
Poslovodja: Bcc Franc, posestnik in mizar v Šmarju-Sap 15 pri Ljubljani.
Poslovodja zastopa družbo samostojno in podpisuje za njo samostojno.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, dne 26. maja 1933.
Fi 190/33 — Rg C V 119/1.
*
Sedež: Št. Vid nad Ljubljano. Besedilo: Triglavska roža pr«ni čaj, družba z o. z.
Obratni predmet: Izdelovanje zdravilnega čaja pod znamko »Triglavska roža« in njegova prodaja.
Visokost osnovne glavnice 5000 Din. Poslovodje: Kobald Ferdo, trgovec v Ljubljani, Poljanska cesta 13/11., mg. ph. Oblak Josip, lekarnar v št. Vidu nad Ljubljano.
Za namestovanje upravičen:	Poslo-
vodji zastopata družbo skupno in podpisujeta njeno firmo kolektivno.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 12. maja 1933.
Fi 140/33 - Rg C V 114/1.
KllfEfE
vSeflviM-fio
najSdidmjk
KUiARNAfT-DEU
I)UBI1AMADALMAJIN0VA13
.KUVERTA*
o. z o. z.
LJUBLJANA
Karlovška c. 2 Volarski pot 1
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
Konkurzi in poravnave
Odpravljena sta konkuraa: industrijalke Bayer-Swaty Frančiške v Mariboru, ker se je sklenila prisilna poravnava in trgovke Irene Ilalmoš v Murski Soboti, ker je bila razdeljena vsa masa.
Končano je poravnalno postopanje gradbenega podjetja Ročak & Comp. v Trbovljah.
Potrjena je poravnava trgovke Jeriha Antonije v Gorenji vasi, da plača upnikom v treh enakih obrokih 60 % kvoto njih terjatev. Potrjena je nadalje prisilma poravnava mizarja Černeta Alberta v Zgornji šiški.
Odpravljen je nadalje konkurz branjevca Lesjaka Franca v Bregu pri Celju, ker ni kritja za stroške postopanja.
DOBAVA — PRODAJA
Začasna drž. uprava razlaščenih veleposestniških gozdov Dravske banovine v
Ljubljani sprejema do dne 26. junija t. 1. pismene ponudbe >za ofertalno licitacijo na razlaščenem kompleksu veleposestva dir. A. Zal>ea pri Mariboru za 1600 plm mehkega in približno 400 plm trdega porabnega lesa in drv.
Dravska direkcija pošte v Ljubljani razpisuje prvo pismeno licitacijo za dobavo pisarniških potrebščin, svinčenih pečatov, motvoza in preje. Licitacija bo dne 26. julija t. I. ob enajstih v pisarni rač. ekonomskega odseka, soba štev. 42, Sv. Jakoba trg štev. 2. Najkesneje do desetih se mora položiti 5% kavcija v sobi št. 41, kjer se lahko vpogledajo ali kupijo pogoji po Din ‘20-—.
Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do dne 27. junija t. 1. ponudbe za dobavo lO.OOT) kosov zidne opeke, 10.(MK) kosov zatezne strešne upeke in 3000 kosov strešne opeke bob rovke; do dne 30. junija t. d. za dobavo 600 kg orne pločevine, 2000 kg pocinkane pločevine in 13 plošč čme pločevine; do dne 7. julija t. 1. o dobavi 600 kg žič-nikov, 1000 kg cinkaste pločevine in 100 kilogramov spajalnega kositira.
Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani siprejema do dne 27. junija pismene ponudbe za dobavo 100 ovojev strešne lepenke v kvaliteti znamke A rešit« št. 120, 1000 kg lesnega cementa >:a mazanje streh, 1200 kg k ar bo Line ja, 1700 kilogramov katrana, raznega lesa in desk, razne železnine: (žaginih listov, pločevine, žice itd.); do dne 30. junija t. 1. pa glede dobave 1000 komadov lopat zajemalk.
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do dne 28. junija t. 1. ponudbe za dobavo sode, inetel, krtač, eidola, voska, kalofonije, smirkovega prahu, fimeža, vprežnih št rang in do dne 4. julija t. 1. ponudbe za dobavo: 2800 kg svinjske masti, 3000 kg koruznega zdroba, 3500 kg riža, 2000 kg bučnega olja, 1200 kg terpentinovega inila in GOO kg surove kave. — Dobavni pogoji pri imenovani direkciji.
Pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu bodo ofertne licitacije: Dne 27. junija t. 1. o dobavi raznih zdravilnih kemikalij; dne 4. julija t. I. o dobavi ampul, pastil in ekstraktov; dne 8. julija t. 1. o dobavi raznih zdravil; dne 13. julija t. 1. o dobavi raznih zdravil in olj; dne 18. julija t. 1. o dobavi desinfekcijskih sredstev; dne 22. julija t. 1. o dobavi kartonskih škatelj, papirja za zavijanje, papirja za praške in vrvice; dne 27. julija t. 1. pa o dobavi zamaškov iz plute in medicinskih stekel. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem skladišču.)
S
d)
»N
IP*
A
<*>
>
0
5)
u
H
%
*
I
(8
>0
0
u
(8
2
S&rzojavi: SKrispercotoniale JEjubljana — ‘Gelefon št. 2263
Ani. Krisper Colonia le
£aslmhz Josip Verlič
‘Veletrgovina koloni• jalne robe. ‘Velepražarna kave. Mlini za dišave.
‘Gočna pottrežba.
Ljubljana
iDunajska cesta 33
Ustanovljeno leta 1840
2>aloga špirita, raznega žganja in konjaka. (Mineralne vode.
Ceniki na razpolago.
‘Srgovd in industri/cil
Tpgcvsfci
lisi
se priporoča za
in&eviv anf el
j
J. HLEBS, LJUBLJANA
DRUŽBA Z O. Z.
CANKARJEVO N. 21 - MESTNI TRG 19
Sobo-črkoslikarsUo in pleskarstvo
Vsa dela izvrSuje z najmodernejšimi vzorci, točno po naročilu, solidno in pod garancijo. — Telefon 50-70.
Motvoz Grosuplje
dom at slovenski Izdelek -s- Svoj! k svojimi
Tovarna motvoza in mama d- d-
u*	i	^
Grosuplje pri Ljubljani
Ureja ALEKSANDER ZELEZNIKAE. — Za Trgovako-industrijsko d. d. >MERKUR< kot izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.