VABIMO VAS NA PRIREDITEV NAŠ ŠPORTNIK V PONEDELJEK, 29. DECEMBRA 2014, OB 20. URI V KULTURNEM CENTRI »L. BRATUŽ« V GORICI Primorski dnevnik št. 302 (21.235) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS NEDELJA, 28. DECEMBRA 2014 1,20 € 9 771124 666007 4 1 28 Renzijevo leto in čudna opozicija SandorTence Matteo Renzi je nedvomno italijanska politična osebnost leta 2014. Na oblast ni prišel z volitvami, temveč s pomočjo spleta okoliščin, ki so posledica »ne zmage« Demokratske stranke in njenega takratnega tajnika Pier Luigija Bersanija na predčasnih volitvah leta 2013. Od takrat zgleda, da je minilo deset in več let, čeprav v resnici niti dve leti. Renzija in njegovo delo lahko ocenjujemo na različne načine, ne moremo pa mu očitati, da je v tem skoraj enem letu stal križem rok. Res je, da mu veliko preglavic še naprej povzroča gospodarska kriza, na področju strukturnih reform političnega sistema pa je naredil več kot vsi njegovi predhodniki. Volitve 2013 so rodile eno samo opozicijsko komponento, ki v tem času ni bila kos svoji nalogi. Gre za Gibanje 5 zvezd, ki je tudi zaradi visoke stopnje notranje pre-pirljivosti doslej zamudilo vse priložnosti, da bi postalo alternativa temu »zasovraženemu« sistemu. Namesto z verodostojno klasično parlamentarno opozicijo se mora Renzi soočiti z družbeno in politično opozicijo. Prvo predstavljata sindikata CGIL in FIOM, drugo leve struje Demokratske stranke, ki so bolj kritične do Renzija kot marsikdo na desnici. To je italijanski politični paradoks, ki nas bo spremljal vse do volitev. Kdaj bodo, bo odločil Ren-zi. Gotovo o volitvah ne bodo odločali poslanci, še manj pa senatorji, ki jim iz znanih razlogov koristi, da bodo volitve čim kasneje. Zanje in morda za Italijo bi bilo najboljše, da bi bile res leta 2018. italija - Priprave na izvolitev predsednika republike Berlusconi ne nasprotuje Prodijevi kandidaturi Predsednik vlade Renzi ne popušča pri reformi trga dela goriška - V Gorici ga je bilo le za vzorec Sneg pobelil planoto, danes nevarnost poledice RIM - Predsednik vlade Matteo Renzi je glede reforme trga dela trdno prepričan, da je na pravi poti in da mu bo čas dal prav. Renzija pri tem kritizirajo tako nekateri pristaši notranje levice v Demokratski stranki, kot generalna tajnica CGIL Susanna Camusso, ki ne izključuje nove splošne stavke. Skratka ponavlja se enak scenarij zadnjih tednov in mesecev, ko ima Renzi več težav z »oporečniki« v lastni stranki in s sindikati, kot s parlamentarno opozicijo. Bivši premier Silvio Berlusconi, vodja opozicijske stranke Naprej Italija, je medtem nakazal svojo pripravljenost, da podpre kandidaturo Romana Prodija (na sliki) za naslednika predsednika Giorgia Napolitana. O tem se je Berlusconi po poročanju po telefonu pogovarjal s sedanjim premierom Renzijem. Doslej je Berlusconi predsedniški kandidaturi 78-letne-ga Prodija odločno nasprotoval. POLICIJA Trst ostaja varno mesto Povečali bodo video nadzor TRST - V iztekajočem se letu je tržaška policija zabeležila več kaznivih dejanj kot leto prej, porast kaznivih dejanj pa nikakor ni zaskrbljujoč, saj mnoga odkrita kriminalna dejanja niso bila izpeljana v Trstu. Drastično so se povečale računalniške goljufije in prodaja ukradenega blaga. Več oseb so aretirali, ne beležijo pa napetosti med različnimi etničnimi skupinami. Organiziranega kriminala Trst uradno ne pozna. Na 5. strani izleti primorskega dnevnika V Burmo, na Poljsko, Korziko in na Sicilijo TRST - Tradicionalni izleti Primorskega dnevnika bodo v prihodnjem letu štirje. Tri bo organizirala Agencija Aurora, enega pa agencija Adriatic srl v imenu Krožka Krut. Pri Aurori bodo izletnike popeljali v magično Burmo oziroma Mjanmar, na slikovito Severno Poljsko in tako imenovani otok lepote Korziko. Gre za povsem nove destinacije, za katere so se pri Aurori odločili na podlagi ankete med letošnjimi izletniki. Krožek Krut pa je pripravil izlet na Sicilijo, deželo sonca in morja, tradicij in zgodovine. Vpisovanje na izlete bo v sredo, 7. januarja, od 9. do 13. ure na sedežu Primorskega dnevnika v Trstu in v Gorici v Kulturnem domu v Ulici Brass 20. V današnji številki pa si lahko na osrednjih štirih straneh dnevnika preberete vse podrobnosti o izletih in zanimivostih, ki si jih bodo v naslednjem letu ogledali izletniki Primorskega dnevnika. Od 13. do 16. strani V Trstu predstavili pohod za mir Na 4. strani Trst: shod za zaščito starega pristanišča Na 4. strani V Štandrežu zahtevajo ureditev pešpoti Na 18. strani V Gorici krstno izvedli mašo Aleša Makovca Na 19. strani V ronški veletrgovini prijeli sedem tatičev Na 18. strani KRATEK ZIMSKI ODDIH 10. 01. -14. 02. 2015 Program vključuje: 2x zajtrk in večerjo s pestrim izborom jedi iz lokalnih živil in izdelkov, dobrodošlico s kozarcem vrhunskih okoliških vin ali jabolčnega soka, 3 dni kopanja v termalnih bazenih, lx vstop v Savna vas, animacijo po tedenskem programu. Cena (za 2 osebi v dvoposteljni sobi): VILE TERME ZREČE**** 265,00 € HOTEL VITAL**** 213,00€ HOTEL ATRIJ****S 282.00 C Informacije in rezervacije: Terme Zreče, Cesta na Roglo 15, 3214 Zreče T: 00386 3 757 60 00, E:terme@unitur.eu Evergreen > TUTTO j^f'+tAIPINQ Prodaja Bukovih in hrastovih drv Bukovih in jelkovih peletov Ul. Dragotin Kette, 13 A Bazovica (Trst) tel. +39 040 226894 mob. +39 393 7741336 KORALLINE lepotni so .ON JESSICA www.korhlline.it - PDDHUSEVHNJE LHS HHIRDREHMS -TRAJNI LAK ZA NOHTE ESTROS A ■ GEL ZR NOHTE ■MRKE UPZfl POSEBNE PRILOŽNOSTI -ŽENSKR OBLAČILA KORRLLINE TRG S. TDMMRSD15-OPCINE= EJSOLOTTO Ol JESSICA ZR INFORMACIJE TEL 040 213481 ^PONEDELJEK ZAPRTO ^ TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO: 00 9.00 0017.30 =f SREDR IN PETEK: 0012.00 OD 20.00 2 Nedelja, 28. decembra 2014 ITALIJA, SVET / italija - Predsednik vlade kritičen do nasprotnikov Renzi nikakor ne popušča Prodi kandidat za Kvirinal? Berlusconi je menda pripravljen podpreti nekdanjega vodjo leve sredine RIM - Predsednik vlade Matteo Renzi je glede reforme trga dela trdno prepričan, da je na pravi poti in da mu bo čas dal prav. Renzija pri tem kritizirajo tako nekateri pristaši notranje levice v Demokratski stranki, kot generalna tajnica CGIL Susanna Camusso, ki ne izključuje nove splošne stavke. Skratka ponavlja se enak scenarij zadnjih tednov in mesecev, ko ima Renzi več težav z »oporečniki« v lastni stranki in s sindikati, kot s parlamentarno opozicijo. Bivši premier Silvio Berlusconi, vodja opozicijske stranke Naprej Italija, je medtem nakazal svojo pripravljenost, da podpre kandidaturo Romana Prodija za naslednika predsednika Gior-gia Napolitana. O tem se je Berlusconi po poročanju Repubblice po telefonu pogovarjal s sedanjim premierom Ren-zijem. Doslej je Berlusconi predsedniški kandidaturi 78-letnega Prodija odlo- najoč, da bo Renzi v zameno pristal na nekatere koncesije pri sprejemanju reform volilne zakonodaje, ki bodo šle na roko Berlusconiju in njegovi stranki. Razprava v parlamentu v Rimu glede nove volilne zakonodaje, poimenovane Italicum, se bo predvidoma začela 7. januarja. Gre za enega ključnih delov reformnega programa Ren-zijeve vlade. Politično slovo 89-letne-ga Napolitana, ki je na mestu predsednika države od leta 2006, se očitno hitro bliža. Po nekaterih informacijah naj bi Napolitano svoj odstop uradno napovedal že za silvestrovo v nagovoru ob prihodu novega leta. Nekateri poznavalci sicer ugibajo tudi o 13. ali 14. januarju kot datumu odstopa, saj se bo takrat z govorom Renzija v Evropskem parlamentu "de facto" končalo polletno predsedovanje Italije EU.Napolitano se je želel sicer umakniti že lani, a se italijanske stranke niso mogle uskladiti glede njegovega naslednika. Zato je na koncu pristal, da ga je parlament na volitvah aprila lani potrdil za še en mandat. vatican - Leta 1981 je Turek skušal ubiti papeža Janeza Pavla II. Agca položil cvetje na papežev grob Pred tem je zaprosil za srečanje s papežem Frančiškom, vendar njegove prošnje niso sprejeli - Po obisku groba so ga pridržali policisti VATIKAN - Turek Mehmet Ali Agca, ki je skušal leta 1981 ubiti tedanjega papeža Janeza Pavla II., se je včeraj pojavil v Vatikanu in zaprosil za srečanje s papežem Frančiškom. Potem ko je dobil negativen odgovor, je položil bele vrtnice na grob Janeza Pavla II. v vatikanski baziliki sv. Petra, nato pa so ga pridržali policisti. Italijanski policisti so ga nato odpeljali na policijsko centralo v Rimu. Ali Agca je sicer že pred tedni izrazil željo, da bi se srečal s sedanjim papežem in tudi da bi obiskal grob pokojnega Janeza Pavla II., ki je bil aprila razglašen za svetnika. Agca je na poljskega papeža streljal med avdienco na vatikanskem Trgu sv. Petra 13. maja 1981. Vanj je ustrelil večkrat in ga huje ranil, a je papež napad preživel. Kasneje je atentatorja, sicer pripadnika skrajno desne ultra-nacionalistične skupine Sivi volkovi, obiskal v zaporu in mu odpustil. Janez Pavel II. je leta 2005 umrl, Agco pa so iz zapora izpustili leta 2011 in sedaj živi v Turčiji. Arhivski posnetek papeža Janeza Pavla II. in Alija Agcaja v zaporu leta 1983 arhiv V New Yorku deset tisoči na pogrebu enega od dveh ubitih policistov NEW YORK - Na deset tisoče ljudi, med njimi ameriški podpredsednik Joe Biden, se je včeraj udeležilo pogreba enega od dveh newyorških policistov, ki sta bila ubita pred tednom dni. Napadalec naj bi ju ustrelil iz maščevanja, potem ko je ZDA pretresel niz incidentov, v katerih je pod roko policistov umrlo več neoboro-ženih temnopoltih Američanov. Biden je v govoru na pogrebu policista Rafaela Ramosa v cerkvi v Queensu pohvalil delo »najboljšega policijskega oddelka na svetu« ter dejal, da se je njegov umor »dotaknil duše vsega naroda«. Umrl dolgoletni predsednik EPP in premier Belgije Leonard Tindemans BRUSELJ - V starosti 92 let je v petek umrl Leo Tindemans, nekdanji predsednik Evropske ljudske stranke (EPP) in premier Belgije. Leonard Clemence »Leo« Tindemans se je rodil aprila 1922. V letih 1974-1978 je bil kot 43. premier na čelu belgijske vlade. Zasedal je sicer tudi ministrska mesta, med drugim je v letih 1981-1989 vodil belgijsko diplomacijo. Strankarsko je pripadal flamskim krščanskim demokratom. Na evropski ravni je bil prvi predsednik EPP in je to evropsko stranko vodil skoraj celo desetletje med letoma 1976 in 1985. Pred tem je bil prvi generalni sekretar predhodnice EPP, Evropske zveze krščanskih demokratov. Od leta 1985 je bil častni predsednik EPP. Aktivistko Femna izpustili, a v Vatikanu nezaželena VATIKAN - Ukrajinska aktivistka skupine Femen Jana Aždanova, ki je na božični dan goloprsa iz jaslic na Trgu sv. Petra v Vatikanu ugrabila kip deteta Jezusa, je sedaj znova na prostosti. Vendar pa v Vatikanu in na drugih ozemljih v lasti Svetega sedeža ni več zaželena. Aždanova je na božični dan na zelo zgovoren način protestirala proti odnosu Vatikana do splava. Iz jaslic je namreč ukradla kipec Jezusa, pri čemer je na golih prsih nosila napis »Bog je ženska«. Njeno akcijo so sicer kmalu prekinili možje postave, mladenka pa si je prislužila ogled notranjosti vatikanskih celic. vreme - Zima po Evropi začela kazati zobe Številne države vključno s Slovenijo in Italijo zajelo pravo zimsko vreme BERLIN - Podobno kot Slovenijo je tudi številne druge dele Evrope zajelo pravo zimsko vreme. Vremenoslovci pred prihajajočo snežno nevihto ta konec tedna svarijo prebivalce na Balkanu, močno sneženje pa pričakujejo tudi v Nemčiji. Sneg težave v prometu že povzroča v Veliki Britaniji. Vremenoslovci na Hrvaškem, v Črni gori in Srbiji svarijo, da je padec temperatur zgolj uvod v snežna neurja, ki bodo regijo zajela v zadnjih dneh letošnjega leta, poroča makedonska tiskovna agencija Mia. Temperature globoko pod ničlo pričakujejo od jutri do 3. januarja. V Srbiji sneženje pričakujejo od danes, obilnejša pošiljka pa naj bi prišla v noči na ponedeljek, ko naj bi v večini države zapadlo do 30 centimetrov snega. Temperature bodo globoko pod lediščem, zaradi vetra pa so mogoči tudi večji snežni zameti. V Nemčiji so medtem snežno odejo že dobili na zahodu in jugozahodu države. Snežinke bi se lahko na višje ležečih predelih nakopičile vse do 40 centimetrov visoko. Ponekod bi lahko sneženje spremljali močan veter in neurja, zato vremenoslovci svarijo tudi pred težavami v prometu. V prihodnjih dneh sneženje pričakujejo v vseh predelih Nemčije, država bo ujeta v primež mrazu. Težave v prometu pa imajo zaradi vremena že zdaj v Veliki Britaniji. Tudi Britance je namreč presenetilo zimsko vreme, med drugim je bil zaradi čiščenja snega v petek oviran promet na letališčih Liverpool in Bradford. Nekatere polete so morali preusmeriti v Manchester. O težavah na cestah pa so poročali predvsem iz mesta Sheffield. Kamere so tam ujele celo smučarja, ki si je na ulici, ki se spušča, »uredil« smučarsko progo. Potniki nekega avtobusa na progi med Sheffiel-dom in Londonom so bili prisiljeni prespati v cerkvi, saj je avtobus obtičal v bregu. Ne sneg, ampak močan veter s sunki do 160 kilometrov na uro, pa je včeraj poskrbel za zaprtje francoskega pristanišča Calais ob Rokavskem prelivu. »Nobeno plovilo ni ne vplulo, ne izplulo. Ves pomorski promet je ustavljen,« so zapisali v pristanišču. Ustavljeni so tudi trajekti, ki v Calais plujejo iz britanskega Doverja, so še dodali. V Sloveniji je snežiti začelo včeraj popoldne, obilnejše padavine pa so napovedane za danes. Ob Na nemških avtocestah so bile ponekod prave zimske razmere ansa tem opozarjajo tudi na močan veter in na močno burjo na Primorskem, kjer bodo najmočnejši sunki presegli sto kilometrov na uro. Do novega leta bo, kot kaže, vetrovno in zelo mrzlo zimsko vreme. V ponedeljek bo delno jasno in mrzlo, veter pa bo čez dan slabel. Obeti za torek kažejo na spremenljivo oblačno vreme s kratkotrajnimi snežni- mi plohami. Še bolj mrzlo bo kot v ponedeljek, veter se bo prehodno spet nekoliko okrepil. Podoben je položaj tudi v Italiji, kjer civilna zaščita opozarja na strm padec temperatur in sneženje vse do nižin. Če sneg marsikje povzroča težave, pa so se ga razveselili v zimsko-športnih središčih, kjer se bo končno le začela prava zimska sezona. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 28. decembra 2014 3 arhitektura - Čezmejna kulturna dediščina Skupaj s Češko za vpis Plečnikove zapuščine na Unescov seznam LJUBLJANA - O vpisu Plečnikovih del na Unescov seznam svetovne dediščine je bilo že veliko govora. Sedaj pa je v pripravi projekt serijske čezmejne nominacije, ki ga Slovenija pripravlja skupaj s Češko in ki bo vključeval nekatere mojstrove najvidnejše ljubljanske arhitekture in ureditve. Pobudo za skupni projekt je dala Češka. Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za kulturo, predlog slovenske strani obsega cerkev sv. Mihaela v Črni vasi na Barju, promenado ob nabrežjih in mostove reke Ljubljanice vključno s tržnico, Vegovo ulico z Narodno in univerzitetno knjižnico, pokopališče Žale - Vrt vseh svetih in cerkev sv. Frančiška Asiškega v Šiški.Češka bo v nominacijo predlagala le cerkev sv. Srca Jezusovega na Vinohradih v Pragi, saj je kompleks Hradčanov, kjer so tudi Plečnikove ureditve, že vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine v sklopu starega mestnega jedra Prage. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za kulturo, priprava nominacije obsega več faz. Najprej je potrebno Centru za svetovno dediščino oddati predlog za vpis na t.i. poskusni seznam svetovne dediščine, kar je nujni predpogoj pred oddajo nominacije. Vložitvi dosjeja nominacije pa sledijo pregled nominira-nega območja na terenu in kabinetna evalvacija ter morebitni zahtevki za dopolnitve ali pojasnila države predlagateljice s strani Icomosa, ki je svetovalno telo Unesca. Nato Icomos izdela evalvacijo nominacije in odboru za svetovno dediščino, ki odloča o vpisih, predstavi svoj predlog glede vpisa na seznam svetovne dediščine. Na ministrstvu ocenjujejo, da postopek nominacije, ki poteka brez večjih zapletov, traja približno štiri leta od začetka dela na projektu. Za projekt serijske čezmejne nominacije za vpis Plečnikovih del na Na seznamu je tudi Plečnikovo Tromostovje s tržnico arhiv Unescov seznam svetovne dediščine je bil prvi sestanek predstavnikov ministrstev obeh strani julija 2011, slovenska strokovna skupina za pripravo nominacije pa deluje od februarja letos. Opravila je terenski ogled nepremičnin, nato pa je v skladu z Unescovo metodologijo pripravila oceno integritete in avtentičnosti posameznih nepremičnin ter primerjave s podobnimi spomeniki, ki so na poskusnem seznamu ali pa so že vpisani na seznam svetovne kulturne dediščine. Na ministrstvu dodano vrednost vpisa Plečnikovih del na Unescov seznam vidijo v umeščanju slovenske kulturne dediščine v mednarodni kontekst, v družino spomenikov in spomeniških območij, katerih ohranitev je izjemnega pomena za celotno mednarodno skupnosti in bistveno presega lokalni, nacionalni pomen. Večja prepoznavnost je, kot poudarjajo, spodbuda tudi za področje turizma, saj se številni obiskovalci osredotočajo na Unesco-ve destinacije in s tem spodbujajo razvoj kulturnega turizma. Jože Plečnik (1872-1957) je s svojimi deli zaznamoval tri evropske prestolnice - Dunaj, Prago in Ljubljano. Podobo slovenske prestolnice je dodobra spremenil s svojimi arhitekturami, cestnimi ureditvami, ureditvami trgov in parkov ter ureditvijo nabrežij Ljubljanice in Gradaščice. Ker je njegova dediščina v nekaterih primerih ogrožena, je ministrstvo za kulturo že leta 2007, ko je minilo 50 let od arhitektovega rojstva, nameravalo zaščititi Plečnikovo Ljubljano kot celoto in jo razglasiti za spomenik državnega pomena. Odlok o razglasitvi Plečnikovih del v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena je nato vlada sprejela leta 2009, z njim pa zaščitila več kot 50 enot Plečnikove dediščine v Ljubljani in na njenem obrobju. (STA) v spomin - Bil je eden najboljših slovenskih pesnikov Umrl Tomaž Šalamun Včeraj je v Ljubljani umrl Tomaž Šalamun, eden najboljših in najbolj plodnih slovenskih pesnikov. Bil je star 73 let, rojen je bil v Zagrebu iz primorske družine; njegova mama je bila po rodu iz Trsta, na katerega je bil pokojni zelo navezan. Šalamun je začel pesniti že v mladosti, slovenski klasik pa je postal leta 1993 z izbranimi pesmimi v renomirani zbirki Kondor. Leta 2005 je bil izvoljen za izrednega člana SAZU. Izdal je prek 50 pesniških zbirk, v druge jezike pa je prevedenih več kot 30 njegovih knjig, ki so doslej izšle prevedene v 20 jezikov. Za svoje ustvarjanje je prejel veliko prestižnih nagrad doma in v tujini, med drugim leta 1999 Prešernovo nagrado. Bil je zelo cenjen tudi med Slovenci v Italiji, kjer je imel veliko prijateljev. Šalamunovo otroštvo so zaznamovale selitve. Rodil se je leta 1941 v Zagrebu, kasneje se je z družino preselil v Ljubljano, nato v Mostar. Po in-formbiroju se je družina lahko končno vrnila v Slovenijo, a ne v Ljubljano, temveč v Koper. V obmorskem mestu je zaradi izjemnega igranja na klavir mladi Šalamun obveljal za čudežnega dečka, treniral pa je tudi veslanje. Ko mu je oče prepovedal obiskovati tre- ninge veslanja, je hkrati opustil klavir in se ga ni nikoli več dotaknil. Šalamun je v slovensko poezijo vstopil leta 1963 s stavkom: »Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil.« Dokončno pa je prodrl z izidom zbirke Poker leta 1966. Za časa študija zgodovine in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani je Šalamun sodeloval s skupino OHO, s katero se je predstavljal po vsej nekdanji skupni državi. Leta 1970 je bila skupina vabljena k sodelovanju pri razstavi newyorškega Muzeja moderne umetnosti (MOMA) z naslovom Information, ki še dandanes velja za izredno odmevno. Kmalu zatem je Šalamun prejel osebno vabilo v New York. Šalamun je v ZDA napisal več kot polovico svojih zbirk, zelo močno pa ga je navdihovala tudi Mehika. V ZDA so ga sprejeli za "svojega" - ameriškega pesnika in ga navajajo skupaj s svojimi najboljšimi pesniki. Med letoma 1996 in 1999 je opravljal funkcijo kulturnega atašeja na slovenskem veleposlaništvu v ZDA, po ameriških univerzah pa je predaval kreativno pisanje. Pesnik je za svoje delo prejel številne nagrade, med njimi tudi veliko Prešernovo nagrado leta 1999. "Bogato in plodno pesniško potovanje Tomaža Šalamuna se dogaja v risu osupljive kondicije in vulkanske energije," je pisalo v utemeljitvi nagrade. Bil je tudi dvakratni prejemnik Jenkove nagrade, za zbirko mera časa je stanovsko priznanje prejel leta 1988, za zbirko Sinji stolp pa leta 2007. Med mednarodnimi priznanji velja omeniti evropsko nagrado za poezijo v Munstru (2007) in zlati venec v Strugi (2009). v spomin Odšel je Bogo Samsa, partizan, urednik našega dnevnika in javni delavec Žalna seja V počastitev somina na Boga Samso slicujeta Primorski dnevnik in Slovenska kulturno gospodarska zveza žalno sejo, ki bo jutri (ponedeljek, 29. decembra) ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Sv. Frančiška 20. Naš dnevnik je imel v svoji sedemdesetletni zgodovini nekaj odgovornih urednikov, ki so izhajali neposredno iz partizanske generacije. Bogo Samsa, ki nas je pravkar zapustil, je bil zadnji med njimi. Svoji mami, učiteljici Mari Samsa, po kateri se danes imenuje šola pri Do-miu, je sledil v partizane, ko mu ni bilo še niti petnajst let. Veliko let pozneje je v družbi večkrat pripovedoval, kako je sredi Trnovskega gozda nosil puško, ki je bila daljša od njega samega. Bogo je bil na to svojo mladostno izkušnjo zelo ponosen in je z njenimi vrednotami živel vseskozi. Rojen je bil 27. junija 1928 v Ljubljani, klasično gimnazijo je obiskoval v Celju, nato je na ljubljanski realki opravil maturo. V ilegalno delo Osvobodilne fronte se je vključil še pred odhodom v partizane, kjer je bil vključen v več enot. Najprej je bil borec v Južnoprimorskem odredu, nato polit-delegat v Bazoviški, potem pa obveščevalni oficir v Gradnikovi brigadi. Grad-nikovci so ga pred dvema letoma tudi počastili na njegovem domu v Kostanjevici na Krasu, ob njegovem življenjskem jubileju. Za svojo udeležbo v NOB je prejel več odlikovanj, med temi medaljo za hrabrost, red za hrabrost in red bratstva in enotnosti SFRJ. Vojno pa je končal s činom podporočnika, ko še ni bil niti sedemnajst let star. Po osvoboditvi se ni takoj oprijel novinarstva, šel je namreč na študij ekonomije v Leningrad, diplomiral pa je v Ljubljani na začetku petdesetih let minulega stoletja. Pisalo se je leto 1951 ko je po zaključenem študiju prišel v Trst in se kot novinar takoj vključil v redakcijo Primorskega dnevnika. Takrat se je začela njegova novinarska pot, ko je, poleg Primorskega dnevnika, sodeloval tudi z jugoslovansko agencijo Tanjug in drugimi publikacijami. Njegove aktivnosti in življenjski interesi pa so bili enako, če ne še bolj intenzivno usmerjeni k družbeno političnem dogajanju med Slovenci v Italiji. Tako je bil na koncu petdesetih let med ustanovitelji in potem ves čas eden vodilnih pri Mladinski iniciativi, iz katere je izšlo veliko povojnih levičarskih javnih delavcev. Od njenega nastanka dalje je bil vključen v Slovensko kulturno gospodarsko zvezo, bil je zatem vrsto let tudi njen deželni tajnik, par desetletij pa član njenega izvršnega odbora, kjer je bil nosilec različnih funkcij. Najbolj mu je ležalo področje zunanjih stikov, ki mu je bilo tako rekoč pisano na kožo. Bil je glavni »oficir za zvezo« s strankarskimi krogi, tkalec odnosov in stikov, ki jih je bil sposoben vzpostavljati kot malokdo drug. Zaradi tega je bil tudi večkrat v središču polemik in komentarjev. Pri njem sta se novinarstvo in politika tako rekoč preple- tala, kar za novinarske standarde ni veljalo za »ortodoksno«, za politične pa tudi ne. Zgodilo se je, da si zaradi tega lahko prišel z njim tudi navzkriž, toda vedel je, kako so pravočasne in točne informacije pomembne tako za časopis kot za politiko. Treba je omeniti tudi njegov pomemben doprinos Stalnemu slovenskemu gledališču, kjer je bil dolgo let upravitelj in tudi predsednik. Njegov glavna skrb je bila, da ustanova ne ostane finančno »na suhem« in s svojimi kontakti s pristojnimi oblastmi je dejansko rešil gledališču marsikatero proračunsko težavo. Za Boga Samso zaprta vrata katerekoli institucije praktično niso obstajala. Tako v Ljubljani kot v Rimu je znal hitro priti do ključnih osebnosti, tudi do predsednika vlade ali države, če je bilo treba. Njegovi kontakti so bili učinkoviti in dragoceni, znal je oceniti, kaj je v določenem trenutku pomembno. Tako je med drugim dejstvo, da kontakti med deželo FJK in Slovenijo nikdar niso bili tako plodni in uspešni kot takrat, ko je zanje skrbel Bogo, ko je bil kot novinar že v pokoju. Zanj je bil v življenju posebno pomemben podpis Osimskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo leta 1975. Sporazum je sovpadal z ustanovitvijo televizijske agencije Alpe Adria, ki jo je Bogo vodil od ustanovitve dalje in je takrat za manjšino, pravzaprav za obe manjšini ob meji, pomenila bistven korak naprej na področju informacije in dejansko prvo televizijsko informacijo, še preden jo je vzpostavila italijanska radiotelevizija Rai. V letu 1983 je bil Bogo imenovan za odgovornega urednika Primorskega dnevnika, kjer je ostal skoraj do konca osemdesetih, v času njegovega vodstva pa je časopis prešel na nov format in je tehniko v svincu zamenjal z elektroniko. Po upokojitvi je Bogo vrsto let dopisoval za Primorski dnevnik iz Ljubljane, kjer je dal skozi občutljivo obdobje slovenskega osamosvajanja. Z življenjsko družico Lidijo je več let bival pri Kranju, a sta se nazadnje vrnila na Primorsko, v Kostanjevico na Krasu, kjer sta si uredila prijeten dom, številni obiskovalci smo bili deležni njunega izrednega gostoljubja. Nenadejana Lidjina smrt pa je načela tudi Bogovo zdravje in tako se je na božično vigilijo sklenila njegova življenjska pot. Ostal nam bo v spominu kot človek, ki je nam skozi svoje življenje veliko dal. Najprej kot mlad borec za svobodo, potem pa kot novinar in pomemben voditelj, ki mu nikoli ni bilo do materialnih interesov, temveč izključno do dela v dobro celotne skupnosti. Svojcem naj gre v tem težkem trenutku iskreno sožalje vseh na Primorskem dnevniku. / MANJŠINE Nedelja, 28. decembra 2014 4 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu mir in sožitje - Predstavitev tradicionalnega novoletnega pohoda za mir »Nikoli več sovražniki, temveč bratje in sestre« Pohod bo startal izpred novega muzeja de Henriquez - Podpora Občine Trst V kavarni S. Marco so včeraj predstavili tradicionalni novoletni pohod za mir. Medtem ko je bila lani pobuda namenjena prizadevanju za mir v Siriji, so se organizatorji tokrat odločili za podporo nedavno odprtemu muzeju za mir, ki nosi ime po Diegu de Henriquezu. Za glavno geslo prireditve so si izposodili misel papeža Frančiška Nikoli več sovražniki, temveč bratje in sestre, ob priložnosti svetovnega dneva za mir in proti vojnam, ki poteka prav na prvi dan leta. O programu pohoda so spregovorili Luciano Ferluga, Anna Maria Mozzi in Alessandro Capuzzo, medtem ko je dijakinja liceja Prešeren Martina Furlan govorila o ogromnih finančnih sredstvih, ki jih Italija še vedno namenja za vojsko in oboroževanje. Na predstavitvi niso govorili samo o vojnah, ki pretresajo svet, temveč tudi o boju proti revščini ter o priseljencih. Pohod bo v četrtek, 1. januarja 2015, krenil ob 15. uri izpred muzeja de Henriquez v Ul. Cumano 22, udeleženci pa se bodo začeli zbirati od 14. ure dalje. Pobuda uživa med drugim podporo mestne občinske uprave, ki jo bo na pohodu zastopala podžupa-nja Fabiana Martini. Iz Ul. Cumano bo pohod krenil v središče mesta, končal pa se bo okrog 17.ure na Trgu sv. Antona, kjer bodo priložnostni nagovori. Pohodniki se bodo v Ul. Ghega spomnili od nacistov ubitih talcev. Predstavitev novoletne mirovne pobude je nudila priložnost za predstavitev skupine javnih upraviteljev, ki so se obvezali za spodbujanje mirovne politike v lastnih upravah ter izvoljenih skupščinah. Pobudo so med drugim podprli predsednik tržaškega občinskega sveta Iztok Furlanič, deželni svetnik Franco Codega, tržaški občinski svetniki Tiziana Cimolino, Daniela Gerin in Mario Reali (tudi Mozzijeva je občinska svetnica) ter pokrajinska svetnika Marcello Bergamini in Sabrina Morena. Od leve: Anna Maria Mozzi, Luciano Ferluga in Alessandro Capuzzo na včerajšnji novinarski konferenci foto damj@n sdgz - Davek Tari Poziv županu glede tarif za odvozodpadkov Slovensko deželno gospodarsko združenje je župana Cosolinija in pristojne odbornike občine Trst pozvalo, naj znižajo in uravnovesijo tarife za odvoz odpadkov (davek TARI), ki so, posebno pri nekaterih kategorijah, za skoraj dvakrat višje glede na prejšnji pravilnik za odvoz komunalnih odpadkov TARSU. Najbolj na udaru so trgovine s sadjem in zelenjavo, cvetličarne in ribarnice, ki plačujejo preko 30 evrov na kvadratni meter (s prejšnjo tarifo TARSU so plačevali nekaj nad 18€) za razliko od hipermarketov, ki imajo prav tako tovrstno blago, plačujejo pa okrog 7€ na kvadratni meter. Gostinski obrati pa plačujejo kar 10€ več, kot v prejšnjem tarifnem sistemu (25€ namesto 15€). Združenje zato pričakuje, da bo občinska uprava pregledala tarife in uravnovesila kričeča nesorazmerja med malimi trgovinami in veliki trgovskimi obrati. mestno središče - Pobuda pristašev Svobodnega tržaškega ozemlja »Pristanišče ni Italija« Nizki udeležbi botrovala tudi razhajanja med indipendentisti - Russo: Tržačani ne verjamejo takšnim pobudam Eden od dvojezičnih transparentov na včerajšnjem shodu indipendentistov foto damj@n mestna uprava - Napoved odbornikov Treua in Grimove Občina Trst bo 7. januarja stalno zaposlila 228 prekernih uslužbencev na šolskem področju Posnetek majskega protestnega shoda občinskih prekernih delavcev pred tržaškim županstvom foto damj@n Občina Trst bo 7. januarja za stalno zaposlila 228 prekernih uslužbencev s področja šolstva in izobraževanja. To sta včeraj naznanila občinska odbornika Roberto Treu (osebje) in Antonella Grim (šolstvo), novico pa je že pred dnevi neuradno napovedal župan Roberto Cosolini. Upravitelja sta izrazila veliko zadovoljstvo, da bo lahko Občina uredila položaj teh uslužbencev, ki so realno tvegali izgubo delovnega mesta, Občina pa obubožanje tega pomembnega servisa. Treu in Grimova sta ob tem pohvalila občutljivost tako deželne uprave, ki je s posebnim zakonskim ukrepom prišla na roko Občini, ter obenem vseh političnih strank in svetniških skupin (tudi iz opozicije), ki so tvorno pomagale pri nelahkem reševanju tega zapletenega problema. Nekaj sto ljudi je včeraj sodelovalo na pohodu za obrambo starega pristanišča, »ki ga hoče tuja država Italija za vedno odtujiti Trstu«. Pobudniki shoda (gibanje Svobodni Trst, indipendentisti STO, Julijska avtonomija in odbor pristaniških delavcev) so pričakovali dosti večjo udeležbo, nad katero so nedvomno vplivala tudi vse ostrejša razhajanja znotraj pisanega gibanja pristašev Svobodnega tržaškega ozemlja. Demonstranti so nosili transparente v italijanščini, slovenščini in nemščini, na katerih sta kraljevala napisa Naše pristanišče je vaše pristanišče ter Pristanišče ni Italija. Na zatožni klopi je bil rimski parlament, ki si je po njihovem mnenju nezakonito prilastil staro pristanišče in se odločil za selitev pro-stocarinske cone. »Parlament je na predlog tržaškega senatorja Francesca Russa grobo kršil mednarodne dogovore in pogodbe,« je bilo slišati na shodu po mestnih ulicah. Demonstranti so sprva načrtovali pohod do glavnega vhoda v staro pristanišče, morda tudi zaradi maloštevilne udeležbe in slabega vremena so pobudo sklenili na trgu pred železniško postajo. Med drugim so pozvali italijanskega predsednika Giorgia Napolitana, naj zavrne člen zakona o finančni stabilnosti, ki govori o prihodnosti starega pristanišča. Senator Demokratske stranke Russo je dejal, da nizka udeležba na demonstraciji jasno dokazuje, da ljudje ne verjamejo takšnim pobudam. »Trža-čanke in Tržačani hočejo gospodarski razvoj, ki postavlja na prvo mesto usodo pristanišča,« je prepričan Russo. V izjavi za javnost kritično ocenjuje tudi zadržanje Gibanja 5 zvezd in Severne lige, ki sta nastopili proti ukrepu za prihodnost starega pristanišča. S kritično oceno do včerajšnje pobude se je oglasilo tudi gibanje Territorio libero-Svobodni Trst. Ligašu Massimilanu Fedrigi in bivšemu občinskemu svetniku Giorgiu Marche-sichu očita, da se v preteklosti nista nikoli resno zavzemala za zaščito starega pristanišča. / MANJŠINE Nedelja, 28. decembra 2014 5 kvestura - Letno poročilo policije je pozitivno in pomirjujoče Padulano: Organiziranega kriminala pri nas ni V iztekajočem se letu je tržaška policija zabeležila več kaznivih dejanj kot leto prej, porast kaznivih dejanj pa nikakor ni zaskrbljujoč, saj mnoga odkrita kriminalna dejanja niso bila izpeljana v Trstu. »Tržaška pokrajina ostaja relativno varno in mirno področje,« je na včerajšnji predstavitvi policijskega poročila za leto 2014 zagotovil kvestor Giuseppe Padulano, ki je med drugim demantiral nedavne podatke gospodarskega dnevnika Il Sole 24Ore. Po njegovi oceni je ta dnevnik imel popolnoma drugačne parametre, kot jih ima policija, zaradi česar naj bi tudi prišlo do zavajajočih podatkov. V letu 2014 je policija v primerjavi z enakim obdobjem lani precej povečala število aretiranih (10% več kot leta 2013) in ovadenih oseb (31% več kot leto prej), zabeležila je tudi veliko več prikrivanja ukradenega blaga (300% več kot leta 2013), povečalo se je tudi število računalniških goljufij (za kar 500% več kot leto prej). Po posameznih področjih kriminalitete se je tako najbolj povečalo število obravnavanih goljufij, je sporočil kvestor Pa-dulano, ki je vse te številke utemeljil s tezo, da so bila številna kazniva dejanja storjena drugod in odkrita v Trstu. »Trst tako ostaja varno in za kriminalce nezanimivo mesto,« je zagotovil kvestor in pohvalil svoje policiste za delo, ki ga marljivo opravljajo. V statistiki tržaške policije je pomembno tudi število, da je urgentno številko 113 v iztekajočem letu poklicalo 68.410 oseb, kar je 12% več kot leto prej. Ta podatek po Padulanovi oceni kaže na zaupanje ljudi v policijo. Aretiranih in prijavljenih sodstvu je bilo 163 ljudi (10% več kot leto prej), medtem ko je bilo zgolj prijavljenih skoraj 2.000 ljudi (31% več). Kvestor je izpostavil akcije policistov ob velikih športnih dogodkih in koncertih, na katerih niso zabeležili vidnejših kaznivih dejanj. Policija pa je bila zelo uspešna pri razkrinkanju kriminalnih združb, ki so bile odgovorne za vlome v stanovanja in hiše. »Za temi združbami stojijo predvsem romunski in gruzijski državljani,« je opozoril kvestor. Nižje pa je število nedovoljenih prehodov čez državno mejo. Mejni policisti so na obmejnem področju s Slovenijo obravnavali 280 nelegalnih priseljencev, v pristanišču pa so obravnavali 120 prebežnikov. Zakonita imigracijska politika v Trstu je zgledna, saj je za Trst značilna odlična integracija drugih etničnih skupin, med katerimi prevladujejo Srbi, Hrvati, Kosovci in Kitajci. Spodbudni so tudi podatki, da organiziranega kriminala v našem mestu ni, v letu 2014 so zabeležili le en bančni rop, tako imenovanega »pizza (izsiljenega plačila kvote)« uradno sploh ne poznamo. Ob teh pozitivnih rezultatih tržaške policije se je kvestor Pa-dulano obregnil le ob zelo pomanjkljiv varnostni video nadzor. »Dežela FJK je pred štirimi leti namenila kar 250 tisoč evrov za vzpostavitev preventivnega video nadzora, s katerim bi policija lažje prepoznavala registrske tablice sumljivih avtomobilov. Zaradi birokratskih zapletov ta projekt stoji. Stoji tudi video nadzorni sistem pred šolami, samo en odstotek trgovcev je sprejel naš predlog, da bi vzpostavili video nadzor, ki bi bil neposredno povezan s policijo«, je opozoril kvestor in dodal, da bo policija v prihodnje tudi s tehnologijo lahko bolje kljubovala kriminaliteti. (sč) Kvestor Giuseppe Padulano (v sredini) je opozoril, da policija potrebuje učinkovit varnostni nadzorni sistem fotodamj@n koledar Policijske spretnosti Policija je predstavila tudi koledar, ki je delo znanega fotografa Vitto-ria Storara. V njem so zbrane spretnosti policistov. Izkupiček od prodanih koledarjev bo policija namenila Unicefu. Do zdaj so zbrali že 110 tisoč evrov. glasba - Danes in jutri koncerta Godba Arcobaleno ob zaključku leta k dbr t« PiWt ■■■ i v V Kulturnem domu v Trstu bo danes ob 17.30 tradicionalni koncert, ki ga ob koncu leta prireja godba Arcobaleno z naslovom Koncert v modrem. Godba, ki deluje že 22 let, Danes na Radiu Trst A intervju v spomin na narodopisca Milka Matičetovega Radio Trst A bo danes ob 12.00 v spomin na nedavno preminulega narodopisca in vsestranskega raziskovalca ljudskega izročila v Reziji in Benečiji akademika Milka Matičetovega predvajal intervju s tem mednarodno uveljavljenim slovenskim etnologom. Urednica Ines Škabar je z njim leta 2007, ko se je intenzivno ukvarjal s pisanjem rezijanskega slovarja, posnela daljši pogovor, v katerem je gost spregovoril o svoji rojstni vasi, Koprivi na Krasu, o tem, kako se spominja časov, ko je študiral na Klasični gimnaziji v Gorici, kjer je opravil maturo leta 1938, in o svojem velikem zanimanju za rezijansko ljudsko pripovedništvo in ustno izročilo. Ponovitev oddaje bo jutri ob 14.10. Danes (TV RAI 3bis) Klepelutke z epizodo Srečni list Med praznično obarvane televizijske oddaje Slovenskih sporedov Rai spadajo tudi otrokom tako priljubljene »Klepelutke«. V nocojšnji epizodi, zadnji v letošnjem letu, bomo najprej spoznali novega prijatelja, severnega medveda Jora, ki je v popotovanju za zimo izgubil ledeno goro. Dobrosrčna skupščina prebivalcev z Mavrične jase mu bo seveda skušala pomagati po svojh najboljših močeh, s kančkom sreče pa bo medved Joro tudi sam odkril nepričakovano zimsko idilo. Polurno oddajo bo popestrila TV zgodba iz naših krajev »Snežni mož«, glasbeni utrinek z letošnjega festivala otroške popevke »Brinjevka«, nato pa še tv zgodbici »Z dedkom na drsališču« in »Izdelava mačje hišice«. »Klepelutke« nastajajo v sodelovanju med sedežem Rai FJK in televizijo Koper. Pri projektu sodelujeta urednici Živa Pahor in Deva Pincin, ki je poskrbela za realizacijo oddaje. Na sporedu je nocoj ob 20.00, v ponovitvi v četrtek, 1. januarja 2015 ob isti uri. od leta 2010 pa jo vodi Erik Žerjal, bo ob tej priložnosti izvedla dela Gershwina, Furlana, Reeda, Eduarda in Johanna Straussa, Adolp-heja in Glavnika, pri čemer bosta nastopili tudi pianistka Carolina Perez Tedesco in voka-listka Francesca Marsi, medtem ko bo spored povezovala Jessica Acquavita. Vstop je prost. Godba Arcobaleno pa bo koncertni spored ponovila jutri, ko bo v Beethovnovi dvorani v Ul. Coroneo 15 oblikoval silvestr-ski koncert, ki ga prireja Kulturno združenje Friedrich Schiller. Tudi v tem primeru bo vstop prost do zapolnitve mest v dvorani z možnostjo prostovoljnega prispevka. Organizatorji svetujejo predhodno prijavo, za kar so na voljo številka mobilnega telefona 3314805706, spletna stran www.schillertrie-ste.altervista.org in naslov elektronske pošte nored@tiscalinet.it. Kampanja RAI Skrite lepote Jutri bo stekla nova informativna kampanja deželnega omrežja RAI (TGR), ki bo obravnavala skrite lepote po Italiji. Od ponedeljka bo ves teden posvečena odkrivanju zgodovinskih palač, spomenikov, umetnin, manj znanih muzejev, pozabljenih zaselkov, knjižnic, zanemarjenih arheoloških najdišč in ogrožene krajine. Sodelovala bodo časnikarska uredništva vseh 21 dežel in avtonomnih pokrajin ter uredništva za slovensko, nemško in ladinsko govorečo skupnost, ki bodo prosto izbirala obravnavano tematiko v radijskih in televizijskih prispevkih, na zadnji dan kampanje, 3. januarja, pa bo skupna državna izdaja TV rubrike Settimana-le, ki jo bodo neposredno oddajali s podzemske ulice znotraj bazilike sv. Lovrenca v Firencah, kamor televizijske kamere še niso imele vstopa. Slovensko uredništvo RAI bo med TV dnevnikom od jutri do petka oddajalo prispevke iz tržaške, goriške in videmske pokrajine, med radijskimi poročili ob 13. uri pa razgovore na aktualno temo v povezavi s kampanjo. Sesljan: urad socialne službe Socialna služba občin okraja 1.1 (De-vin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor) sporoča, da bo urad socialne službe s sedežem v Naselju sv. Mavra 124 v Se-sljanu v petek, 2. januarja 2015, zaprt. Za stranke bo urad deloval jutri od 8.30 do 10.30. Knjižnica Q. Gambini: izposoja do 31. decembra Občina Trst obvešča, da bo v občinski knjižnici Quarantotti Gambini v Ul. Lodole 6 pri Sv. Jakobu možna izposoja oz. podaljšanje izposoje knjig, zgoščenk in dvd plošč do 31. decembra. V januarju bo knjižnica odprta in bo nudila vse običajne storitve razen izposoje, od 1. do 28. februarja pa bo zaprta zaradi ponovnega etiketiranja vsega dokumentarnega fonda. Božični koncert v Rojanu V cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Ro-janu bo danes ob 16. uri božični koncert, ki ga bosta izvedla orkester Tržaških komornikov in zbor Tržaških madrigalistov pod vodstvom Fabia Nossala. Na sporedu bodo skladbe Tar-tinija, Albinonija in Charpentiera ter božične pesmi različnih tradicij. Voden ogled po razstavi V Skladišču idej bo danes ob 11. uri voden ogled po razstavi Evropa v vojni: sledovi kratkega stoletja. Znanstveni imaginarij Danes bo med 10. in 20. uro možno obiskati Znanstveni imaginarij v Grlja-nu ter se udeležiti vodenega ogleda po razstavi Leto nič nebesnega svoda, posvečeni temu, kako so na nebo gledali antični narodi v božični noči pred dva tisoč leti. Za informacije sta na voljo spletna stran www.immaginarioscien-tifico.it ter profila »Immaginario Scien-tifico« na družbenem omrežju Face-book in »immaginario_IS« na družbenem omrežju Twitter. KOjT v sodelovanju z DRUŠTVOM SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU PODPORNIM DRUŠTVOM V ROJANU prireja tradicionalno SREČANJE OB KONCU LETA v ponedeljek, 29. decembra 2014, ob 18.00 v gostilni " Pri Pošti " v Bazovici, ul. Gruden 56 kulturni program z glasbo Vstop z vabili, ki so na razpolago na sedežu društev! 6 Nedelja, 28. decembra 2014 TRST / katinara - Božični izlet OŠ Frana Milčinskega Na potep po praznični Ljubljani od šolskega muzeja do Prešernovega trga Na Osnovni šoli Frana Milčinskega na Katinari so se učiteljice odločile, da za letošnji božični pozdrav učencem priredijo šolski-božični izlet v »praznično« Ljubljano. Na izlet so šli v ponedeljek, 22. decembra. Obiskali so Slovenski šolski muzej na Plečnikovem trgu. Učenci so si ogledali stalno razstavo in prisostvovali učni uri babic in dedkov. Učiteljice so predčasno opozorile starše, da bo »učna ura babic in dedkov« potekala tako, kot se je to dogajalo pred 150. leti. Čeprav je šlo v tem primeru zgolj za igro in muzejsko doživetje učne ure iz preteklosti, so bile pri tem uporabljene tudi stroge vzgojne metode, ki so bile v veljavi v tistih časih. Po obisku muzeja so se vsi skupaj podali na kosilo v tipično gostilno »Še-stica«. Nato so se ustavili na Prešernovem trgu, kjer so izkoristili, da so se fotografirali pod kipom največjega slovenskega pesnika. Ostal je seveda še čas za nakupe na tradicionalni praznični božični tržnici ob reki Ljubljanici. Učenci in učiteljice OŠ Frana Mil-činskega voščijo vsem zvestim bralcem Primorskega dnevnika vesele božične praznike in uspeha polno novo leto 2015. Fotografiranje pod Prešernovim spomenikom na Tromostovju je bilo tako rekoč obvezno boljunec - Preteklo nedeljo Prireditev Božič v Bregu z združenimi močmi društev V organizaciji Občine Dolina in društev iz Brega je preteklo nedeljo v gledališču France Prešeren v Boljuncu potekala prireditev Božič v Bregu (na sliki FOTO DAMJ@N). V okviru sporeda, ki ga je reži-rala Boža Hrvatič, so bo uvodnem nastopu Pihalnega orkestra Ricmanje pred številno občinstvo stopili OPZ Fran Venturini in OPZ Mini Venturini, otroška Jazz Ballet skupina SKD France Prešeren, DPS Primorsk, združena zbora Valentin Vodnik-Fran Venturini, MePZ Slovenec-Slavec in PD Mačkolje. Pevski nastopi so se prepletali z dramskimi točkami, ki jih je izvajala skupina OSD Breg, medtem ko se je bogata prireditev zaključila z nastopom Pihalnega orkestra Breg. zkb - 11. januarja za člane in stranke Novoletni koncert s Perpetuum Jazzile devin - Božični koncert v cerkvi sv. Duha Devinski pevski zbori skupaj zapeli Sveto noč ZKB za svoje člane in stranke organizira novoletni koncert v nedeljo 11.1.2015 ob 17h v Trstu v dvorani Tripcovich. Nastopila bo vokalna skupina Perpetuum Jazzile. Skupina nastopa po celem svetu, konec novembra je zaključila uspešno nemško - belgijsko turnejo. Na vseh koncertih je vzdušje in sprejem izjemen. Perpetuum Jazzile je vokalna skupina, kjer namesto instrumentov rabijo glasove: »ko strument postane glas, slišiš utrip svežine ritmov in zlitje harmonij«. V njihovih skladbah so značilni močni ritmi, bogate harmonije in energični zvoki. Povezuje jih veliko prijateljstvo, za glasbo živijo. Tako piše na njihovi spletni strani: »Naše platno je oder, naše barve so naši glasovi, mešamo jih in združujemo, dokler ne nastanejo mojstrovine. Zadovolj- ni obrazi so naš zagon in potrditev, da to, kar ustvarjamo, počnemo s srcem in predanostjo«. Na koncertu, ki je brezplačen, bodo ponudili svoje uspešne hite, kot so Afrika, Abba Medley, Rosanna, Titanium, Avsenik Medley in druge. Koncert je namenjen članom in strankam banke. Člani ZKB-ja predstavljajo gonilno silo slovenskega bančnega zavoda, ki si prizadeva za njihovo zadovoljstvo in hkrati za zadovoljstvo vseh strank in teritorija, saj banka deluje za razvoj lokalne ekonomije, družin in skupnosti, v kateri tudi sami prebivajo. Vstop na koncert bo možen le z vabili, ki bodo do zasedbe razpoložljivih mest na razpolago na sedežu (v tajništvu) in v vseh podružnicah od ponedeljka 29. decembra 2014. ^ožtaria at pun VOSCl VSEM VESELE PRAZNIKE! SPREJEMAMO REZERVACIJE ZA NOVOLETNA KOSILA TIPIČNE DEŽELNE IN KRAŠKE JEDI Božje polje, 14 - 34010 Zgonik (TS) Tel.: 040 225324 Fax: 040 225358 Na dan sv. Štefana je v cerkvi sv. Duha v Devinu potekal Božični koncert, na katerem so sodelovali devinski pevski zbori, dogodek je povezoval Aleš Brecelj, priložnostno božično misel pa je podal zgoniški župnik Jože Markuža. Praznično druženje v cerkvi je uvedel Mešani pevski zbor iz Devina, ki so ga dopolnili člani Moškega pevskega zbora Fantje izpod Grmade. Pod vodstvom Hermana Anto-niča in ob spremljavi pianistke Barbare Cor-batto so pevci zapeli štiri pesmi. Nato je župnik podal božično misel, ki se je vrtela okoli gospodarske krize. Župnik je opozoril na družbene razlike, ki so veliko bolj očitne kot nekoč. Opozoril je tudi na revščino, na rob katere so pahnjene številne družine. To razmišljanje so za nekaj trenutkov prekinile božične melodije, ki so jih pričarali pevci Moške vokalne skupine Sraka, ki so se predstavili s štirimi skladbami. Po nastopu pevcev je besedo zopet prevzel zgoniški župnik, ki je izpostavil pomen al-truističnih dejanj. Omenil je vrednote, ki v teh kriznih časih propadajo, in v isti sapi pozval prisotne, naj spoštujejo deset Božjih zapovedi. Pozitivno sporočilo so nato podali pevci Otroškega pevskega zbora Ladjica, ki so pod taktirko učiteljice in dirigentke Olge Tavčar zapeli venček prazničnih pesmi. Ob koncu prijetnega popoldneva so zapeli še člani Moškega pevskega zbora Fantje izpod Grmade. Čisto za konec pa je sledil še skupni nastop vseh devinskih pevcev, ki so odlično zapeli božično skladbo Sveta noč. la contrada Silvestrovanje v gledališču s humanim ciljem V dvorani Orazia Bobbia, kjer domuje gledališče La Contrada, bodo tudi letos silve-strovali v gledališkem duhu s tenoristom An-dreo Binettijem, igralko Marzio Postogna, pevko in performerko Stefanio Seculin, komičnim duom I Papu in pevcem in kabaretistom Leo-nardom Zannierom v vlogi Jacka Calcagna. Večer, kot že od leta 2007 dalje, prirejata tržaški Lions Club Host in potovalna agencija Ci-vidin v sodelovanju s Contrado in raznimi sponzorji. Večer ima trojni cilj: privabiti v Trst tudi ljudi od drugod, nuditi posameznikom in parom možnost, da ne bi osamljeni preživeli prazničnih ur, in da bi izkupiček večera podarili v humanitarne namene: tokrat se bodo posvetili žrtvam poplav v Liguriji. Večer z naslovom Applausi al 2015 e... Gran Varietal bo 31. decembra z začetkom ob 21.30; program predvideva arije iz operet (Pri belem konjičku, Vesela vdova. Il paese dei cam-panelli, Il paese del sorriso) in muzikalov (Fantom iz opere, My Fair Lady, Čarovnik iz Oza, Elisabeth, Lepotica in zver), italijanske avtorske pesmi (Voglio vivere cosi, Un bacio a mez-zanotte, Belleze in bicicletta, Ma le gambe), ameriško swing glasbo (I've Got You under My Skin, Walking My Baby back Home, Fly Me to the Moon, Beyond the Sea, Cheek to Cheek), kabaretne in komične točke; ob polnoči bodo gostje nazdravili skupaj z nastopajočimi. Konec je predviden okoli 1.30. Cena vstopnice je 50 € (za mlajše od 30 let 30 €), poleg kozarca italijanskega spuman-teja in brezalkoholnih pijač je predvidena pogostitev z božičnimi sladicami. Vstopnico je mogoče rezervirati pri Ticket Point na Korzu Italija 6/c, kjer nudijo tudi vse informacije (tel. 040 3498277). term Geom. GIANCARLO FORAUS Svojim strankam se zahvaljujemo za zaupanje! Voščimo vam lepe praznike in srečno novo leto 2015! KAjHI BH Obrtna cona Dolina 547/1 (TS) ^eH^^^^HKS niHCJ J ■ i k ■ info@termoideale.it Vse za ogrevanje, vodovodne napeljave, sončne in alternativne sisteme www termoideale it Brezplačna Številka — h, 1800913420 / MANJŠINE Nedelja, 28. decembra 2014 7 SKD Vesna iz Križa vabi na PREDNOVOLETNi KONCERT Moški pevski zbor Vesna s spremljavo tamburaškega ansambla glasbenik Tullio Možina mladinska vokalna skupina AnaKrousis in glasbena skupina SIETE NOTAS DEL CHA CHA v nedeljo, 28. decembra, ob 18.00 v Ljudskem domu v Križu Včeraj dan es Pika Nogavička - Dolina; 21. januarja ob 16.30 OV Miškolin - Boršt, sestanek v Boljuncu; 21. januarja ob 16.30 OV Kekec - Boljunec; 26. januarja ob 16.15 OV Palčica - Ri-cmanje; 12. januarja ob 16.15 OŠ P. Voranc - Dolina; 12. januarja ob 17.30 COŠ F. Venturini, sestanek v Boljuncu; 12. januarja ob 17.00 COŠ Albin Bubnič - Milje; 14. januarja ob 17.00 COŠ Mara Samsa - I. Trinko-Zamejski sestanek pri Domju; 15. januarja ob 17.30 Srednja šola Gregorčič - Dolina. ZDRUŽENJE STARŠEV COŠ M. Samsa in I. Trinko-Zamejski toplo vabi vse zainteresirane na obveščevalni sestanek za vpis otrok v 1. razred v sredo, 14. januarja, ob 17. uri v prostorih slovenske osnovne šole pri Domju. Bodoče prvo-šolčke bo uč. Biserka Cesar razveselila z branjem pravljice ob čaju in piškotih. S Izleti Danes, NEDELJA, 28. decembra 2014 ŽIVKO Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.28 - Dolžina dneva 8.43 - Luna vzide ob 11.36 in zatone ob 0.28. Jutri, PONEDELJEK, 29. decembra 2014 DAVID VREME VČERAJ: temperatura zraka 6,7 stopinje C, zračni tlak 1016,3 mb pada, vlaga 51-odstotna, veter jugovzhodnik 8 km na uro, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14 stopinj C. OKLICI: Elio Germani in Linda Maria Ravo, Nenad Nikolic in Giulia Lapel, Moustapha Mourtada in Paola Suriano, Marco Moretton in Deborah Vol-cic. H Šolske vesti DIZ J. ŠTEFANA sporoča, da bo šola zaprta 31. decembra in 5. januarja. RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠEK sporoča, da bo šola zaprta 31. decembra in 3. januarja. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bodo uradi tajništva in ravnateljstva zaprti 31. decembra in 5. januarja. NA DTTZ ŽIGE ZOISA bodo uradi zaprti v ponedeljek, 5. januarja. VEČSTOPENJSKA ŠOLA J. PANGERC sporoča koledar informativnih sestankov in vpis v otroške vrtce in šole: 12. januarja ob 16.30 OV Mavrica - Milje; 16. januarja ob 16.15 OV /'-Primorski ~ dnevnik imedia OGLAŠEVALSKA AGENCIJA obvešča, da bo v sredo, 31. decembra ZAPRTA POHOD BREZ MEJA, TE SKUPNE STEZICE... se bo odvijal danes, 28. decembra. Zbirališče ob 9.30 v prebe-neškem parku, začetek pohoda ob 10. uri. Po pohodu skupno srečanje v parku v Prebenegu. Glasba v živo in nastop domače aerobične skupine »Be-fane brez meja«. Pohod prirejajo vasi Dolina, Mačkolje, Prebeneg, Socerb, Osp in Kastelec. OGLED JASLIC V LJUBLJANI v torek, 30. decembra: Mladinski dom Bolju-nec in Slomškov dom Bazovica vabita na izlet. Odhod avtobusa iz Bo-ljunca, pri gledališču, ob 14.00 ter iz Bazovice ob 14.15. Po ogledu jaslic in stojnic nas bo popestril prihod Dedka Mraza, sledi večerja. Povratek približno ob 22.30. Program ni naporen in primeren za družine z otroci. Vpis na tel. 335-8045700 (Albert). VZPI - ANPI BOLJUNEC, prireja izlet v torek, 13. januarja, na Sv. Ano pri Starem Trgu, in vabi na tradicionalno kome-moracijo padlim borcem v NOB, med katerimi je bil tudi naš domačin Josip Maver. Odhod ob 8.30 izpred gledališča F. Prešeren. Info v klubu F. Prešeren ali na tel. 347-1573307 (Walter Maver). Prireditve DEŽELNA ZBOROVSKA REVIJA NATI-VITAS, v organizaciji ZSKD in USCI FJK: danes, 28. decembra, ob 18.00 v cerkvi sv. Jurija v Piranu, koncert »Be-nedictus qui venit«. Nastopata MePZ Lipa in MePZ Divača. V nedeljo, 4. januarja, ob 16.00 v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Boljuncu, koncert »Nativi-tas v Bregu«, v organizaciji MePZ F. Venturini. Nastopa pevska skupina »Sot el agnul« iz Galleriana di Lestizza (Videm), ŽePS Stu ledi iz Trsta in MePZ F. Venturini. V sredo, 7. januarja, ob 20.00 v cerkvi sv. Trojice na Katinari, koncert »Božični čas«, v organizaciji zbora Tončka Čok. Sodeluje Nomos Ensembles Wind Quartet. PIHALNI ORKESTER ARCOBALENO vabi na novoletni koncert »Concerto in blue« danes, 28. decembra, ob 17.30 v Kulturni dom v Trstu, Ul. Petronio 3. Dirigent Erik Žerjal, na klavirju Carolina Pérez Tedesco in pevka Francesca Marsi. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in jraga vabi na božični koncert danes, 28. decembra, ob 17.00 v župnijski cerkvi na Pesku, ki ga bo oblikoval pevski zbor Lirične akademije Sv. Križ. Prireditev spada v okvir pobude »Božič v Bregu«, v sodelovanju z Občino jolina. SKD VESNA prireja danes, 28. decembra, ob 18. uri v Ljudskem domu v Križu »Prednovoletni koncert«. Nastopajo MoPZ Vesna, s spremljavo tambura-škega ansambla, glasbenik Tullio Mo-žina, Mladinska vokalna skupina nna-Krousis in glasbena skupina Siete Notas del Cha Cha. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS vabi na božični koncert ansambla Gi-rotondo dArpe (kvartet keltskih harf in violine), ki bo v torek, 30. decembra, ob 20. uri v cerkvi v Križu. Vstop prost. ŽUPNIJA SV. MARTINA vabi vse ljubitelje božičnih pesmi na koncert, ki bo v soboto, 3. januarja, ob 19.30 uri v domači cerkvi. Nastopa Grajski oktet iz Moravč. ŽUPNIJA SV. MARTINA vabi na praznik Gospodovega razglašenja (Sv. trije kralji) k sv. maši ob 10.30, pri kateri bo nastopal MPZ Lubnik iz Škofje Loke. DEŽELNA ZBOROVSKA REVIJA NATI-VITAS, v organizaciji ZSKD, USCI FJK in DSMO Kiljan Ferluga: koncert »S pesmijo vam želimo... « v nedeljo, 11. januarja, ob 15.00 v Stolnici v Miljah. Sodeluje Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem. Ob 15.30 v cerkvi sv. Lovrenca v donkah, koncert, v organizaciji SKdD Jadro »Božič vseokrog«, nastopajo MoVS Lipa iz Bazovice. Ob 18.00 v cerkvi sv. Jakoba v Trstu, koncert MePZ Lipa iz Bazovice in MePZ Divača »Benedictus qui venit«. TRADICIONALNA RAZSTAVA JASLIC z vsega sveta v župnijski dvorani v Na-brežini, jaslice so na ogled tudi v cerkvi do nedelje, 11. januarja, od 16. do 20. ure. DEŽELNA ZBOROVSKA REVIJA NATI-VITAS, v organizaciji ZSKD, USCI FJK in ŽePZ Jezero iz Doberdoba: koncert »Božič v raznih pokrajinah« v soboto, 17. januarja, ob 20.30v župnijski cerkvi sv. Martina v Doberdobu. Nastopajo MeMlPZ Neokortex iz Sovodenj, MoPZ sv. Jernej iz Opčin in MePZ Pod Lipo iz Špetra. V gdfcßEBNO PODdiE^JÉ ~ ^/f O?trenutku žabsli... ...in tradicija OPCINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Web: www.tmedia.it/primorski E-pošta: primorski@tmedia.it Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! nedeljo, 18. januarja, ob 18.00 v cerkvi sv. Jožefa v Ricmanjih, v organizaciji None-ta Primorsko, koncert »Božično skupaj«. Nastopajo OPZ Fran Venturini z Dom-ja, DeVS Primorsko iz Mačkovelj, MePZ Mačkolje in zbor »Tita Copetti« iz Tol-mezza. t Zapustila nas je naša draga Ida Gruden vdova Bortolotti Žalostno vest sporočajo hčere Marina, Liliana in Rosanna z družinami. Od nje se bomo poslovili v petek, 2. januarja, od 10. do 11.30 v ulici Costa-lunga. Sledil bo pogreb v cerkvi v Nabrežini ob 12. uri. Nabrežina, 28. decembra 2014 Pogrebno podjetje Alabarda Zadnji pozdrav dragi Idi sestre in bratje z družinami ter svak Renato. t Po dolgem trpljenju nas je zapustila naša draga Sonia Milic vd. Perich Žalostno vest sporočajo brat Lojsko, sestre Lidia, Vanka, Romana, svak Milan in nečaki z družinami. Zahvaljujemo se osebju Pineta del Car-so, prof. Crismancichu, dr. Sfreddo in osebju oddelka Hudo prizadetih. Posebna zahvala prijateljici Aniti. Pogreb bo v sredo, 31. decembra, ob 10. uri v ulici Costalunga. Namesto cvetja darujte v dobrodelne Trst, 28. decembra 2014 Pogrebno podjetje Zimolo 29.12.2004 29.12.2014 V Miro Žagar Cile Čas beži, a spomin nate vedno živi! Vsi tvoji t Bogo Samsa Z žalostjo v srcu se poslavljamo od našega Bogota. Martina, Miha, Vasilij in Nadja z družinami. Pogreb bo v soboto, 3. januarja, ob 15. uri na pokopališču v Kostanjevici na Krasu. Zapustil nas je Bogo Samsa nekdanji odgovorni urednik Primorskega dnevnika in TV agencije Alpe Adria odhranili ga bomo v hvaležnem spominu Založba DZP-PRAE Vsi na Primorskem dnevniku Zadruga Primorski dnevnik Zapustil nas je BOGO SAMSA, dolgoletni član našega vodstva, priznani politični in družbeni delavec, pomemben soustvarjalec slovensko-italijanskih političnih in državnih odnosov. Prizadetim svojcem iskreno sožalje. Slovenska kulturno-gospodarska zveza Žalovanju se pridružujeta Anka in Sergij z družino t Po dolgem in zglednem življenju je mirno zaspala naša draga teta Maria Petelin vd. Grassi Žalostno vest sporočajo nečaki z družinami. Pogreb z žaro bo v soboto, 3. januarja, ob 12.30 v cerkvi v Slivnem, sledila bo sv. maša ob 13. uri. Slivno, 28. decembra 2014 Pogrebno podjetje Sant'Anna-Nabrežina ZAHVALA Romano Bachi Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam bili ob strani in ki ste na kakršenkoli način počastili spomin našega dragega. Posebna zahvala gospodu župniku Žarku Škerlju in osebju nefrološkega oddelka na Katinari. Svojci Pogrebno podjetje Alabarda 8 Nedelja, 28. decembra 2014 TRST Na božični predvečer se je Davidu zelo mudilo, da bi videl svojo mamo Katerino, očka Lorana, sestrico Isabel Fabio in vso žlahto. Vse najboljše in mirne noči želijo povečani družini nonoti Neva, Marina in Edi Mavhinje, 24.12.2014 Dobrodošel mali Kolja! f Srečni mami Kristini in tatu Tomažu voščimo veliko skupnega veselja, igranja, doživetij in raziskovanj. Nonoti Zvonka in Franko, Ester in Zvone, sestrična Modra, stric Franc ter Rok in Maja Naš SRENJAŠ Silvester Metlika je praznoval včeraj 70. rojstni dan. Vse najboljše mu želi Srenja Boljunec Čestitke Veselimo se prihoda malega KOLJE. Mami Kristini in tatu Tomažu obilo radosti, sreče in veselja v družinskem objemu. Vsa žlahta iz Praprota. Našemu članu Tomažu Fabcu in Kristini se je rodil prvorojenček KOLJA. Čestitajo mamici in očku, novemu jamarčku pa želimo veliko sreče v življenju, jamarji ŠD Grmada. Dobrodošla NIKA! Komaj čakamo, da te spoznamo in skupaj igramo. Mitja, Gaja, Nina in Vasja. prej do novice www.primorski.eu1 Loterija 27. decembra 2014 Bari 41 30 56 9 6 Cagliari 47 25 73 71 44 Firence 13 83 61 16 11 Genova 82 33 1 7 59 Milan 30 13 15 21 76 Neapelj 39 14 38 89 6 Palermo 88 31 57 75 84 Rim 12 23 3 1 21 Turin 7 30 29 62 88 Benetke 88 74 44 33 81 Nazionale 10 19 47 1 87 Super Enalotto Št. 155 15 25 31 39 82 88 jolly 74 Nagradni sklad 18.859.037,83 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 4 dobitniki s 5 točkami 59.912,08 € 622 dobitnikov s 4 točkami 387,79 € 25.405 dobitnikov s 3 točkami 18,92 € 4 Superstar Brez dobitnika s 5 točkami --€ 3 dobitnikov s 4 točkami 38.779,00 € 110 dobitnikov s 3 točkami 1.892,00 € 1.918 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 12.378 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 28.101 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € ^ Turistične kmetije KMEČKI TURIZEM RADETIČ SIDONJA v Medji vasi je odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih. Tel. 040-208987 / H Osmice DRUŽINA ZAHAR je odprla osmico v Borštu 58. Tel. št.: 348-0925022. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. OSMICO je v Plečniku odprl Šemec. Tel. št.: 040-200613. SILVANO FERLUGA vabi na osmico pri Piščancih. V LONJERJU št. 255 je odprl osmico Damjan Glavina. Tel.: 348-8435444. S Poslovni oglasi ŠIVILJSTVO ANDREJA - šivanje po naročilu, razna popravila v trgovini MANA-SEŽANA Tel.00386-41455157 SREČNO IN ZDRAVO 2015! 0 Mali oglasi DIPLOMIRANA IZ TUJIH JEZIKOV in književnosti pomaga pri podpornem pouku, pisanju domačih nalog in učenju, od osnovne šole dalje. Tel. št.: 320-0335479. GOSPA išče delo kot hišna pomočnica v dopoldanskih urah ali pri negi starejših oseb 24 ur dnevno. Tel. št.: 3296055490 ali 00386-40637800. MLAD PAR išče opremljeno ali delno opremljeno dvoposteljno sobo ali malo stanovanje na Proseku/Konto-velu (tudi v okolici) za daljše obdobje. Tel. št. 340-1566130. MLADA DRUŽINA išče hišo s terenom (po možnosti tudi kmetijska zemljišča), ali zazidljivo parcelo na Krasu. Tel. št. 349-1037122. PRODAM diatonično harmoniko znamke Prostor CFB za 1000 evrov; tel. 335-5387249. PRODAM dve sliki Stanota Žerjala (po ugodni ceni). Tel. št. 331-7114399. PRODAM motor Aprilia Scarabeo 200, 5000 prevoženih km za 2000 evrov; tel. 335-5387249. PRODAMO HIŠO z vrtom v Štanjelu, na slovenskem Krasu, cena po dogovoru. Tel.: 00386-41314995. ZLAT PRSTAN smo našli pred telovadnico v Repnu. Kdor ga pogreša, naj pokliče št. 348-5165977. [12 Lekarne NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 - 040 300940. Od jutri, 29. do srede, 31. decembra 2014 ter v petek, 2. in soboto, 3. januarja 2015:Običajni urnik le-karn:od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. dell'Istria 33 - 040 638454, Ul. Bel-poggio 4 - 040 306283, Žavlje - Ul. Flavia 39/C - 040 232253, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. dell'Istria 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fer-netiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1 - 040 635264. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino Danes, 28. decembra 2014 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Oriani 2, Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1, Boljunec. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 - 040 764441, Miramarski drevored 117 - 040 410928, Boljunec -040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Oriani 2, Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. »L'amore bugiardo«; 11.00, 13.20, 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Un natale stupefacente«; 11.00, 13.20, 17.55, 20.05, 22.15 »Il ricco, il povero e il maggiordomo«; 11.10, 13.30 »I pin-guini di Madagascar«; 22.10 »Ma tu di che segno sei?«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.10 »Big Hero 6«; 17.00, 19.40, 22.20 »Lo Hobbit - La battaglia delle cinque ar-mate«; Dvorana 2: 15.00 »Padding-ton«; 16.45, 19.30, 22.15 »L'amore bugiardo«; Dvorana 3: 15.30, 22.20 »Un natale stupefacente«; 17.30, 20.10 »St. Vincent«; Dvorana 4: 14.45 »Il ra-gazzo invisibile«; 16.30, 20.20, 22.10 »Il ricco, il povero e il maggiordomo«; 18.20 »Big Hero 6«; Dvorana 5: 16.00 »Paddington«; 17.45, 20.10, 22.00 »Il ragazzo invisibile«. □ Obvestila AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Il ragazzo invisibile«. ARISTON - 10.30 »Le 5 leggende«; 16.30, 18.45, 21.00 »Pride«. CINEMA DEI FABBRI - 15.30, 21.00 »Fantasia«; 17.30 »La storia di Cino«; 19.00 »L'immagine mancante«. FELLINI - 15.30, 17.30, 19.30, 21.30 »Magic in the Moonlight«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 18.40, 21.30 »L'amore bugiardo«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Jimmy's hall«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Storie pazzesche«. KOPER - PLANET TUŠ - 13.15 »Božičkov vajenec in čarobna snežinka«; 15.50 »Butec in butec da«; 18.10, 20.40 »Eksodus: Bogovi in kralji«; 17.30, 21.10 »Hobit: bitka petih vojska«; 16.20, 19.10, 20.20 »Hobit: bitka petih vojska 3D«; 13.40 »Igre lakote: Upor, 1. del«; 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 »Noč v muzeju: Skrivnost grobnice«; 13.50, 15.00, 17.00, 19.00 »Paddington«; 13.30, 15.30 »Pingvini z Madagaskarja«; 14.20 »Pingvini z Madagaskarja 3D«; 18.40 »Preden za-spim«; 16.10, 21.00 »Samba«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 15.00, 17.30, 20.00, 22.00 »Lo Hobbit - La battaglia delle cinque armate«; 11.00, 15.20 »I pinguini di Madagascar«; Dvorana 2: 11.00, 15.00, 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Big Hero 6«; Dvorana 3: 16.20, 18.10, 20.00, 22.20 »Il ricco, il povero e il maggiordomo«; 11.00, 15.00, 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Pad-dington«; Dvorana 4: 11.00 »Il mio amico Nanuk«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.10 »Un natale stupefacente«; 11.00, 15.10 »Un gatto a Parigi«. SUPER - 16.15, 20.00 »Ma tu di che segno sei?«; 18.00, 22.00 »St. Vincent«. THE SPACE CINEMA - 11.00, 13.10, 15.20, 17.30, 19.40 »Paddington«; 11.10, 13.20, 15.35, 17.45, 20.00, 21.50 »Il ragazzo invisibile«; 11.05, 15.30, 18.25, 21.20 »Lo Hobbit - La battaglia delle cinque armate«; 22.05 »Lo Hobbit - La battaglia delle cinque armate 3D«; 10.50, 13.05, 15.20, 15.40, 17.35, 19.50 »Big Hero 6«; 15.40, 18.40, 21.40 SKLAD MITJA ČUK sporoča, da so srečni dobitniki: 03, 08, 21, 56, 76, 78 in 401. KD KRASNO POLJE, v sodelovanju s COŠ Fran Venturini, obvešča, da bodo otroci ob priliki tepežnice obiskali vaščane v Gročani v ponedeljek, 29. decembra, od 14. ure dalje. MUZIKAL LIZISTRATA v Mestnem gledališču ljubljanskem. V okviru abonmajske sezone SSG: odhod avtobusa v torek, 30. decembra, ob 16.00 s Trga Perugino, ob 16.30 z Opčin. Za abonente Zelenega programa je prevoz brezplačni, za ostale pa bo cena vstopnice, vključno z avtobusnim prevozom, znašala 30 evrov. Za udeležbo je prijava obvezna do ponedeljka, 29. decembra, ob 12. uri. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA, Ul. Sv. Frančiška 20, bo zaprta od 29. decembra do 2. januarja. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini bo zaprta od ponedeljka, 29. decembra, do vključno torka, 6. januarja. SLORI obvešča, da bo zaprt zaradi dopusta od 29. decembra do 2. januarja. SOCIALNA SLUŽBA OBČIN OKRAJA 1.1 (Devin-Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor) sporoča, da bo urad socialne službe, Naselje Sv. Mavra 124 - Sesljan, v petek, 2. januarja, zaprt. Za stranke bo urad deloval v ponedeljek, 29. decembra, od 8.30 do 10.30. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca sporoča, da sta v društvenem baru n' G'rici na ogled razstava umetniških del slikarja Stana Žerjala. Na razpolago je tudi društveni koledar z reprodukcijami njegovih slik. OBČINA ZGONIK obvešča, da bodo uradi in občinska knjižnica zaprti v sredo, 31. decembra, v popoldanskih urah ter v petek, 2. januarja. Službe bodo po zakonu zagotovljene. SDGZ IN SERVIS sporočata, da bodo uradi na sedežu in podružnicah 31. decembra popoldne zaprti. KMEČKA ZVEZA TRST IN PATRONAT INAC obveščata člane, da bodo uradi zaprti od 1. do 6. januarja. SKD VIGRED sporoča, da so na razpolago društveni koledarji: pri odbornikih društva, v gostilni Gruden (Šempolaj), v knjigarni Terčon in v kavarni Gruden (v Nabrežini). ODDELEK ZA MLADE BRALCE NŠK, Ul. Filzi 14, bo zaprt do 5. januarja. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI pri SKD Tabor obvešča, da bo zaprta do 6. januarja. KRU.T obvešča, da bodo društveni prostori zaprti do vključno srede, 7. januarja. TELOVADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO - Skupina 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca in vaditeljica Sandra sporočata, da bo telovadba, po božičnih in novoletnih praznikih, začela izjemoma v sredo, 7. januarja, od 9. do 10. ure. TERAPEVTSKA VADBA PILATESA, pod vodstvom Mateje Šajna, v prostorih KRD Dom Briščiki se bo nadaljevala od četrtka, 8. januarja, ob ponedeljkih in petkih ob 9.30 ter ob četrtkih ob 19.30. Vabljeni novi člani ne glede na starost, spol ali telesno pripravljenost. Informacije na tel. 00386 40303578 (Mateja). SKD Krasno polje Gročana, Pesek, Draga vabi na BOŽIČNI KONCERT PEVSKEGAZBORA LIRIČNE AKADEMIJE SV. KRIŽ danes, 28. decembra 2014, ob 17.00 v župnijski cerkvi na Pesku V okviru pobude »Božič v Bregu« v sodelovanju z Občino Dolina ZSKD obvešča, da bosta zaradi praznikov urada v Trstu in Gorici zaprta do petka, 9. januarja. AŠD MLADINA organizira tečaj smučanja na snegu, ki vsebuje 5 celodnevnih lekcij, s pričetkom v soboto, 10. januarja. Nadaljuje se 17., 24., 31. januarja in 7. februarja! Potekal bo na smučiščih FVJ. Vpis in informacije na tel. 347-0473606. AŠD SK BRDINA obvešča, da se nadaljujejo vpisovanja za tečaje smučanja, ki pričnejo v nedeljo, 11. januarja. Info na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 - Opčine, ob ponedeljkih, od 20. do 21. ure, tel. 340-5814566 (Valentina). Ob priliki smučarskih tečajev bo ob nedeljah na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Info in prijave na tel. 3355476663 (Vanja). OBČINA DOLINA IN KULTURNA DRUŠTVA vabijo občane starejše od 65 let na družabnost, ki bo v soboto, 10. januarja, ob 18.00 v prostorih večnamenskega središča na Dolgi kroni v Dolini. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno. SPLOŠNO KMETIJSTVO: 150-urni osnovni tečaj za pridobitev spretnosti, potrebnih za vodenje kmetije ob ponedeljkih in sredah, od 18. do 22. ure. Vpis od 12. januarja dalje na sedežu Ad Formanduma, Ul. Ginnastica 72. Tel. 040-566360, ts@adforman-dum.org. Pričetek 2. februarja. VODENJE AGRITURIZMA: 100-urni tečaj za pridobitev spretnosti in strokovnega znanja za vodenje agritur-izma ob ponedeljkih in sredah, od 18. do 22. ure. Vpis od 12. januarja dalje na sedežu Ad Formanduma, Ul. Ginnastica 72. Tel. 040-566360, ts@adformandum.org. Pričetek 2. februarja. SLOVENSKA PROSVETA razpisuje štiri študijske štipendije iz Sklada Albina Ločičnika. Namenjene so slovenskim univerzitetnim študentom in študentkam inženirstva s stalnim bivališčem v FJK, ki so se v š. l. 2014/15 vpisali na študij omenjene smeri. Prošnje je treba nasloviti na Slovensko prosveto, Ul. Donizetti 3 (Trst) do 15. januarja. Razpis je objavljen tudi na www.slovenskaprosveta.org. ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo urad, Ul. Cicerone 8, zaprt do 15. januarja. Info na info@melanieklein.org. Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s sabo / MANJŠINE Nedelja, 28. decembra 2014 9 tržaška - Kako so po naših vrtcih, šolah, društvih in domovih pričakali božič Od kreativnih delavnic do koledovanja Predbožični in božični čas predstavlja obdobje, ko v organizacij šol, društev in organizacij poteka veliko število pobud. V nadaljevanju objavljamo poročila o tovrstnih pobudah, ki so potekale v Vižovljah, Gropa-di, na Padričah, v Bazovici, Šempolaju, Križu in Miljah. Otroci izrazili svoje kreativne sposobnosti V soboto, 20. decembra, se je v okviru pobud, ki jih v božičnem času v sodelovanju s krajevnimi društvi in organizacijami prireja Občina Devin Nabrežina, odvijal božični ustvarjalni laboratorij Centra otrok in odraslih Harmonija, namenjen osnovnošolskim otrokom. Delavnica,ki se je je udeležilo veliko šte- V Vižovljah so otroci dali duška svoji ustvarjalnosti Padričarji pod praznično okrašenim borom na trgu »Na v'se« V bazovskem vrtcu Ubalda Vrabca so palčki iskali Božička vilo otrok, je potekala v jutranjih urah v športnem centru v Vižovljah in jo je vodila vzgojiteljica društva Veronika Carli. Otroci so se navdušeno odzvali vabilu , kljub temu, da je bil to njihov prvi dan božičnih počitnic, ko bi verjetno in najraje marsikdo dalj čaša ostal doma pod toplo odejo. Pobuda se je izkazala za nadvse uspešno, saj so otroci v pičlih treh urah s tehniko prtička-decoupageja izdelali kar tri ročna dela. Okrasili so steklene krožnike in sveče ter obeske za božično drevo; uporabljali so tudi različne naravne materiale, kot so les, storži, vejice ... Vsi so z veseljem sodelovali in se pridno trudili, tako da so iz njihovih ustvarjalnih rok nastale prave male umetnine. Po tako uspešnem laboratoriju so se otroci s svojimi izdelki ponosni odpravili domov z željo, da bi se še kdaj vnaprej udeležili takih zabavnih in obenem poučnih delavnic. Imeli so namreč možnost spoznati nekatere nove likovne tehnike, ob razvijanju ustvarjalnosti in fantazije pa so gojili sodelovanje, složnost in prijateljske vezi ter se sprostili ob spremljavi božične glasbe. Za zaključek so se vsi lepo pozdravili in si zaželeli srečne in prijetne praznike z željo, da bi tovrstno izkušnjo čim prej ponovili! Šempolajski otroci so uprizorili igro o Veveričku vijo v domu upokojencev v Miljah. Razveselili smo jih z božičnim petjem in recitacijami v slovenskem in italijanskem jeziku. Še posebno pa so se navdušili nad vsemi slanimi in sladkimi dobrotami, ki smo jih v jutranjih urah pripravili na šoli. Dva važna obiska v domu Jeralla na Padričah V škofijskem domu za starejše občane »Jeralla« na Padričah živi in dela tudi mnogo Slovencev, zato vas radi obveščamo, kaj se pri nas dogaja. Advent smo začeli z de-vetdnevnico v čast Brezmadežne. Obenem smo pripravljali razstavo za pomoč misijonu Iriamurai v Afriki. Ta je nekako v oskrbi tržaške škofije. Obiskovalci so si lahko nakupili razne razstavljene predmete iz blaga, lesa, le- Po božičnici SKD Vesna so se mladi in manj mladi Križani posladkali foto damj@n Miljski osnovnošolci so obiskali starejše občane Božično koledovanje v Gropadi in na Padričah Koledovanje, božične recitacije, prižig luči in zdravica s toplim čajem ter kuhanč-kom (toplim vinom). Najprej v Gropadi in nato na Padričah je bilo na zadnjo advent-no nedeljo nadvse živahno. Preden je sonce zašlo »za hrib«, so se pevke in pevci mešanega pevskega zbora Skala Slovan, pod taktirko dirigenta Jarija Jarca, zbrali v Gro-padi »pr' Ciganki« in nato koledovali po vaških ulicah, kjer so jih čakali domačini. SKD Skala je namreč že lani obudilo staro ko-ledniško tradicijo, ki je bila po kraških vaseh živa še do druge svetovne vojne. Dogajanje se je nato preselilo na Padriče, kjer so že v jutranjih urah imeli otroci božično eko-delavnico. Odpadni material so uporabili za izdelavo božičnih okraskov, ki so jih nato obesili na bor na glavnem padriškem trgu »na v'se«. Ob mraku se je ob božično okra- šenem boru, ki ga je darovala Gozdna zadruga, zbralo lepo število vaščanov. Prvi so nastopili vaški otroci, ki so v različnih jezikih voščili vsem ob božično-novoletnih praznikih. Nato so člani kulturnega društva Slovan predstavili društveni koledar, ki so ga tudi letos sestavili domači likovniki. Vsak mesec na koledarju, ki ga še dobite v baru na Padričah in pri odbornikih društva, krasijo risbe Magde Starec Tavčar, Katarine Kalc, Chiare Sepin in Davida Gregorija. Večer se je končal z venčkom božičnih pesmi, ki so jih zapeli pevke in pevci zbora Slovan Skala ter s srečelovom in izmenjavo daril. Kje je Božiček? Božičnica v vrtcu Vrabec v Bazovici Malčki Otroškega vrtca Ubalda Vrabca iz Bazovice so v ponedeljek, 22. decembra, uprizorili pravo glasbeno-plesno predstavo z naslovom Kje je Božiček? Palčki (otroci) so par dni pred božično nočjo že vse pripravili za dostavo daril, a Božička ni bilo videti od nikoder. S plesi in petjem so marljivi palčki prepotovali skoraj vso zemeljsko oblo, a božička ni bilo nikjer. Šli so v Afriko, v džunglo, na Antarktiko in celo v Avstralijo, nikjer ni bilo Božičkovih sledi! Na koncu jim je uspelo ga najti na eksotičnem otroku, kjer je pod palmo iskal oddih tik pred naporno božično nočjo. Predstava je prav lepo uspela, tudi najmlajši otroci so se prav lepo izkazali z nastopanjem pred številno publiko staršev in nonotov! Božična prireditev otrok vrtca v Šempolaju Otroški vrtec Šempolaj prijetno preseneča ob vsaki priložnosti. In tako je bilo tudi v ponedeljek, 22. decembra, ko so šem-polajski otroci izvedli božičnico in na pristen način prikazali zgodbo o prijateljstvu, "Ve-veriček posebne sorte" . Pravo prijateljstvo je vrednota, za katero je treba kdaj pa kdaj tudi kaj narediti. Pravemu prijatelju je treba pomagati, si zanj vzeti čas in ga spodbujati ter opirati, ko to najbolj potrebuje! S pravim prijateljem je treba biti iskreni in odkritosrčni. Pravemu prijatelju je treba podati roko in nikdar zabrisati sledi. In ravno to so Zajčki, Srnice in Srnjač-ki, Srake in Divji prašički skušali dopovedati malemu Veveričku, ki je le s smrčkom kukal iz brloga, a zaman. Le božično pismo prijatelja Uroša mu je vlilo zaupanja in poguma v srce. Ubrano petje ob spremljavi zvestega Aljoše Sakside je sklenilo že samo po sebi čar- obno jutro, ostale so pravljične kulise, ki so jih otroci izdelali z učiteljicama Silvo in Ingrid. In ostala je zavest, da je pravi prijatelj zaklad, ki ga moramo skrbno čuvati. Starši bi se ob tej priložnosti radi zahvalili učiteljicama, ki sta ponovno dokazali, da je šempolajski otroški vrtec res nekaj posebnega. Ne le zaradi vsebinsko bogatega in zahtevnega besedila igrice, temveč tudi zaradi vešče režije in res izvirno izdelanega za-kulisja. Mar ni škoda, da se ves trud, ki so ga učiteljice in otroci vnesli v pripravo, in seveda bogato sporočilo vsebine zaključita na bo-žičnici? To so z naukom bogati prizori, ki bi jih veljalo tudi ponovno prikazati. (Zulejka Paskulin) Milje: učenci šole Bubnič obiskali starejše občane V decembru se vsi mrzlično pripravljamo na božič, mudimo se po nakupih, hitimo, da bi čimprej opravili celo vrsto nepreklicnih obveznosti. V tem vrvežu popolnoma pozabimo na vse tiste, ki odmaknjeno preživljajo svoje dni. V božičnem času se na miljski šoli A. Bubnič trudimo, da bi se izognili takemu vedenju. Zato smo v petek, 19.decembra, v popoldanskih urah že tretje leto zaporedoma obiskali prav te osebe, starejše občane, ki ži- penke itd. Bili so lepo okrašeni z živobarvni-mi vzorci. Razstavo smo odprli 4. decembra popoldne in je bila odprta do 9. decembra. Odprl jo je sam nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi. 6. decembra pa smo imeli drugi visok obisk, samega škofa sv. Miklavža. Obdaril nas je s čokoladnimi miklavžki, najprej v veliki dvorani, potem pa je šel po vsej hiši, tako da je obdaril tudi goste, ki so bili v postelji. Spremljal ga je belo oblečeni angelček. Tako smo prijetno začeli advent. Vsem časnikarjem in bralcem želimo prijeten Božič in mnogo dobrega v Novem letu. Nada Martelanc, gostja doma »Jeralla« I« «V I v • v • • Križ: po božičnici danes še koncert SKD Vesna iz Križa je svojo tradicionalno božičnico priredilo že sredi decembra v Ljudskem domu, ko je bilo tudi tekmovanje za pripravo najboljše slaščice. Kriško društvo se bo od leta 2014 poslovilo danes s koncertom, ki ga bodo oblikovali moški pevski zbor Vesna, tamburaški ansambel, glasbenik Tullio Možina, mladinska vokalna skupina Anakrousis ter glasbena skupina Siete Notas del cha cha. Začetek ob 18.uri v Ljudskem domu. 10 Nedelja, 28. decembra 2014 KULTURA / klasična glasba - Abonmajski koncert Kulturnega doma Nova Gorica Zazveneli bleščeči toni komornega muziciranja Umetniški užitek s komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije in solistom Črtomirjem Šiškovičem Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije je reden gost Kulturnega doma Nova Gorica in decembrski abonmajski koncert je bil v znamenju njegovega nastopa. Prijateljsko sodelovanje izhaja iz skupnega poslanstva orkestra in novogoriške kulturne ustanove, ki vključuje skrb za spodbujanje nastanka sodobnih del in njihova izvedba ter promocija mladih glasbenikov iz posameznih regij. Tokrat je v vlogi solista z orkestrom nastopil priznani tržaški violinist Črtomir Šiškovič. Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije sestavlja štirinajst godalcev. Program, s katerim se je predstavil, je bil vse prej kot konven-cionalen. Slišali smo ekstravagantno noviteto priznanega slovenskega skladatelja Vita Žuraja. Skok v bolj tradicionalno ovrednotene programske smernice pa je predstavljal Koncert za violino in godalni orkester številka tri v A-duru Josepha Haydna, kjer smo lahko občudovali bleščečo igro violinista Črtomirja Šiškoviča. Za zaključek pa so godalci Slovenske filharmonije zaigrali očarljivo Dvo\u0159akovo Serenado v E-duru. Programsko posebnost večera je predstavljala skladba Overhead Vita Žuraja. Delo je napisal s finančno podporo švicarske glasbene fundacije Ernst von Siemens v tem letu po naročilu orkestra, ki jo je tudi krstno izvedel. Petnajst minut dolga skladba ponuja številne razmisleke, saj s svojo sodobno zvočnostjo izraža inovativno glasbeno govorico, ki v smislu kontinuitete predstavlja korak naprej od modernizma oziroma avantgardnega sloga skladateljev druge polovice 20. stoletja. Zvočno se Overhead spogleduje z dekadent-nostjo, kompozicijsko pa je spretno oblikovano glasbeno delo. Nastanek skladbe je povezan z dogodki preživljanja vsakdana Vita Žuraja na Nemški akademiji v Villi Massimo v Rimu. Tam blizu je park, ki je v poletju poln nadležnega mrčesa. V provokativnem delu je skladatelj razvozlal smisel skrivnostne izjave Dalaj Lame: »Če se počutiš premajhnega, da bi spremenil svet, poskusi zaspati s komarjem v sobi.« Overhead - ime skladbe ponazarja močan teniški udarec nad glavo. Glasba tako ponazarja napetost pri lovljenju komarja, njegovo brnenje, udarce, zvo-njenje v glavi komarja in same žrtve, zaradi zgrešenih udarcev pri lovljenju. To je ponazoril z uporabo tibetanskih zvončkov. Skladbo Overhead je Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije večkrat izvedel, ker kompozicijsko izstopa in pritegne pozornost poslušalcev. Žurajevem Overheadu je sledil Koncert za violino Josepha Hayd-na. Od ekstravagantno koncipiranega sodobnega dela so godala tako zazve-nela v lepoti spevne liričnosti zgodnjega klasicizma, ki se je spajal z estetic-izmom poznega baroka. Zazvenela je eleganca, prefinjenost, bistrina, uglajenost, galantnost. Vse te lastnosti smo lahko zasledili v interpretaciji solista Črtomirja Šiškoviča. S Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije sta prispevala v izvedbo, v kateri je bilo zaznati ubranost, čist zvok, melodično polnost in čustveno globino. Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije je znova pokazal vrline, predvsem pa neizmerno ustvarjalno energijo članov, ki brez predsodkov odkrivajo sodobno glasbeno snovanje. Sodelovanje med solistom in go-dalci se bo nadaljevalo tudi v prihodnje, kar je po goriškem koncertu sodeč, le naravna odločitev. Skupaj bodo v Črtomir Šiškovič in komorni godalni orkester Slovenske filharmonije sta poskrbela za umetniški užitek prisotnih poslušalcev matej vidmar 2015 nastopili na koncertih v ljubljanski Narodni galeriji v ciklu Sozvočje svetov in v Kulturnem domu v Trstu. Črtomir Šiškovič s harfistko Simono Mallozzi, v sodelovanju s Stalnim slo- venskim gledališčem in Glasbeno matico ter ob sponzorski podpori lesnega podjetja Maller, pripravlja niz štirih koncertnih matinej, ki bodo potekale od 1. februarja enkrat mesečno ob nede- ljah ob 11. uri. Prvi koncert bosta oblikovala Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije in violist Črtomir Šiškovič. Metka Sulic glasba - Rim Retrospektivna razstava o Renatu Zeru V rimskem razstavišču La Pe-landa je na ogled multimedijska retrospektivna razstava E' Zero, ki osvetljuje 40-letno kariero italijanskega glasbenika Renata Zera. Razstava predstavlja, kako je Zero za časa svojega ustvarjanja dojemal svet okoli sebe in kako mu je kdaj uspelo tudi vnaprej napovedati nekatere trende in družbene spremembe. Narativna predstavitev Zerovega ustvarjanja se začne z njegovimi prvimi koraki v svet glasbe, nadaljuje v »temnem tunelu« obdobja 80. let in nato pripelje do njegovega ponovnega umetniškega prebujenja v 90. letih. Rdeča nit postavitve je DNK, genetski zapis, ki po eni strani predstavlja človeka, a je za vsakega posameznika edinstven, prav tako kot je edinstven Renato Zero. Zero, rojen 30. septembra 1950, se je v zgodovino italijanske glasbe zapisal kot izjemno izviren in provokativen avtor, ki je hkrati poosebljal italijanski vsakdan in njegove spremembe. V svojih pesmih je spregovoril o posamezniku, njegovih maskah, spolnosti in manjšinah. Temam kot so pe-dofilija, droge in spolna identiteta, se je posvetil veliko prej, preden so postale del javnih debat. slovensko stalno gledališče - V torek v Ljubljani Ogled muzikala Lizistrata Odhod iz Trsta z avtobusom ob 16. uri, z Opčin ob 16.30 - Rezervacija še možna jutri - Od 9. do 11. januarja v SSG Angel pozabe V torek, 30. decembra, bo Slovensko stalno gledališče pospremilo svoje gledalce v Mestno gledališče ljubljansko na ogled muzikala Lizistrata, ki je nastal po motivih Aristofanove komedije. Glasbeno-gledališka predstava (brez nadnapisov) spada v Zeleni abonma, vstopnice pa so na voljo tudi za ostale abonente in gledalce izven. Lizistrata je nova slovenska priredba prve komične junakinje, ki doseže mir tako, da poenoti vse ženske v seksualni stavki. Andrej Rozman - Roza je antično komedijo prestavil v naš čas digitalnih medijev in hitre komunikacije. Glasbo je napisal Coco Mosquito (Gordan Muratovic), kitarist popularne hrvaške skupine Jinx. Njuno avtorsko delo je na oder postavila Mateja Koležnik z vrhunsko zasedbo soustvarjalcev (Matija Ferlin, Alan Hranitelj, Marko Japelj, Ira Ratej, Jože Šalej). Lizistrata je v tej predstavi televizijska voditeljica in soproga predsednika Lepenije, ki s somišljenicami zasede televizijski studio in pozove vse ženske obeh vojskujočih se držav, naj za dosego miru bojkotirajo svoje može in ljubimce. Medtem pa na drugi, krasonski strani Lizistratina prijateljica Mirina, ki je poročena s predsednikom svoje države, javno pozove ženske, naj pozabijo na sovraštvo in se pridružijo prizadevanju za mir. Boj za mir med dvema državama postane vsesplošna vojna med spoloma. Moški se seveda ne predajo, a kmalu v obeh vojskah strmo pade morala in opeša volja do bojevanja za Malo blatno njivo. Niti tajni sestanek obeh predsednikov Lepenije in Krasonije ne prinese rešitve, mir je vse bližje. Toda tudi bojevnice za mir po začetnem navdušenju zahrepenijo po moških objemih in v živem zidu miroljubnih žensk že zevajo razpoke. Pri projektu sodeluje šestnajst igralcev in osem glasbenikov, ki glasbo izvajajo v živo. prej do novice Slovensko stalno gledališče je za svoje obiskovalce poskrbelo tudi avtobusni prevoz, ki bo omogočil brezskrbno doživljanje kulturnega izleta z dodatnim časom za sprehod po okrašenih ljubljanskih ulicah in trgih. Odhod s trga Perugino bo ob 16.00, z Opčin pa ob 16.30 (predstava pa se bo pričela ob 19.30). Za abonente Zelenega programa je prevoz brezplačen, za vse ostale obiskovalce pa bo cena vstopnice, vključno z avtobusnim prevozom, znašala 30 evrov. Za udeležbo je rezervacija obvezna, in sicer do ponedeljka, 29. decembra, ob 12.uri. Zaradi velikega povpraševanja, blagajna sprejema in priporoča tudi rezervacije za gostujočo predstavo Angel pozabe, ki bo na sporedu v Rdečem programu od 9. do 11. januarja. Za dramo po romanu Maje Haderlap bo možno rezervirati vstopnice in potrditi prisotnost do 7. januarja. V SSG-ju za januar pripravljajo tri zanimive predstave, v torek pa je v Ljubljani na sporedu ogled muzikala Lizistrata (na posnetku) www.primorski.eu1 umetnost - Od 24. aprila do 16. avgusta V Moderni galeriji prihodnje leto razstava NSK: od Kapitala do kapitala V Moderni galeriji v Ljubljani za prihodnje leto napovedujejo razstavo NSK: od Kapitala do kapitala. Postavitev, ki bo na ogled med 24. aprilom in 16. avgustom, bo ponudila prvo pregledno in doslej najobsežnejšo predstavitev kolektiva Neue Slowenische Kunst, ki je pomembno zaznamoval jugoslovansko umetnostno sceno 80. let minulega stoletja. Na razstavi s podnaslovom Neue Slowenische Kunst, dogodek zadnjega desetletja Jugoslavije, bodo predstavljena originalna dela, primarni dokumenti in arhivski materiali vseh skupin NSK do vključno leta 1992. Naslov razstave simbolno zamejuje delovanje kolektiva NSK, ki se je v času nastanka zo-perstavljal ideologiji socialističnega enopartijskega sistema, na začetku 90. let pa je s svojimi projekti zaznamoval transformacijo nekdanje socialistične družbe v družbo globalnega kapitalizma, so zapisali v Moderni galeriji. Umetniški kolektiv Neue Slowenische Kunst (NSK) je nastal leta 1984, ko so ga osnovale tri skupine: multi-medijska skupina Laibach (1980), skupina vizualnih umetnikov Irwin (1983) in gledališka skupina Gledališče Sester Scipion Nasice (1983-1987). Obenem so vse tri skupine ustanovile še četrto skupino, oddelek za oblikovanje Novi kolektivizem. Pozneje so se v okviru NSK oblikovali še oddelek za čisto in praktično filozofijo, Retrovizija, Film in Graditelji. NSK je postal paradigmatska umetniška skupina 80. let, v središču njihovega zanimanja je bil odnos med ideologijo in umetnostjo na obeh straneh železne zavese. V okviru razstave bo maja prihodnje leto izšla tudi obsežna publikacija, ki jo urejajo Zdenka Ba-dovinac, ki je tudi kustosinja razstave, Eda Čufer in Anthony Gardner. V času razstave bodo v Moderni galeriji pripravili bogat program spremljevalni dogodkov, med njimi 20. junija mednarodni simpozij. Razstava je del mednarodnega projekta Rabe umetnosti - dediščina let 1848 in 1989, ki poteka pod vodstvom konfederacije muzejev Internacionala, katere del je tudi Moderna galerija. Razstavo bodo predvidoma leta 2016 prenesli v Van Abbemuseum v Eindhoven in v Muzej sodobne umetnosti Garage v Moskvo, leta 2017 pa še v madridski muzej Reina Sofia. SLOVENCI V PRVI SVETOVNI VOJNI (1914-1918) Nedelja, 28. decembra 2014 1 1 PREDEN LISTJE ODPADE BOMO DOMA Miro Simčič se nadaljuje Objavo v dnevniku je omogočil avtor Miro Simčič knjigo je izdala založba tkxiV Publishing Ljubljana, Kolarjeva ulica 47 Spletna knjigarna www.buca.si V kratkem času so italijanske enote brez težav zajele prek 400.000 vojakov nekdanje sovražne vojske, toda ta akcija je bila bolj podobna lovu na ovce kot bojevanju. Italijani so zelo slabo skrbeli za zajete avstro-ogrske ujetnike, tako da so ti velikokrat spali kar pod vedrim nebom, približno deset odstotkov jih je umrlo v italijanskih taboriščih. Italija je doživela katarzo ob veliki zmagi. 4. novembra je bil končan preboj pri Vittoriu Venetu; dogodek Italijani slavijo kot eno svojih največjih zmag v zgodovini, čeprav tedaj že nekaj dni ni bilo več niti Avstro-Ogrske niti njene vojske. Ni italijanska zmaga pri Vittoriu Venetu zrušila Avstro-Ogrske, temveč je razpad Avstro-Ogrske omogočil lahek preboj pri tem kraju. Italijani so zajeli veliko vojakov, ogromno opreme in orožja ter zasedli obširno novo ozemlje. Maščevali so se za »Caporetto« iz oktobra 1917, za poraz, ki bo v zgodovini vojskovanja zapisan kot eden najbolj temeljitih in nenavadnih in bo tudi v prihodnje ostal velika italijanska kolektivna travma. Italijanska javnost je bila navdušena; Italija je imela po zmagi pri Vittoriu Venetu povsem drugačen pogajalski položaj z antantnimi zavezniki, kot bi ga imela brez te uspešne ofenzive. Italija pride po obljubljeni plen Množice nekdanjih vojakov Habsburške monarhije so se v popolni zmedi vračale domov — in kot kažejo časopisna poročila iz tistih dni, je prihajalo do številnih ropov in kraj. Policije ali drugih organiziranih sil, kot so bile na hitro zbobnane narodne straže, ki bi se temu uprle in vpeljale red, očitno ni bilo dovolj. Slovenski časopisi so sicer pisali o ogromnem vstopu prostovoljcev v narodne straže, toda resnica je drugačna. Nekdanji vojaki so imeli vojne in orožja čez glavo. Italijani svojega pohoda niso ustavili pri Postojni, kot je bilo predvideno v Londonskem sporazumu, in ker se jim ni nihče upiral, so se napotili proti Ljubljani. Kot vse kaže, pa so jih bolj kot sama Ljubljana mikali bogati rudniki v Zagorju in Trbovljah. Italijani so brez večjih težav zasedli Trenti-no in Benečijo. Prišli so po svoj plen, ki jim je bil obljubljen v Londonskem sporazumu. Na sto tisoče Avstrijcev, Slovencev in Hrvatov je ostalo v mejah italijanske kraljevine. Črna leta raznaro-dovalne politike so se začela. Pod udarom so se znašli predvsem duhovniki in učitelji, ki so jih kmalu pričeli premeščati na Sicilijo ali v Kalabri-jo. Konec vojne je za množice ljudi v teh krajih pomenil novo dolgotrajno trpljenje. Italijani so takoj prepovedali spontano organizirane narodne straže, politično zbiranje, neitalijanske zastave in vse, kar bi lahko spominjalo na nekdanjo dvojno monarhijo. Konec oktobra in na začetku novembra so se dramatični dogodki kar vrstili. V zavesti večine prebivalstva nekdanje dvojne monarhije pa je bil v ospredju samo najmočnejši občutek: da je konec grozljive in dolgotrajne vojne. Borojevic je ostanke nekdaj mogočne avstro-ogrske vojske umikal prek slovenskega ozemlja. To ni bila več urejena vojska, temveč neurejena in nevarna množica, bolje povedano — drhal. Takrat je prišlo do zapletov med Borojevicem in začasno slovensko vlado; ti vse do danes niso docela raziskani in pojasnjeni. Borojevicu so očitali pučistične namene, skupaj z generalom Schoenburgom naj bi snovala ohranitev Habsburške monarhije, toda za kaj takega nista imela na voljo nobene realne vojaške moči. Tudi Nemci so imeli Habsburške monarhije čez glavo. Borojevic in general Sarkotic sta preko londonskega posrednika Zagrebu ponudila zveste južnoslovanske čete, toda od tam so jima odgovorili, naj predvsem zadržujeta italijanske čete. Za kaj takega Borojevic ni imel nobenih možnosti — šlo bi za samomorilsko akcijo. Italijani so komaj čakali, da bi prišlo do spopada, v katerem bi imeli absolutno premoč. Zagreb je bil sicer brez vojske in policije, po gozdovih so se potikale tolpe nekdanjih vojakov, ki so se organizirali v zeleni kader. Dokumentov iz tistega časa, razen urejenih zapisnikov Narodne vlade SHS iz Ljubljane, ki bi pričali o tem, je na voljo bore malo, najpogosteje gre za ustna izročila in ne preveč zanesljive novinarske članke. V Zagrebu so nedavno izdali tudi zapisnike Narodnega sveta v Zagrebu, toda številni dokumenti manjkajo, marsikaj je bilo namreč narejeno na osnovi ustnih ukazov brez pisnih zaznamkov. Nič čudnega: začetek novembra 1918 ni bil ravno čas za to, da bi se držali običajnih uradniških procedur. Po koncu preboja pri Vittoriu Venetu so se množice nekdanjih avstro-ogrskih vojakov na vse možne načine umikale v notranjost države: z vlaki, vozili, konji, največkrat pa kar peš. Poveljstvo Bo-rojeviceve armadne skupine je poskrbelo za to, da bi odšli na varno. Ze 3. novembra se je poveljstvo Borojeviceve soške armade preselilo v Ljubljano, dobrih deset dni pozneje pa je prenehalo delovati. Poveljstvo druge armade (6. armada) iz Borojeviceve skupine je prenehalo delovati 18. novembra v Celovcu, poveljstvo Borojeviceve armadne skupine pa je prenehalo delovati 8. novembra v Ljubljani. Tako je imel Borojevic prav, ko je v spominih o poteku vojne proti Italiji zapisal, da je najprej razpadla država, šele za njo vojska. Slovenska dežela iz sanj Konec oktobra so se politične razmere začele naglo zapletati. Narodni svet SHS je 31. oktobra potrdil Narodno vlado SHS v Ljubljani. Imela je dvanajst poverjeništev za različna področja in nemudoma je začela delati. Njen predsednik je postal Josip Pogačnik. Slovenci so se zlasti bali, da jih utegne Avstrija odsekati od hrvaških zaveznikov. Razmere so bile zelo dramatične in negotove. Pravih informacij je bilo malo, zato pa toliko več govoric. Med drugim so strah zbujale govorice, da bodo avstrijskim Nemcem na pomoč priskočili Bavarci. Slovenci so prvič upravljali z lastnimi deželami, vendar je narodna vlada obstajala le mesec dni. Ko je 1. decem- bra 1918 nastala Kraljevina SHS, je ljubljanska začasna vlada prenehala delovati. Prihajalo je tudi do nevarnih in nepotrebnih zapletov v odnosih med narodno vlado in narodnimi sveti. Tako so radikalni elementi v zagrebškem in ljubljanskem narodnem svetu na začetku novembra prekinili brzojavni in železni- Zgoraj: razpad vojske in države leta 1918; desno: dekleta iz Komna v pomanjkanju moških pripravljajo gramoz ški promet ter od Narodne vlade v Ljubljani zahtevali, naj aretira generala Wurma, ki je usklajeval evakuacijo nekdanjih avstro-ogrskih vojakov prek slovenskega ozemlja. Josip Pogačnik je ostro posegel v ta dogajanja, saj se je zavedal, kaj bi za slovenske kraje pomenilo, če bi si nekdanji vojaki v skrajni stiski in z orožjem v roki iskali hrano in se s silo prebijali domov. Tudi Borojevic je na enak način opozoril Narodni svet v Zagrebu in zahteval, naj bo promet prost. V tistem trenutku se je kar pet milijonov nekdanjih vojakov razpadle avstro-ogrske vojske vračalo domov. Narodna vlada SHS v Ljubljani je predvidevala, da bo skozi Ljubljano šlo 400.000 vojakov. Armad-no vodstvo (po vsej verjetnosti poveljstvo Borojeviceve soške armade) se je prišlo pogajat z Narodno vlado SHS v Ljubljani, toda ta jim ni delala preglavic. Narodni vladi in vojaškemu poveljstvu dvojne monarhije je bilo takrat v interesu, da bi čim prej in čim bolj urejeno omogočili vrnitev nekdanjih vojakov domov. Najbolj jih je skrbelo prehranjevanje te umikajoče se vojske, za katero so predvideli, da bo pojedla za en mesec rezerv hrane, namenjenih mestu Ljubljana. Poverjeništvo za notranje zadeve pri začasni vladi je razmišljalo o tem, da bi za mesec dni prepovedalo točenje alkohola. Še največ težav, se spominja Fran Milčinski, so povzročali pripadniki narodnih straž, ki so jih bile polne gostilne, tako da so gostilničarji začeli zapirati lokale, vinske kleti pa naj bi zazidali in tako počakali mirnejše čase. Informacije, ki so jih takrat dobivali v prostorih začasne Narodne vlade v Ljubljani so se glasile na primer takole: »Na Jesenicah je precej mirno, v Kranju pa pijane narodne straže kradejo.« Milčinski nikjer ne omenja nikakršnih spopadov s feldmaršalom Borojevicem in njegovim poveljstvom; to bi mu kot vidnemu predstavniku novih oblastnikov zanesljivo moralo biti znano. Zmeda je bila popolna. Istega dne so, kot je časopis Slovenski narod pisal v članku z evforičnim naslovom V SVOBODNI JUGOSLAVIJI, v Ljubljani pričakovali tudi prihod angleškega poveljstva, saj naj bi angleške čete že bile v Divači. V istem članku je Slovenski narod še napovedal, da so Angleži v Pulju, Američani v Trstu in tudi v naslednjih dneh so bili slovenski časopisi polni evforije in praznih upov, da bodo antantne sile zavrle italijanske načrte. Tudi intelektualci so se razpisali o tem, kakšno podobo bi morala imeti prihodnja nova država Jugoslavija. Tako je Fran pl. Šuklje v Slovencu na začetku oktobra v treh nadaljevanjih objavil daljši prispevek z naslovom V zaželjeni deželi. V njem je pojasnil, kako naj bi bila videti slovenska avtonomija v novi državi južnih Slovanov. Po njegovem bi jugoslovanske dežele razdelili v tri skupine, Zedi-njeno Slovenijo z Istro, Hrvatsko ter Bosno in Hercegovino, združeno z Dalmacijo. Šlo je za dokument, ki ga je pripravil za Narodni svet za slovenske dežele in Istro. Predlagal je, da bi bila nova država republika in ne monarhija. Menil je, da glede na zgodovinske in kulturne razlike med posameznimi deželami ne bi mogli povsod imeti enake ustavne in politične ureditve. Slovenija bi vsebovala pokrajine, poseljene s Slovenci, torej Kranjsko, Spodnjo Štajersko, slovenski del Koroške in Primorsko, kjer je po zadnjem ljudskem štetju živelo dva milijona ljudi, obsegala pa naj bi 40.000 kvadratnih kilometrov, torej enkrat več, kot jih ima Republika Slovenija danes. Opozoril je tudi na porazdelitev davčnih bremen, ki bi morala biti manj centralizirana, kot je bila v dvojni monarhiji, tako da bi posamezne dežele razpolagale s samostojnimi deželnimi dohodki in bi lahko svoja gospodarstva postavile na solidne temelje. Šuklje se je spraševal o tem, kako bodo Slovenci, Hrvati in Srbi shajali v isti državi, saj jih je razdvajala zelo različna tisočletna zgodovinska usoda ter celo različne veroizpovedi. Južni Slovani dolga stoletja niso imeli medsebojnih stikov in prometa, pogosto so jih celo ščuvali drug proti drugemu. 10. oktobra se je hrvaško-srbska koalicija odločila za vstop v Narodni svet in s tem so bile odprte vse poti za oblikovanje skupne države po razpadu Avstro-Ogrske. Ljubljančani so zadnje dni oktobra na kolodvoru v prazničnih oblačilih čakali angleške predstavnike, govorilo se je o tem, da bodo Francozi zasedli Reko in Istro (in tako preprečili pretirane italijanske ambicije) ter podobno. Govoric in domnev je bilo izjemno veliko, sprožala sta jih strah pred italijansko zasedbo, pred totalno povojno anarhijo in splošna negotovost. Ljubljančani pa so na kolodvoru zaman čakali na Angleže ... 1 2 Nedelja, 28. decembra 2014_PRAZNIČNA DARILA / VINO, VSELEJ PRIMERNO DARILO (4) Ko pokaj o penine Toni Gomišček (besedilo in slike) avsezadnje smo otroci. Odrasli in veliki, vendar še vedno otroci. Mogoče ne verjamemo več v božičke in dedke mraze, toda prepričani smo, da bo z Novim letom vse lepše, boljše, prijaznejše. In zato ga nestrpno čakamo, njegov prihod bučno proslavljamo, obenem pa si vsi skupaj veselo nazdravljamo. In to obvezno s penečim se vinom, ki mu, če je slovenskega porekla, lahko rečemo kar penina. Z upanjem, da bomo deležni toliko sreče, kot je mehurčkov v kozarcu! Rojeni po pomoti Čeprav bi kletarji penine slej ko prej sami »odkrili«, je njihovo rojstvo dejansko povezano z napako. S preprostim dejstvom, da so enkrat nekje v mrzlih dneh ustekleničili vino, ki še ni dokončalo fermentacije, torej pretvorbe sladkorja v alkohol. Spomladi, ko so se temperature dvignile, so kvasovke oživele in nadaljevale z delom. Ogljikov dioksid, ki se sprošča med procesom, je ostal ujet v steklenici - v kolikor le-ta ni počila. To naj bi najprej opazili menihi v samostanu Saint-Hillaire na jugu Francije davnega leta 1531, ko se je rodil blanquette de Limoux. V Šampanji, ki danes velja za domovino penečih se vin, so tehniko osvojili mnogo kasneje, častiti Dom Péri-gnon (1638-1715) pa se je ukvarjal predvsem s preprečevanjem refermentacije, čeprav so mu kasneje pripisali odkritje šampanjca. Če bi bili Francozi bolj resnicoljubni, bi za očeta njihovega najbolj prepoznavnega vina morali priznati Angleža Christopherja Merreta (16141695), ki je prvi razumel in opisal nastanek mehurčkov. Tako je pojasnil zakaj se vino, ki so ga trgovci z Otoka dobivali iz Francije v sodih in ustekleničili šele v lastnih kleteh, včasih peni, včasih pa ne. Ko so se dokopali še do spoznanja, da lahko pogoje za refermentacijo nadzorujejo z dodajanjem sladkorja in kvasovk v vino, je iz penečega se vina kot napake nastalo peneče se vino kot želena, cenjena in spoštovana pijača. Dejansko so si šampanjci šele potem, ko je leta 1844 Adolphe Jaquesson izumil kletko, ki je zadrževala zamašek, začeli utrjevati slavo. Novotarija je vzbudila zanimanje tudi med slovenskimi vinarji. Tako se je Anton Kleinošek iz Radgone odpravil v Francijo nabirat izkušnje in po vrnitvi je v domačem družinskem podjetju za trgovanje z vini začel pripravljati penino, ki je bila prvič predstavljena leta 1852 in takoj razprodana, o čemer so navdušeno pisale takratne Kmetijske in rokodelske novice. Tega leta, ki ga upravičeno imamo za začetek pridelave penin na območju današnje Slovenije, so v Šampanji pripravili že 20 milijonov steklenic. Poskusi šampanizi-ranja vina, kot se je temu reklo, seveda niso bili omejeni na Štajersko. Po malem so jih delali v vseh vinorodnih deželah; na Koprskem so šampanjsko klet v drugi polovici devetnajstega stoletja zgradili celo Francozi sami! Dar narave in plod znanja Kvaliteta penin je odvisna od številnih dejavnikov. Kot povsod gre tudi tu za spoj naravnih danosti in človekovega znanja. Ob predpostavki, da se znanje in izkušnje lahko pridobijo, potrebujemo torej le še primerno grozdje. Grozdje ustreznih karakteristik, ki bodo prišle do izraza zlasti po ponovnem vrenju. Pri nas, ki imamo mnogo toplejšo klimo kot v Šampanji, se poskušajo vinarji približati francoskemu vzoru z zgodnejšo trgatvijo in izbiro vinogradniških leg z manj sonca. Zagotovo je mnogo odvisno od izbrane sorte grozdja in načina, kako smo zastavili rast in obremenitev trt. V Šam-panji prisegajo na modri pinot, pinot meunier in chardonnay, italijanski prosecco je pripravljen iz glere, v Francia-corti uporabljajo chardonnay, modri in beli pinot, v Astiju so znani po muška-tnih mehurčkih, španska cava temelji na xarel-lu, macabeu in parelladi, v drugih vinorodnih deželah se trudijo dokazati uporabnost njihovih lokalnih sort za pripravo penečih se vin. V Sloveniji kažejo dober potencial predvsem šipon, rumeni plavec in rebula, vendar domiselni vinarji presenečajo tudi z malvazijo, klarnico, refoškom ali teranom ... Klasična metoda in bližnjice Svet danes v glavnem prisega na dve metodi priprave penečih se vin. Pri šampanjski ali klasični poteka refermentaci-ja v steklenicah, pri charmat ali tankov-ski, ki se je je sicer domislil Italijan Mar-tinotti, pa v velikih vrelnih tankih. Seveda je več nepredvidljivosti, ročnega dela, romantike in prestiža vezanega na prvo metodo, medtem ko je druga hitrejša in cenejša ter tako primernejša za množično proizvodnjo. S tem postopkom še lahko dobimo zgledna peneča se vina, medtem ko najcenejše mehurčke v steklenici predstavljajo razni »biseri«, ki niso nič drugega kot vina z dodanim plinom. Glava nas bo manj bolela, če kupimo nekoliko dražjo steklenico, v kateri bo po vsej verjetnosti tudi boljše vino, kot če nazdravljamo s takimi pokalicami! Za peneča vina se uporablja izključno vino iz najboljšega mošta. V Šam-panji imajo stiskalnice za 4 tone grozdja: prvih 20,5 hl mošta namenijo najboljšim hišnim penečim vinom, nasled- ABC strežbe njih 5 hl pa manj zahtevnim. Izplen stiskalnic je torej zgolj 63,75 %, medtem ko je sicer skoraj 80 %! Vrenje poteka pri temperaturi 18 - 20 stopinj, kar da vinu kompleksno aromatično bogastvo. Za klasično metodo je značilno, da vinar vinu doda liquer de tirage, to je mešanico izbranih kvasovk in sladkorja (24 g na liter vina), nakar ga ustekleniči in zapre s kronskim zamaškom. Sledi počasno sekundarno vrenje v poležanih steklenicah; pritisk narase na preko 6 barov, vendar ostane ogljikov dioksid ujet v steklenici. Po določenem času, vendar ne manj kot po petnajstih mesecih, začne vinar pripravljati steklenice za odstranitev odmrlih kvasovk. Namesti jih na posebna stojala (pupitre) in več tednov vsakodnevno pretresa in obrača ter postavlja na glavo, tako da se usedlina nabere pri zamašku. Potem ta delček z usedlino zamrzne in odstrani, pri tem odpiranju pa poleg manjše količine vina izgubi tudi dobršen del pritiska, ki pade na približno 3,5 bara. Po degoržiranju vinar vsaki steklenici posebej doda ekspedicijski liker; gre za kakih 10 ml tekočine, sestava katere je često najbolj čuvana skrivnost vsake kleti. Priznana in poznana je zgolj ena sestavina: sladkor, ki dodan v različnih odmerkih določi tip penine. Potem ko steklenice dobijo tisti značilen gobi podoben zamašek in kletko, da zamašek ne bi nenadzorovano odletel, se začne še njihovo zorenje v kleti, ki lahko traja naslednje leto in pol. No, resnici na ljubo je potrebno dodati, da danes v večini kleti obračajo steklenice na glavo posebni stroji (gyropalettes), pa tudi degoržira-nje poteka na nekoliko predelanih polnilnih linijah. Dry ali brut, to je vprašanje Šampanjci so bili sprva dokaj sladki, saj je bilo v posamezni steklenici tudi 100 in več gramov sladkorja. Ko je angleški dvor zahteval od dobaviteljev bolj suhe šampanjce, so jih poimenovali DRY, ki imajo še zmeraj opazen odmerek sladkorja. Kasneje, ko so na nove zahteve trga odgovorili z mnogo bolj suhimi, so jih označili za BRUT. Iz prepričanja, da nekatere penine ne potrebujejo čisto nobenega dodatka, so se na koncu rodile še penine, pri katerih se za liker uporabi zgolj vino iz druge steklenice. Najbolj suho peneče se vino je označeno kot NATURE ali PAS DOSÉ in ima manj kot 3 g ostanka sladkorja, torej zgolj tistega, ki ga kvasovke niso sposobne predelati. Velja za odličen aperitiv v vsaki družbi, ki išče nove izzive, brez zadrege pa spremlja vse manj začinjene in tudi bolj mastne jedi, zlasti če so bogate z že-latino (žolca, kožarice, vampi ...). EXTRA BRUT ima do 6 g sladkorja in mu prija druženje z morskimi sadeži in surovimi ribami, pa tudi svinjskih krač z mladim krompirjem se ne otepa. BRUT ima do 12 g sladkorja in je danes verjetno najbolj priljubljen tip penečega se vina. Je izjemen aperitiv, še zlasti, če ga ponudimo k pečenemu pršutu. Nenadomestljiv je pri belem mesu, pa naj gre za perjad ali ribe, omake, brodete ali žar. EXTRA DRY ima od 12 do 17 g sladkorja in ugaja ob škampih, rižotah in testeninah z morskimi sadeži, cvrtih ribah. DRY ali SEC ima 17 do 32 g sladkorja in lahko spremlja tako slane kot sladke jedi, zlasti mehke sire in paštete ali sadne torte. DEMI SEC je, pustite znanje francoščine v kotu, pravzaprav polsladko vino, saj ima od 32 do 50 g sladkorja. Ta tipologija penečega se vina je bila, skupaj s sladkim DOUX z več kot 50 g sladkorja, najbolj priljubljena pred dvema stoletjema, danes pa bi jo ponudili zlasti k sirom s plemenito plesnijo in gosjim jetrom, pa tudi k sladicam. MILLÉSIME pravimo penečim se vinom, pripravljenim iz grozdja iste trgatve. Vinarji se le izjemoma, ko je trgatev popolnoma brezhibna, odločajo zanj, sicer uporabijo za osnovo vina več letnikov in iz različnih vinogradov, s čimer naj bi ohranili prepoznavnost blagovne znamke. Tovrstna vina so v glavnem brut ali extra brut in namenjena posebnim priložnostim in za spremljavo najboljših jedi. Zamašek odstranimo previdno, pok ni zaželen. Kaj pa odpiranje s sabljo? Nedvomno lep efekt, ki razvedri družbo, vendar povsem neprimeren za pomembna vina. Faut pa sabrer, faut pa sabler, pravijo v Šampanji, kar pomeni, da je obglavljenje s sabljo in izpraznitev kozarca na dušek stvar slabega okusa. Kaj pa trkanje s kozarci? Zadnje čase je dovoljeno. In kateri kozarci so najprimernejši? Sprva so bile penečim vinom namenjene široke in nizke čaše, ki naj bi povzemale obliko prsi slavne Madame de Pompadour, potem ozki fluti, zdaj se večina odloča za kozarce tuli-panaste oblike. Pri peninah si vsi želimo majhnih mehurčkov, ki bodo dolgo časa prihajali z dna kozarca na površje. Mehurček ni samo ogljikov dioksid, ampak tudi opna okrog njega, na katero se oprimejo hlapne arome, ki bi rade čimprej iz kozarca, zato nas penine vedno nekoliko požgečkajo po nosu. Zavedati pa se moramo preprostega dejstva, da hladna tekočina zadržuje več plina kot topla, zato peneča vina postrežemo zelo hladna (7-9 °C) in tako podaljšamo čas trajanja plinastih ogrlic. Pravzaprav s tem ubijemo dve muhi na en mah, saj nam tudi kislina, ki je v pe-ninah izrazitejša, bolj ugaja pri nizkih temperaturah. Starejše millésime, ki imajo manj kisline, lahko postrežemo za nekaj stopinjo toplejše (11-13 °C). Zdaj pa veselo na delo. Izberite si primerno steklenico za silvestrski pok in obilo sreče v novem letu! Svet penečih vin je poln legend. Po legendarnih osebah so poimenovane tudi nekatere izmed steklenic, v katerih prodajajo to posebno vino. Terminologijo povzemam po »Comité Champagne«: QUART ...................(0,20 l) DEMIE ................... (0,375 l) MEDIUM ali PINTE........(0,50 l) BOUTEILLE .............. (0,75 l ) MAGNUM .................(1,5 l) JEROBOAM .................. (3 l) REHOBOAM ...............(4,5 l) MATHUSALEM ..............(6 l) SALMANASAR ............... (9 l) BALTHAZAR ............... (12 l) NABUCHODONOSOR ...... (15 l) SALOMON .................(18 l) SOUVERAIN ............. (26,25 l) PRIMAT .................... (27 l) MELCHIZEDEC ali MIDAS . . (30 l) Refermentacija po klasičnem postopku poteka običajno v steklenicah in magnumih, v večje in manjše prostornine pa pretočijo že narejeno vino. Teža polnega primata je 65 kg, torej je prazna steklenica težka 38 kg. Izdelava takšne steklenice je pravi podvig, saj mora zdržati težo in pritisk vina, ki je v njej. IZLETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA Nedelja, 28. decembra 2014 1 3 Severna Poljska - čudovita narava, zgodovinska mesta in projekcija v prihodnost Za letošnjo ponudbo tradicionalnih izletov Primorskega dnevnika smo se morali pri Aurori krepko potruditi, da bi iztaknili take destinacije, ki jih še nismo ponudili, a so istočasno zanimive in atraktivne. V pomoč nam je bila tudi anketa, ki ste jo izpolnili na oktobrskem srečanju izletnikov in kjer ste oddali največ preferenčnih glasov prav tistim destinacijam, na katere smo tudi mi ciljali. Na vašo željo vas torej letos vabimo v magično Burmo, na slikovito Severno Poljsko in na »ile de beauté« oziroma Korziko, otok lepote. Poljska Poljska je srednje velika obmorska država v Srednji Evropi z velikim dostopom na Baltsko morje. Ima skoraj 40 milijonov prebivalcev, je republika razdeljena na 16 administrativnih vojvodstev, uradni jezik je poljščina, glavno in največje mesto je Varšava. Glavni reki sta Odra in Visla. Na območju med tema rekama se je, po propadu Rimskega imperija v 5. stoletju, naselilo pleme Po-lanie in ime države naj bi izhajalo prav od tega plemena. V dolgem zgodovinskem obdobju, od 10. stoletja do današnjih dni, je ozemlje doživelo veliko sprememb od združevanj do vojn in zasedb vse do sedanjega stanja. Svoj vpliv so pustili Tatari in Mongoli, Švedi, Turki, Kozaki, Rusi, Prusi, Napoleon, prva in druga svetovna vojna ter ustanovitev sindakata Solidarnost Lecha Walese. Leta 1999 se je Poljska vključila v zvezo NATO, leta 2004 pa je pristopila k Evropski uniji. Poleg velikih rek se tu razprostirajo tudi pomembna gorovja, kot so Sudeti, Karpati in Tatre, pa še Šlezijsko nižavje in veliko je-zerno območje z več kot 9.300 jezeri na severu države, še zlasti v Mazuriji. Na našem popotovanju bomo posvetili pozornost prav Mazuriji oziroma njeni slikoviti pokrajini, preden se bomo podali na skrajni sever, na Baltsko morje, kjer leži eno najstarejših poljskih mest, Gdansk. Obiskali bomo tudi veličasten grad v Malborku, ki je vpisan na Unescov se-znam,mesto Torun - rojstni kraj Nikolaja Kopernika, šlezijsko prestolnico in važno zgodovinsko mesto Wroclaw, postindustriski Lodž ali poljsko filmsko prestolnico in seveda glavno mesto Varšavo. Program 1.dan, ponedeljek, 11. maja 2015 Gorica/Trst - Ljubljana - Varšava - Ma-zurija Zgodaj zjutraj zbor udeležencev in odhod avtobusa na ljubljansko letališče Brnik. Ob 8.45 odhod linijskega poleta s pristankom v Varšavi ob 10.30. Na letališču Okecie nas bo pričakal lokalni vodič, s katerim bomo takoj začeli enotedensko avtobusno turo in se odpeljali proti Mazuriji - deželi tisočerih jezer. Kosilo med potjo. Prihod v Mikolajki,fanta-stično mesto v osrčju pokrajine velikih jezer. Nekoč je bilo to ribiško naselje, danes pa je biser Mazurije oziroma turistično središče opremljeno za vodne športe in ribolov ter izhodiščna točka za plovbo po jezerih. Namestitev v hotelu, večerja in nočitev. 2. dan, torek, 12. maja 2015 Mazurija - Gdansk Kosilo v restavraciji, večerja v hotelu. Po zajtrku odhod proti Gdansku. Najprej se bomo vozili proti severu, skozi lepe gozdove in ob jezerih do kraja Gierloz. Tu se nahaja Volčji brlog (Wolfsschanze, La tana del lupo), sedež Hitlerjevega štaba v vzhodni Prusiji, kjer je spodletel von Stauf-fenbergerjev atentat na Hitlerja.Nekaj na prvi videz nepomembnih lesenih stavb je sestavljalo v resnici pravo utrdbo, saj so stavbe pokrivale približno 80 nezrušljivih s tuneli povezanih bunkerjev. Po ogledu bomo nadaljevali pot do Swiete Lipke. Tu se nahaja eno največjih romarskih svetišč na Poljskem, pripada jezuitom in je iz srednjeveške dobe. Velja za najvažnejšo zgradbo poznega baroka, ki jo krasijo kamniti in leseni kipi, freske, slike na platnu, zlati okrasi ter lepe baročne orgle iz leta 1721. Nadaljevanje vožnje proti Baltskem morju oziroma do enega najstarejših poljskih mest, hanseatskega Gdanska. Nastanitev in nočitev v hotelu. 3. dan, sreda, 13. maja 2015 Gdansk - Trojno mesto Kosilo v restavraciji, večerja v hotelu. Ves dan bo namenjen obisku »trojnega mesta«, urbanega aglomerata, ki ga sestavljajo mesta Gdansk, Gdynia in Sopot. Začeli bomo z Gdanskom, veliko in važno mesto ob izlivu reke Visle v Gdan- ski zaliv,kjer je bila v Leninovi ladjedelnici leta 1980 ustanovljena Solidar-nost,prva delavska stranka proti nekdanji komunistični oblasti. Najvažnejši spomeniki se nahajajo na območju med Kraljevo cesto, Dolgo ulico in Dolgo tržnico. Na gotski stavbi županstva se nahaja znameniti carillon, kopija inštrumenta iz 13. stoletja. Artusov dvorec je najlepša zgradba svoje dobe v severni Evropi, cerkev Sv.Marije je največja v Evropi zgrajena iz opeke in lahko sprejme istočasno 25000 oseb. Žerjav Zuraw, neuradni simbol mesta, je bil največji pristaniški žerjav v srednjeveški Evropi. Proti severu se mesto spaja z lepim predelom Oliwa, kjer se nahajata velik cistercijanski samostan in katedrala iz 13. stoletja. Bazilika se deli na štiri dele, kjer prevladujejo srednjeveški, baročni in slog rokoko. Tu se nahajajo tu- v Varšava je poljska prestolnica že od leta 1586 J ti 4. dan, četrtek, 14. maja 2015 Gdansk - Malbork - Torun Kosilo v restavraciji, večerja v hotelu. Odhod proti mestu Malbork, kjer si bomo ogledali stari sedež velikega mojstra reda tevtonskih vitezov, palačo, ki sodi med največje tovrstne srednjeveške zgradbe v Evropi in je tudi zaradi tega na Unescovem seznamu. Po ogledu bomo pot nadaljevali do Toruna, rojstnega kraja astronoma Nikolaja Kopernika. Mesto, ki se razprostira na bregovih reke Visle ima največjo zbirko gotske arhitekture na Poljskem. Staro Pristaniško mesto Gdansk se lahko pohvali z zelo zanimivo zgodovino di zelo znane orgle Oliwa, zgrajene med leti 1763 in 1788, na katere so igrali zelo znani organisti z vseh koncev sveta. Nadaljevali bomo do mesta Gdyna, ki je eno najmlajših poljskih mest. Iz ribiškega naselja so ga leta 1921 začeli graditi in večati, da je naposled postalo mesto z važnim pristaniščem, kjer sta dve ladji-mu-zej: Dar Pomorza (poklon Pomorjanske-ga) in vojaška ladja Blyskawica (blisk). Naslednji postanek bo v mestu Sopot, lepo mednarodno znano letovišče in kulturni center na Baltiku, ki ima najdaljši, 512 m dolg, leseni pomol v Evropi. Vrnitev v hotel in nočitev. mesto je s svojo originalno srednjeveško urbanistično ureditvijo na Unescovem spisku. Videli bomo mestno hišo z razglednim stolpom, spomenika Kopernika in Flisaka, gotske cerkve, Kopernikovo hišo, obzidje in vhodna mestna vrata, razvaline gradu reda tevtonskih vitezov in poševni stolp. Nastanitev in nočitev v hotelu. 5. dan, petek, 15. maja 2015 Torun - Wroclaw Kosilo v restavraciji, večerja v hotelu. Po zajtrku odhod v Wroclaw ali »Poljske Benetke«, največje mesto v Šleziji in rečno pristanišče na reki Odri. Najstarejši za- Vpisovanje in pogoji za potovanja v organizaciji agencije Aurora Ob vpisu je treba poleg akontacije izročiti točne osebne podatke (ime in priimek, datum in kraj rojstva, naslov, davčno številko in telef. številko) oz. osebno izkaznico ali potni list v originalu ali fotokopijo. Programi in cene: programi so okvirni in pri njih lahko pride do sprememb zaradi menjave voznih redov ali drugih okoliščin, ki se lahko pojavijo do datuma posameznih odhodov. Datumi potovanj so tudi okvirni in bodo potrjeni, ko bo vpisovanje zaključeno in bo znano točno število prijavljenih. Pri ceni potovanj bi lahko prišlo do sprememb v primeru spremembe cene naftnih derivatov, letalskega prevoza ali letaliških in drugih taks. Cena letaliških taks se stalno spreminja, fiksira se le ob tiskanju letalske vozovnice. Ko je letalska vozovnica izdana postane cena dokončna in niso več možne nikakršne spremembe v zvezi z letom, vsaka sprememba je podvržena strogim restrikcijam in pena-lom. Zakon določa, da v kolikor morebitni povišek presega 10% cene potovanja, ga potnik ni obvezen sprejeti in se potovanju lahko odpove brez odpovednih stroškov. Morebitno spremembo cene je organizator potovanja dolžan sporočiti udeležencem najkasneje 20 dni pred začetkom potovanja. O vseh morebitnih spremembah boste obveščeni preko našega dnevnika. Objavljene cene veljajo za člane Zadruge Primorski dnevnik in za naročnike Primorskega dnevnika. Za vse ostale prijavljene bo doplačilo 30,00 evrov. Dokumenti in zavarovanja: Za potovanje v BURMO morate imeti potni list veljaven še vsaj 6 mesecev po datumu vstopa (torej do 30.septembra 2015). Zdravstveno zavarovanje za nezgode med potovanjem je vključeno. Na POLJSKO in na KORZIKO se potuje z veljavnim potnim listom ali osebno izkaznico veljavno za tujino. Zdravstveno zavarovanje za nezgode med potovanjem je vključeno. Cepljenje ni potrebno za nobeno potovanje, svetujemo pa posvet pri svojemu zdravniku. Odpoved: roki za morebitno odpoved potovanja so naslednji - za vsa tri potovanja je za odpoved do 30 dni (štejejo se vedno delavniki, izključene so sobote, nedelje in prazniki ter dan sporočila in dan odhoda) pred začetkom potovanja znaša penale 10%, od 29 do 21 dni 20%, od 20 do 15 dni 30%, od 14 do 8 dni 50%, od 7 do 4 dni 80% na celotni znesek potovanja. Tri ali manj delovnih dni pred začetkom potovanja ni več odpovednega roka in prijavljenec izgubi celotni znesek potovanja. Obstaja možnost, da že prijavljenega potnika nadomesti druga oseba z veljavnim dokumentom in s pri- voljenjem osebe, ki deli sobo s potnikom, ki je odpovedal potovanje. Pri potovanjih z letalom je sprememba imena podvržena potrditvi letalske družbe in ni vedno mogoča. Vsa potovanja že vključujejo zavarovanje proti odpovedi. V primeru odpovedi bo zavarovalnica preučila vaš primer in na podlagi priložene dokumentacije ugotovila, če je odpoved utemeljena oziroma, če odgovarja pogojem navedenim v zavarovalni pogodbi, ki ste jo dobili ob vpisu na potovanje. Akontacije, ki jih je treba vplačati ob vpisu, so naslednje: BURMA..............900,00 evrov POLJSKA...........400,00 evrov KORZIKA..........250,00 evrov Preostali znesek bo treba poravnati v dodatnih dveh obrokih. Za rezervacije, kjer bo treba vplačati 1.000,00 ali več evrov, boste znesek lahko poravnali s čekom, s kartico Pagobankomat ali z bančnim nakazilom (podatke vam bomo posredovali ob vpisu) Tehnični organizator potovanj je agencija AURORA VIAGGI s.r.l., Trst; Licenca Dežele Furlani-je-Julijske krajine št.0120/TUR/99; vpis REA Trst št.113456/11401/98; obvezno zavarovanje pri EU-ROPASSISTANCE št.8620776 z dne 03.01.13. pisi mesta, zgrajenega na 12 velikih otokih, povezanih s 112 mostovi, segajo nazaj v 10. stoletje. Mesto je imelo pestro in razburkano zgodovino. Danes je priznano kot edinstveno mesto s pisano arhitekturo, ki odseva nekdanje kulture in oblasti. Nastanitev in nočitev v hotelu. 6. dan, sobota, 16. maja 2015 Wroclaw - Lodž - Varšava Kosilo v restavraciji, večerja v hotelu. Lodž je mesto v osrčju Poljske in je tretje največje v državi. Mesto je polno protislovij, radi ga imajao potniki, ki iščejo nekaj novega v postindustrijski prenovi, v njegovem duhu liberty in kinematografski industriji ter v lokalih, ki sledijo modnim tendencam. Na glavni mestni ulici, Piotrow-ska, imajo »Drevored zvezd«, ki posnema Hollywood Boulevard, kjer so v tleh vgrajene bronaste zvezde z imeni slavnih poljskih filmskih igralcev. Po ogledu mesta sledi vožnja do Varšave. Nastanitev in nočitev v hotelu. 7. dan, nedelja, 17. maja 2015 Varšava Kosilo v restavraciji, večerja v hotelu. Varšava je največje poljsko mesto, leži na bregovih reke Visle in je poljska prestolnica od leta 1586. Ogledali si bomo najprej Staro mesto, ki je doživelo zelo natančno rekonstrukcijo po drugi svetovni vojni, nato Gradski trg in Kraljevi grad, sedež poljskih kraljev od leta 1596, ko je vladar Sigismund III. Waza preselil prestolnico iz Krakova. Nadaljevali bomo z ogledom katedrale sv. Ivana, stolpa Barbakan in okoliških utrdb, Kraljeve ceste in cerkve Svetega križa, kjer je shranjeno srce slavnega Frederika Chopina. Sprehodili se bomo tudi po parku Lazienki - najlepši in romantični park v samem mestu se razprostira na 74 hektarih, med francoskimi in angleškimi vrtovi stojijo palače iz 18. stoletja, ki jih je dal zgraditi Stanislaw August Poniatowski, zadnji poljski kralj. Povratek v hotel in nočitev. 8. dan, ponedeljek, 18. maja 2015 Varšava - Ljubljana - Trst/Gorica Po zajtrku prevoz na letališče in ob 11.05 odhod letala proti Ljubljani s pristankom ob 12.45. Transfer do Trsta in Gorice ter konec storitev. Cena potovanja je 1.195,00 evrov in vsebuje naslednje storitve: 1. letalski prevoz na redni liniji Ljubljana -Varšava - Ljubljana, ekonomski razred; 2.vse predvidene transferje; 3. namestitev v dvoposteljnih sobah v hotelih s 3 in 4 zvezdicami; 4. polni penzion od kosila prvega do zajtrka zadnjega dn; 5. oglede in vstopnine med vodenimi ogledi kot po programu; 6. prevoz z avtobusom ter vodniška služba v italijanščini; 7. spremstvo; 8. osnovno zdravstveno zavarovanje; 9. zavarovanje proti odpovedi; 10. letališke takse, ki trenutno znašajo 130,00 evrov V ceni niso vključene pijače, napitnine (ca.30,00 evrov) ter vse kar ni izrecno omenjeno v »Cena vsebuje« Doplačilo za enoposteljno sobo je 200,00 evrov Dokumenti: osebna iskaznica ali potni list. Najmanjše število prijavljenih je 35 potnikov. 1 4 Nedelja, 28. decembra 2014 IZLETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA / AGENCIJA AURORA - Burma - Mjanmar od 2. do 13. marca 2015 Dežela najlepših templjev, prijaznih ljudi, neokrnjene • V I • . • I vv • I I v narave in čudovitih peščenih plaz radno ime te obmorske azijske države je Republika zveze Mjanmar, bolj poznana pa je kot Burma, njeno uradno ime od leta 1948 do 1989. Sicer pa sta od nekdaj veljali dve imeni za to ozemlje: Bama in Myama. V zadnjih desetletjih se stanje v Burmi stalno me-njuje in veliko zaslug ima pri temu borka za državljanske in človekove pravice, Nobelova nagrajenka za mir leta 1991, Aung San Suu Kyi. Zaradi svoje burne zgodovinske preteklosti, predvsem pa zaradi desetletij osamitve od zahodnega sveta je Burma ohranila neverjetno naravo in kulturno posebnost, ljudje so izredno prijazni in globoko predani naukom budistične vere, ki se je tukaj ohranila v najčistejši obliki. Verjetno na svetu ni države, ki bi imela tolikšno število tako čudovitih budističnih templjev, kot jih ima Mjanmar. Prav zaradi svojih prebivalcev in templjev pravijo Burmi dežela smejočih ljudi in tisočerih zlatih pagod. Bogata kulturna dediščina s slovito Shwedagonsko pagodo, Mandalay s starimi prestolnicami, Bagan, dežela tisočerih templjev, svojevrstno jezero Inle in neokrnjena narava ter barvitost etničnih skupin so le nekateri od razlogov, da se odločite za potovanje po Burmi. Potovanje bomo sklenili s kratkim bivanjem v najlepšem Mjanmarskem letovišču Ngapali beach, ki velja za eno najlepših peščenih tropskih plaž v Aziji. 3. dan, sreda, 4. marca 2015 Mandalay - Mingun /Amarapu-ra/Sagain - Mandalay polni penzion Odpeljali se bomo do Amarapure, enega od nekdanjih kraljevih mest na vzhodnem bregu reke Irrawaddy. V največjem mjanmarskem samostanu, Maha-gandhayon, bomo priča veličastnemu obre- Burma oziroma Mjanmar je dežela čudovitih templjev, pa tudi neokrnjene narave V, A .««/t. iklSSÖ? i Program 1. dan, ponedeljek, 2. marca 2015 Trst - Rim - Mandalay Zjutraj zbor udeležencev na letališču v Ronkah in polet proti Rimu. Ob 13.30 odhod linijskega letala družbe Thai Airways proti Mandalaju s postankom v Bangkoku. Obroki in spanje v letalu. 2. dan, torek, 3. marca 2015 Mandalay polni penzion Ob 11.00 pristanek na letališču v Mandalaju, kjer nas bo pričakal vodnik, ki nas bo spremljal po celi turi po Burmi. Prevoz do hotela in namestitev. Popoldne se bomo podali na ogled Mandalaja, ki je stara prestolnica z bogato kraljevsko tradicijo, kjer so Angleži zapustili lepo kolonialno arhitekturo. Začeli bomo pri pagodi Kuthodaw, kjer so na 730 marmornatih ploščah vklesana pravila budizma. Zato pravijo, da je to največja knjiga na svetu. Sledi obisk samostana Shwenandaw, kjer diši po dragocenem tikovem lesu in naposled še vzpon na 239 metrov visok grič, na pobočjih katerega so majhni templji in stopnišča po katerih mrgoli pisana množica menihov, astrologov in trgovcev, ki molijo, prodajajo in kupujejo. Prav pod vrhom se nahaja poseben kip Bude, edinstven zaradi svojih muder - simbolične drže dlani in prstov. du tisočih menihov, odraslih in otrok, ki prijateljsko prijazno sprejmejo vsakega obiskovalca. Sprehodili se bomo čez most U Bein iz tikovega lesa, za katerega pravijo, da je najdaljši tovrstni most na svetu in vodi čez plitvo jezero. Do sosednjega starega mesta Mingun bomo prispeli s slikovito plovbo po reki Irrawaddy. Tu so ostanki temeljev velike nedokončane pagode in največji, skoraj 100-tonski, zvon na svetu, okoli katerega živi zelo pisana druščina različnih ljudi, v glavnem starejših v enostavnem in sproščenem okolju. V daljavi bomo opazili griče, posejane z neštetimi belimi in zlatimi pagodami, to je Sagaing, središče budistične vere in meditacije. Tudi to mesto je bilo izmenično, tako kot Amarapura in Ava, prestolnica mogočnih burmanskih kraljevin med leti 1300 in 1700. 4. dan, četrtek, 5. marca 2015 Mandalay - Bagan polni penzion Odhod iz Mandalaya proti vulkanski gori Popa, ki se nam prikaže sredi široke in sušne ravnine. Na vrhu enega od hribov, ki sestavljajo krater vulkana, stoji seveda tempelj. Če bo časa dovolj, vreme naklonjeno in nekaj dobre volje, da premagamo stopnice, ki vodijo do templja, se bomo povzpeli na vrh in uživali ob čudovitem pogledu na pokrajino. Med potjo bomo opazovali zanimiv način življenja ob cesti z nasadi sezama, arašidov, papaje in naposled prišli do slovitega Bagana, enkratnega tempeljskega področja pod Unescovo zaščito. Baganska planota je največje arheološko območje jugovzhodne Azije, kjer se na 40 km2 razprostira nekaj tisoč pagod. V poznih popoldanskih urah bomo priča sončnemu zahodu iz ene od pagod, od koder se razprostira pogled na morje templjev, ki so obsijani z zlato svetlobo zahajajočega sonca. Za marsikaterega potnika je že to edinstveno doživetje cilj potovanja samega. 5. dan, petek, 6. marca 2015 Bagan polni penzion Ta dan bomo uživali ob odkrivanju Bagana, starodavne prestolnice in verskega središča ob reki Irrawaddy. Obisk svetišč je kot avantura v labirintu džungle in templjev, kjer se nam na vsakem koraku prikaže nov pogled in nas preseneti z novim prizorom. Templji in pagode, kot so Ananda, Shweizigon, Sulamani, Mingala-zedi, so le nekatere od največjih človeških stvaritev na tej razsežni planoti. Tu je preko dva tisoč svetišč, ki so nastala v 11. in 12. stoletju, ko je Bagan postal center prvič združene Burme. Sprehajali se bomo med njimi in občudovali umetnine projektantov, kamnosekov in slikarjev, ki jih je sušno podnebje lahko ohranilo skozi stoletja, vse do današnjih dni. 6. dan, sobota, 7. marca 2015 Bagan - Heho - jezero Inle polni penzion Takoj po zajtrku transfer do letališča in polet v Heho, kjer je edino letališče pokrajine Shan. Nadaljevanje poti do jezera Inle, pravega bisera dežele. Jezero Inle je znano po svojih na vodi plavajočih vrtovih, okoli katerih bomo tudi mi zapluli s čolni. Imeli bomo postanek za obisk plavajoče tržnice in ogled samostana Nga Pha Kyaung, ki je zgrajen na koliščih. Jezero je zanimiv naravni fenomen, vodo prekrivajo ninfe in druge vodne rastline, naokoli pa raste bujno tropsko zelenje. Pri obali, v hišah na kolih, živi pleme Intha, ki se preživlja s pridelki iz plavajočih vrtov in ribolovom z mrežami s tem, da na svojevrsten in zelo spreten način stojijo na svojih barči-cah in veslajo z eno nogo. y L ■ - ■ -s-'- ■ ST T"r_.¿a 7. dan, nedelja, 8. marca 2015 Jezero Inle - Heho - Ngapali Po zajtrku prevoz na letališče v He-hu, polet proti Thandweju in transfer do Ngapalija - najlepšega burmanskega letovišča s čudovitimi plažami in toplim tropskim morjem. Obroki prosti, nočitev. 8. in 9. dan, ponedeljek in torek Ngapali Beach Zajtrk in nočitev v hotelu. Prosto za pravo uživanje, ležanje v toplem drobnem pesku in kopanje v tropskem morju. Če bi komu bil dolgčas, si lahko privošči izlet z ladjico do koralnega grebena. Za hrano si ne delajte skrbi, kajti domačini znajo postreči s škampi, jastogi in drugimi specialitetami. 10. dan, sreda, 11. marca 2015 Ngapali - Yangon polni penzion Zajtrk, prevoz na letališče in polet proti Yangonu (ali Rangoonu). Ogled največjega mesta v Burmi, ki je do leta 2005 bilo tudi državna prestolnica. Nekdanji center mesta hrani veliko stare kolonialne arhitekture, ne manjka pa širokih avenij, lepih nasadov bujnih tropskih dreves in cvetočih parkov, ki so jih zasnovali Britanci v 19. stoletju. Med ogledom Yangona bomo obiskali tudi pagodo Sule, znano zaradi največjega ležečega Bude v Burmi. Sledil bo ogled svetovno znane, 98 metrov visoke zlate pagode Shwedagon, ki naj bi hranila več zlata kot banka Velike Britanije in kot neverjetni arhitekturni dosežek sodi med največja čudesa na svetu. 11. dan, četrtek, 12. marca 2015 Yangon - odhod Dopoldne si bomo ogledali še Narodni muzej, kjer so razstavljene dragocenosti burmanskih kraljev in nato prosto ali pa obisk znane tržnice Bogyoke. Transfer na letališče in ob 19.40 polet proti Bangkoku. Obroki in spanje v letalu. 12. dan, petek, 13. marca 2015 Rim - Trst Iz Bangkoka bo letalo pristalo v Rimu ob 5.55 in od tu bo ob 9.00 poletelo proti Trstu. Pristanek na letališču v Ronkah in konec uslug. Cena potovanja je 2.915,00 evrov in vsebuje naslednje storitve: 1. letalski prevoz na redni liniji Trst-Rim-Mandalay in Yangon-Rim-Trst via Bangkok, ekonomski razred, vse predvidene transferje 2. namestitev v dvoposteljnih sobah v hotelih kategorije 3 in 4 zvezdice 3. storitve kot navedeno v programu 4. oglede in vstopnine med vodenimi ogledi kot po programu 5. turo z avtobusom, notranje lete ter vodniško službo lokalnih vodnikov v italijanščini 6. spremljanje 7. osnovno zdravstveno zavarovanje 8. zavarovanje proti odpovedi 9. letališke takse, ki trenutno znašajo 430,00 evrov V ceni ni vključeno: nenavedeni obroki, pijače, napitnine (ca. 50,00 evrov), vizum (ca. 50,00 dolarjev), izhodna taksa, ki se plača na kraju samem (20,00 dolarjev) ter vse kar ni izrecno omenjeno v »Cena vsebuje« Doplačilo za enoposteljno sobo 620,00 evrov Dokumenti: potni list, ki je veljaven še 6 mesecev po začetku potovanja Najmanjše število prijavljenih je 21 potnikov. V primeru, da bi prijavljenih bilo med 15 in 20 oseb, bo cena potovanja 3.050,00 evrov IZLETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA Nedelja, 28. decembra 2014 15 Ile de beautè, kraljica mediteranskih otokov z več kot 70 dvatisočaki orzika je četrti največji otok v Sredozemskem morju, od celinske Francije je oddaljen 180 km, od Italije 83 km, oziroma le 12 km na jugu, kjer ga Bonifacijev preliv ločuje od Sardinije. Na Korziki je kar 70 vrhov višjih od 2000 m, najvišji je Monte Cinto, ki meri 2710 m. Ima približno 1000 km dolgo obalo, eno tretjino prekrivajo lepe peščene plaže, ostalo pa so skalnata pobočja, ki so včasih tudi zelo strma in visoka. Prve človeške sledi segajo daleč nazaj, do približno 6000 let pred našim štetjem, ko se je tudi tu razvila megalitska kultura. Spomeniki, ki pričajo o tem času niso tako spektakularni kot je npr.Sto-nehenge, so pa dokaz, da je bil otok naseljen že v mladi kameni dobi. S svojimi visokimi in težko prehodnimi gorami ni nikdar posebno mikala osvajalcev, a ima kljub temu kar pestro zgodovino. Do leta 237 pred Kristusom je bil otok pod vplivom Kartagi-ne, nato je oblast prevzela Rimska republika, zasedli so jo Vandali, kasneje postane del Bizantinskega cesarstva in s propadom le tega je v rokah raznih oblasti. Leta 1282 otok preide pod upravo Genovske republike in ostane pod njo, kljub vmesnim prevzemom Aragonije in Francije, vse do leta 1768, ko jo mora ta zaradi dolga odstopiti Franciji. Zelo pomembna osebnost v tem času je bil kor-ziški general in domoljub Pascal Paoli, ki se je bojeval za neodvisnost Korzike z Genovo in nato tudi s Francijo. Z njim je povezana tudi mavrska glava (Testa Maura) iz obdobja Mavrov (850-1034), ki je leta 1762 postala, in je še danes, simbol otoka. Leta 1991 je otok postal avtonomna regija z lastnim parlamentom in vlado, samostojnosti pa, kljub vsem dosedanjim poskusom, mu francoska vlada ne da. V glavnem mestu Ajaccio se je leta 1769 rodil Napoleon Bonaparte, veliki francoski general in cesar, ki pa je v družini govoril samo korziščino. Program 1. dan, nedelja, 24. maja 2015 Trst/Gorica - Savona Dopoldne odhod z avtobusom proti Savoni. Kosilo prosto na poti. Vkrcanje na linijski trajekt in namestitev v kabine. Samopostrežna večerja na trajektu. Ob 21. uri odhod trajekta proti Korziki. 2. dan, ponedeljek, 25. maja 2015 Bastia - Ile Rousse - Calvi Samopostrežni zajtrk na trajektu . Ob 7.00 pristanek v Bastii, izkrcanje, srečanje z lokalnim vodnikom in začetek korziške ture. Najprej si bomo ogledali to slikovito pristaniško mestece, kjer pristaja velika večina trajektov iz Italije in Francije. Bastia je zato poznana z vzdevkom »korziška vrata«. Zanimiv je njen stari del oziroma staro pristanišče, lep trg San Nicola ter cerkvi Sainte-Croix in Sainte Maria. Po ogledu se bomo napotili proti vzhodu, mimo puščave Agriates do Ile Rousse. Prav ste prečitali, Korzika ima prav vse: morje, hribe, gričevje, ravnive in tudi puščavo, no seveda to ni Sahara, vseeno pa je to področje označeno kot puščava. Pristaniško mestece Ile Rousse, ali Rdeči otok, je dobilo to ime, ker zaliv ob izlivu reke Balagne zapirajo otočki iz rdečega granita. Od tu izvažajo na celino pridelke iz notranjosti, kot so oljke in olje, agrumi, sir, itd.. Prihodu v Calvi bo sledil ogled mesta. Eno glavnih mest na otoku, zgodovinsko predano Genovi, se deli na živahni obmorski del in na »Cit-tadello«- trdnjavo, obdano z obzidjem, ki Korzika bo s svojimi slikovitimi kraji in visokimi gorami, ki se dvigujejo praktično iz morja gotovo navdušila izletnike hrani mestno bojevniško preteklost. Namestitev v hotelu v mestu ali okolici. Večerja in nočitev. 3. dan, torek, 26. maja 2015 Clavi - Corte - Porto Odpeljali se bomo v osrčje otoka, ki je zanimivo predvsem za ljubitelje narave in slikovite pokrajine. Cesta vodi mimo dolin, gorskih prelazov in obsežnih gozdov. Najprej se bomo vozili po dolini reke Ostri-coni, rodovitno področje, kjer so svoj čas obdelovali oljke in sadno drevje. Mimo Ponte Leccia bomo prispeli v mesto Corte, nekdanjo prestolnico Korzike. Mesto leži na mogočni vzpetini, kjer že stoletja kraljuje pomembna trdnjava in od koder se odpira lep razgled na mesto in na regijski park, sredi katerega mesto stoji. Nadaljevali bomo po znameniti in zelo slikoviti soteski Scala di Santa Regina, mimo gorske letoviške vasice s tipičnimi kamnitimi hišami, Evisa, in spet dol do morja v romantično naselje Porto. Namestitev v hotelu v mestu ali okolici. Večerja in nočitev. 4. dan, sreda, 27. maja 2015 Porto - Ajaccio Tudi ta dan nam bo prikazal izredno slikovite predele zahodnega dela Korzike. Najprej se bomo peljali mimo zanimivih skalnatih tvorb, imenovanih Ca-lanchi, ki so vpisani v Unescov seznam prav zaradi svojih posebnih fenomenov ustvarjenih od vetra, vode in soli. V največjem zalivu, ki nosi ime po rimskem naselju Sagone, se nahaja vas Cargese. Tu naj bi se nahajala grška kolonija, ki so jo Ge-novežani povabili, ker jim ni uspelo obvladovati nemirnih Korzov. V lepi vasici se nahajata dve cerkvi, prva je katoliška, nasproti nje pa stoji pravoslavna, z lepimi bizantinskimi ikonami, ki naj bi prišle iz samostanov na grški gori Atos. Prihod v Ajaccio in ogled glavnega mesta Korzike. Lepo belo mesto, položeno na modrini morja, povsod cvetje in palme, v zaledju zeleno pobočje ... Korzi pravijo, da je to najlepši zaliv na svetu. V Ajacciu so do-minirali Genovežani, v 16. stol. so otok dokončno zavzeli Francozi in mesto je takrat, predvsem pa pod Napoleonom, doživelo največji razcvet. Sprehodili se bomo po »cesarskem delu mesta«, in sicer po trgu Diamante, trgu Foch, trgu Casone, ob hiši in grobu Tina Rossija, znanega pevca in filmskega igralca iz prejšnjega stoletja ter seveda obiskali hišo, kjer se je 15. avgusta 1769 rodil Napoleon Bonaparte.Na-mestitev v hotelu v mestu ali okolici. Večerja in nočitev. 5. dan, četrtek, 28. maja 2015 Ajaccio - Bonifacio - Porto Vecchio Po zajtrku bomo nadaljevali pot proti jugu in vozili mimo znanega letovišča Propriano do srednjeveškega mesteca Sartene, ki ga označujejo kot »najbolj korziškega med korziškimi mesti« in bomo naposled prispeli v Bonifacio. Mesto nas bo očaralo že zaradi svoje lege, saj stoji kot nekako orlo-vo gnezdo na strmih in visokih previsnih stenah. Zgrajeno je na polotoku, ki se dviga 60 m nad morjem in s kopenske strani je včasih vodila v mesto le ena pot. Verjetno je prav zato Bonifacio eno redkih mest na svetu, ki je doživelo kar nekaj obleganj, a ni bilo nikoli zavzeto. Ob lepem vremenu se od vidi sosednjo Sardinijo. Iz Bonifacia bomo turo nadaljevali po vzhodni obali do kraja Por- to Vecchio, prijetnega utrjenega obmorskega mesta s kamnitimi hišami, ozkimi ulicami in trgovinicami vseh vrst. Namestitev v hotelu v mestu ali okolici. Večerja in nočitev. 6. dan, petek, 29. maja 2015 Porto Vecchio - Bastia - Livorno - Trst/Gorica Vzhodna obala je popolnoma drugačna od razgibane, divje zahodne, ki smo jo spoznali v prejšnjih dneh. Tu je pokrajina bolj ravninska, obalni pas je širok od 6 do 16 km in je posejan s plažami, lagunami, ribniki in močvirji. Prvi prebivalci so tu bili Etruščani, Grki, Kartažani in seveda Rimljani, ki so si tod uredili rodovitna polja za žito, trte in oljke. Od starodavnih naselbin v današnjih lepih vasicah in mestecih, kot so Solen-zara, Ghisonaccia, Aleria itd., ni ostalo večjih zgodovinskih dokazov, razvila pa so se letovišča, ki vsako leto z dobro gostinsko ponudbo in lepim morjem privabijo več turistov. V Bastiji se bomo vkrcali na trajekt, ki odpluje ob 13.30 in pristane v Livor-nu ob 17.45. Vožnja z vmesnimi postanki proti domu, kamor bomo prispeli v poznih nočnih urah. Cena potovanja je 660,00 evrov in vsebuje naslednje storitve: 1. vožnjo z avtobusom, vse takse in pristojbine 2. prevoz s trajektom na linijah Savona - Bastia in Bastia - Livorno 3. vozovnico in namestitev v dvo, tro in štiriposteljnih kabinah pri nočni vožnji in vozovnica za palubo pri dnevi vožnji s trajektom 4. namestitev v dvoposteljnih sobah v hotelih s 3 zvezdicami 5. polpenzion (zajtrk in večerja) na Korziki ter večerja in zajtrk na trajektu 6. oglede in vstopnine med vodenimi ogledi kot po programu 7. vodniško služba v italijanščini 8. spremstvo 9. osnovno zdravstveno zavarovanje 10. zavarovanje proti odpovedi V ceni niso vključena kosila, pijače, napitnine (ca.20,00 evrov) ter vse kar ni izrecno omenjeno v »Cena vsebuje« Doplačilo za enoposteljno sobo v hotelih je 150,00 evrov Dokumenti: osebna iskaznica ali potni list. Najmanjše število prijavljenih je 45 potnikov. V primeru, da bi bilo prijavljenih manj potnikov (od 35 do 44) bo cena potovanja znašala 720,00 evrov . 16 Nedelja, 28. decembra 2014 IZLETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA KROŽEK KRUT - Sicilija - od 9. do 14. maja 2015 Dežela sonca in morja, tradicij in zgodovine Pravijo, da nam v življenju marsikaj ostane skritega, če vsaj enkrat ne obiščemo tega največjega italijanskega otoka in obenem največjega otoka v Sredozemlju, ki se ponaša s slikovito, skalnato, mestoma bleščečo peščeno obalo, s kristalnim morjem in krajinsko razgibano notranjostjo. Dežela je poraščena z oljkami, bujnim rastjem akan-tov, nasadi agrumov, datlji in kaktuso-vimi figami, ki sestavljajo usklajeno, a presenetljivo sliko intenzivnih tipičnih barv in vonjav. Dejansko velja Sicilija za vrt Mediterana. Ljudstva in narodi, ki so jo od nekdaj naseljevali so jo kulturno, arhitektonsko in pokrajinsko oblikovali, Bi-zantinci, Arabci in Normani pa so odločilno vplivali na njen vsestranski razvoj. Z neverjetno ohranjenimi spomeniki antičnih civilizacij, z vedno prisotnimi miti in legendami je bogata, živahna in pestra. Kot pravo stičišče mnogih kultur, preteklosti in sedanjosti nas tokrat vabi, da odkrijemo in spoznamo njen zahodni del: Palermo in Monreale, Erice, Egadsko otočje in Laguno Stagnone, pa še Agrigento z Dolino templjev in Piazzo Armerino. Program 1. dan: sobota, 9. maja 2015 Ronke - Palermo - Erice Zbirno mesto na letališču Ronke ob 6.30 (na željo možnost prevoza proti plačilu). Ureditev formalnosti in vkrcanje za let Alitalie ob 8.05, pristanek na letališču v Rimu, od koder sledi let ob 10.uri, predviden pristanek v Pa-lermu ob 11.10. Prevzem prtljage, namestitev na avtobusu in z vožnjo proti mestecu Erice začetek doživljanja zahodnega predela Sicilije. Erice je starodavno mesto Elimov. Mestno jedro ohranja nedotaknjeno lepoto srednjeveške naselbine, z ozkimi kamnito tlakovanimi uličicami in tipičnimi dvorišči ter z obrtniškimi delavnicami in trgovinicami s poslikano keramiko, ži-vobarvnimi ročno izdelanimi preprogami, s tipičnimi mandljevimi sladkarijami in sladicami s kandiranim sadjem. Na razvalinah nekdanjega antičnega templja, posvečenega najbolj čaščeni boginji tistega časa, stoji danes grad Ca-stello di Venere, od koder se nudi edinstven pogled. Kosilo prosto. Nastanitev v hotelu v mestu Marsala, večerja in nočitev. 2. dan: nedelja, 10. maja 2015 Palermo - Favignana/Levanzo Zajtrk v hotelu. Avtobusna vožnja do mesta Trapani in vkrcanje na turistično ladjo za Egadsko otočje. Prihod na največji otok Favignana, ki slovi po zgodovinski Tonnari družine Florio. Tonnaro še danes uporabljajo v času »Mattanze«, starodavnega načina, po katerem v mesecu juniju še vedno lovijo tune. S plovbo vzdolž otoka bo mogoče občudovati očarljive kamnito-peščene zalivčke in na morebitno kapi-tanovo privolitev, bodo udeleženci lahko tudi zaplavali sredi kristalne vode. Kosilo na ladji s svežimi morskimi spe-cialitetami. Nadaljevanje plovbe do otoka Levanzo in sprehajanje po mali ribiški vasici, morda tudi pokušnja odlične granite ali znanega sladoleda. In ponovno plovba s pogledi na znamenite zalive Cala Fredda in Cala Minnola. Po-vratek v pristanišče Trapani ter vožnja do hotela. Večerja in nočitev. Ob neugodnem vremenu bo program prilagojen, morebiti s krajšo plovbo samo do otoka Favignana in kosilo v restavraciji. 3. dan: ponedeljek, 11. maja 2015 Palermo - Mothia - Agrigento Zajtrk, nato odhod iz hotela. Predvidena je dopoldanska ekskurzija na otok Mothia s plovbo mimo marsalskih solin. Mothia je starodavno feničansko mesto na otoku San Pantaleone sredi Lagune Stagnone. Tu so v muzeju družine Withaker ohranjene številne arheološke najdbe in izkopanine, ki pričajo o nekdanji naseljenosti in kulturi tega kraja. Arheolog angleškega rodu Joseph Whitaker je v začetku prejšnjega stoletja odkupil celoten otok in izvedel Izletniki na Sicilijo si bodo med drugim ogledali tudi znamenitosti v Ericeju (zgoraj), Palermu (desno) in Cefaluju (pod naslovom) številna izkopavanja, ki so razkrila bogato feničansko-punsko preteklost področja. Kosilo v restavraciji. Popoldne vožnja do Agrigenta - Mesta bogov, starodavnega Akragasa in ogled Doline templjev, najznamenitejšega arheološkega področja na Siciliji. Ponaša se z monumentalnimi dobro ohranjenimi templji v dorskem slogu: Tempio di Er-cole, Tempio della Concordia, Tempio di Giunone Lacinia, Tempio di Giove Olimpico ... Nastanitev v hotelu na območju Agrigenta, večerja in nočitev. Vpisovanje in pogoji za izlet na Sicilijo Vpisovanje: v sredo, 7. januarja 2015 od 9. do 13. ure na sedežu Primorskega dnevnika, ulica Montecchi 6, Trst in v Kulturnem domu, ulica Brass 20 , Gorica Ob vpisu je treba vplačati akontacijo s čekom, bančnim nakazilom ali plačilno kartico ter posredovati osebne podatke - ime in priimek, kraj in datum rojstva, naslov, davčni kodeks, telefonsko številko in eventuelno prenosni telefon Dokumenti: veljavna osebna izkaznica ( v originalu ali fotokopija) Programi in cene: programi so okvirni, možne so spremembe pri poteku zaradi menjav urnikov, tudi ogledi bodo lahko drugače razvrščeni, kar pa ne bo spremenilo celotne vsebine potovanja. Datumi bodo dokončno potr- jeni, ko bo vpisovanje zaključeno. Letališka taksa je okvirno zaračunana posebej, ker se stalno spreminja. O vseh spremembah bodo izletniki obveščeni preko dnevnika. Odpovedni roki: za odpoved do 35 delovnih dni pred začetkom potovanja penale 10 %, od 34 do 25 dni znaša penale 25 %, od 24 do 15 dni 50 %, od 14 do 5 dni 75 % na celotni znesek potovanja. Pri odpovedi štiri ali manj delovnih dni pred začetkom potovanja prijavljenec izgubi celotni znesek potovanja. Izpeljava: potovanje bo izpeljano ob najmanjšem številu vpisanih, in sicer 25 oseb. Zavarovanje: možnost sklenitve dodatnega zavarovanja za povračilo pri odpovedi iz zdravstvenih razlogov; na prošnjo bodo pravila izročena naknadno. Akontacija: ob vpisu je treba plačati akontacijo v višini 200,00 evrov, druga akontacija 300,00 evrov do 20. marca, celotna cena potovanja mora biti poravnana vsaj tri tedne pred datumom odhoda. Informacije: vse dodatne informacije in naknadne prijave v uradu Adriatica srl, ul. Cicerone 8 z urnikom 9.00-13.00 in 15.00 - 17.00 od ponedeljka do četrtka, ob petkih 9. do 13.ure. Tehnična organizacija: Adriatic srl - Trst, LICENCA št.1184 z dne 19.12.02 , vpis v R.E.A. TS-119539, obvezno zavarovanje GROUPAMA št.5280201. 4. dan: torek, 12. maja 2015 Piazza Armerina - Cefalù Po zajtrku odhod iz hotela, kosilo v restavraciji, nekje med potjo. Nadaljuje se odkrivanje izjemnih sicilskih zakladov z vožnjo do mesteca Piazza Armerina, kjer se nahaja Villa del Casale, najpomembnejši pričevalec rimske civilizacije na otoku. Obsežna vila s svojimi štiridesetimi prostori, prekritimi s talnimi mozaiki, neverjetno lepo ohranjenimi, ki prikazujejo motive iz življenja in legend, čudovito delo karta-žanskih mojstrov, predstavlja edinstvene ostanke iz rimskega obdobja. Popoldne nadaljevanje poti do Cefalùja, slikovitega obmorskega mesteca, ki premore eno najlepših cerkva iz nor-manskega obdobja. Katedrala s svojima dvema mogočnima stolpoma dobesedno kraljuje nad naseljem. Njena apsida je poslikana z izjemnimi bizantinskimi mozaiki. Nastanitev v hotelu na območju Palerma, večerja in nočitev. 5. dan: sreda, 13. maja 2015 Palermo - Monreale Po zajtrku v hotelu pričetek ogleda glavnega sicilskega mesta, ki obiskovalcu nudi celoten vpogled v tri tisočletno sicilsko zgodovino. Med edinstveno kulturno dediščino Palerma spadajo čudovita katedrala, izjemen primer nadgradnje arhitekturnih stilov različnih obdobij, Normanska Palača in znamenita Cappella Palatina, pa še cerkev s tipičnimi rdečimi kupolami, Quattro Canti, Piazza Pretoria ... Predviden je ogled kompleksa Monreale na bližnjem hribu Caputo: mogočen Duomo in z njim povezan samostan sta zaklada, ki pričata o arabsko-normanski umetnosti in tradiciji bizantinskih mozaikov. Polni penzion v hotelu, nočitev. 6. dan: četrtek, 14. maja 2015 Palermo Zajtrk v hotelu. Dopoldne prosto za morebitne zadnje individualne oglede ali nakupe predvsem krajevnega obrtništva (keramika, košarice, lutke, dišavnice in zelišča .) ali sploh za sprehajanje in doživljanje sicilsko toplo obarvanih trenutkov. Kosilo v restavraciji. Nato vožnja do palermskega letališča, vkrcanje na letalo in vzlet ob 17. uri, postanek na rimskem letališču in prihod na letališče v Ronkah ob 20.15. Cena potovanja zanaša 895,00 evrov, plus letališka taksa približno 175,00 evrov Doplačilo za enoposteljno sobo (5 noči) je 130,00 Doplačilo za nenaročnike PD In nečlane zadruge 30,00 evrov Cena na osebo vključuje: potovanje z letalom Ronchi - Rim - Palermo in povratek, nastanitev v hotelih 4* v dvoposteljnih sobah, vse obroke od večerje prvega dne do kosila zadnjega dne (pijače ob obrokih niso vključene), krajevne vodnike za vse oglede navedene v programu, minimalno zdravstveno zavarovanje, spremljanje, turistično takso. Cena ne vključuje: plovbe po Laguni Stagnone (vozovnica 9,50 evrov/osebo), dodatnih ogledov in vstopnin, napitnin, dodatnih osebnih stroškov in vsega kar ni izrecno navedeno v programu. / MANJŠINE Nedelja, 28. decembra 2014 17 Poročilo o izvajanju Okvirne konvencije za zaščito narodnih manjšin Kulturna raznolikost manjšin je obogatitev družbe in ne vir napetosti Svetovalni odbor Sveta Evrope, pristojen za ocenjevanje uveljavljanja Okvirne konvencije za zaščito narodnih manjšin, je ob koncu svojega dvoletnega mandata začel z obravnavanjem četrtega ciklusa poročil posameznih držav članic. V poročilu, ki ga je pred kratkim objavil odbor, je poudarjeno, da številne države članice sedaj razpolagajo z zadostnimi infrastrukturami za zagotavljanje pravic pripadnikov narodnih manjšin. Odbor pa se v svojem mandatu ni osredotočil samo na delo, ki ga opravljajo države, ampak se je poglobil tudi v dejavnost dežel in krajevnih uprav. To je storil zaradi ugotovitve, da je raven zaščite na regionalni ravni pogosto drugačna, v pozitivni ali tudi v negativni smeri, od ravni zaščite na državni ravni. Odbor si je tudi prizadeval, da bi bila čim širša javnost seznanjena z njegovo dejavnostjo in v sklepnem poročilu zapisal, da bi bilo treba povečati seznanjanje javnosti z dejavnostjo odbora tudi z izboljšanjem spletne strani Okvirne konvencije in z večjo prisotnostjo v sredstvih javnega obveščanja. To pa so le uvodne misli. Odbor je namreč glavnino svojega časa namenil preučevanju poročil posameznih držav, obisku teh držav in preverjanju dejanskega stanja ter pripravi neodvisnih mednarodnih pravnih poročil o stanju manjšin. »V času, ko v Evropi naraščajo nestrpnost, sovražni govor in fizični napadi na pripadnike manjšin, in ko narašča tudi popuščanje izpadom nestrpnosti, je najpomembnejše, da države ta poročila aktivno in odločno uporabijo, v državah samih in na mednarodni ravni, pri sprejemanju odločitev in primernih ukrepov, ki bi dejansko zagotovili človekove pravice pripadnikom narodnih manjšin,« je še zapisano v uvodu poročila. Sicer pa vsebuje poročilo kratko zgodovino tega prvega pravno zavezujočega dokumenta povezanega z zaščito manjšin v Evropi; nastal je leta 1990 izhajajoč iz načela, da je zaščita narodnih manjšin del splošno priznanih človekovih pravic, obenem pa pravni okvir življenjskega pomena za zagotavljanje demokratičnega razvoja, miru in varnosti v Evropi. Zato so Okvirno konvencijo oblikovali kot pravno zavezujoč dokument, multilateralni mehanizem človekovih pravic, ki bi omogočal doseganje teh ciljev. Z ratifikacijo konvencije se namreč države podpisnice zavežejo k spoštovanju načel, ki jih vsebuje dokument, obenem pa izrazijo pripravljenost, da se podvržejo rednemu preverjanju uveljavljanja procesa zagotavljanja polnega uživanja pravic pripadnikom narodnih manjšin. H konvenciji je z ratifikacijo pristopilo 39 držav članic Sveta Evrope, 8 pa jih konvencije še ni ratificiralo, kar kaže, da v Evropi še obstajajo različna gledanja na vprašanje zaščite manjšin. Za 39 držav, ki so h konvenciji pristopile, pa velja, da je izvajanje tega dokumenta vsakodnevni izziv, ker je treba Okvirno konvencijo uveljavljati v praksi, kar je dolgotrajno delo, ki ga je treba opravljati ne glede na zamenjave vlad in nihanja politične volje ter gospodarskih okoliščin. Svetovalni odbor je pri svojem delu opazoval delo držav pri vključevanju načel, ki jih vsebuje Okvirna konvencija, v svoje pravne ureditve. Pozdravil je sprejemanje številnih zakonov s tega področja in ugotavljal vzpostavljanje mehanizmov dialoga in omogočanja posvetovanj z manjšinami o vprašanjih, ki jih zadevajo. Ta razvoj je tudi temelj vzpostavljanja ugodnih pogojev za zaščito pravic manjšin. Pod naslovom palača Sveta Evrope v Strasbourgu; spodaj Francesco Palermo V tem postopku je postalo jasno, da sama zakonodaja ne zadostuje. Dejstvo je, da se včasih zakoni ne izvajajo ali ne uveljavljajo v vsej državi. Z drugimi besedami, zakoni sami po sebi ne jamčijo sprememb v politični kulturi neke države. Dejavnost svetovalnega odbora je pokazala, da morajo vlade za spremembe vsakdanjega življenja pripadnikov manjšin ob izboljšanju zakonodaje in zagotavljanju ustreznih struktur tudi vzpostaviti ustrezne praktične ukrepe na vseh ravneh. Za integrirani pristop do vprašanj narodnih manjšin je potrebna trdna volja: poznati je treba njihove probleme in promovirati dejansko enakopravnost s pozitivnimi ukrepi. Zagotovitev vključevanja manjšin in nediskri-minacije na vseh področjih vsakodnevnega življenja naj postane sestavni del vseh političnih odločitev; če se bo to dogajalo, ne bodo pozitivnega vpliva ob- čutile samo manjšine, ki bodo bolj suvereno sodelovale v družbi, ne da bi morale prikrivati svojo identiteto, ampak bo tudi percepcija manjšin med širšo javnostjo bolj pozitivna. Čeprav vstopa svetovalni odbor Sveta Evrope v 16. leto svojega delovanja, se zaveda, da še obstajajo zaskrbljujoče težnje, ki bi lahko ogrožale mirno uživanje pravic pripadnikov narodnih manjšin. Pri promociji integrirane družbe se države soočajo s stalnim izzivom: po eni strani morajo utrjevati načelo pripadnosti državi, po drugi pa zagotavljati raznolikost ter spodbujati državljane, da uveljavljajo svojo identiteto. Svetovalni odbor je prepričan, da so za dosego resnično integrirane in obenem pluralne družbe potrebna prizadevanja večine in manjšin.Vlade morajo skrbeti, da ne prihaja do konfliktov, na osnovi Francesco Palermo predsednik svetovalnega odbora Italijanski senator Francesco Palermo je bil izvoljen za predsednika svetovalnega odbora Sveta Evrope, ki preverja izvajanje Okvirne konvencije za zaščito narodnih manjšin. Palermo je član odbora na predlog italijanske vlade. Prva podpredsednica svetovalnega odbora pa je postala Petra Roter, ki jo je v odbor predlagala Slovenija. Palermo je eden največjih strokovnjakov na področju narodnih manjšin v Italiji. Po izobrazbi je pravnik, sicer pa raziskovalec in kot tak že vrsto let vodja oddelka za človekove pravice in manjšine pri Evropski akademiji v Bocnu. Je tudi svetovalec visokega komisarja za manjšine pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, tri leta pa je bil direktor agencije Evropske unije za človekove pravice na Dunaju. V senat je bil izvoljen na Južnem Tirolskem na osnovi dogovora med Demokratsko stranko in Južnotirolsko ljudsko stranko. Na osnovi nenapisanega pravila svetovalnega odbora se Palermo ne bo neposredno ukvarjal z izvajanjem okvirne konvencije v Italiji. prepričanja, da so ta prizadevanja koristnejša od pomanjkanja stikov med različnimi skupinami ali od dopuščanja trajnih napetosti. Zal je v Evropi še nekaj krajev, kjer pripadnike manjšin obravnavajo kot nelojalne državljane. Pri tem stanju izgubijo vsi: zanikanje identitete je kršitev manjšinskih pravic, kar vodi k napetosti, obenem pa država s težavo prizna tem manjšinam pravice, ne da bi to vznemirilo večinsko prebivalstvo. Načelo, na katerem temelji Okvirna konvencija, pa je osnovano na prepričanju, da je kulturna raznolikost obogatitev družbe in ne vir napetosti, zato morajo države aktivno spodbujati strpnost in medkulturni dialog. Medsebojno spoštovanje in razumevanje omogočata manjšinam, da ohranijo in razvijajo svojo identiteto. Zelo zaskrbljujoči so torej pojavi rasizma in nastajanja političnih strank s ksenofobno vsebino. Tu ne gre samo za kršitev načel Okvirne konvencije, ampak za resno grožnjo pripadnikom manjšin, še zlasti, kadar gre tudi za incidente ali celo fizične napade na pripadnike manjšin. V zvezi s tem je svetovalni odbor opozoril tudi na dejavnost sredstev obveščanja in političnih strank, ki kažejo na manjšine kot na dejavnike, ki zavirajo razvoj in so zorej v breme družbe. V teh primerih je potrebna aktivna dejavnost oblasti, ki morajo tudi ukrepati z namenom, da se odpravijo vzroki neenakosti. Zelo pomembne so tudi dejavnosti v zvezi z izobraževanjem v jezikih manjšin. Zagotavljanje jezikovnih pravic v javnosti, poučevanje manjšinskih jezikov in izobraževanje učiteljev je finančno zahtevna dejavnost. Vendar tu ne gre za strošek, ampak za zagotavljanje identitete; Okvirna konvencija spodbuja večjezičnost in čezmejno sodelovanje, kar je tudi finančno učinkovito v globaliziranem svetu. Vsekakor pa konvencija poudarja pravico pripadnikov manjšin do pouka v lastnem jeziku, kar seveda ne izključuje učenja uradnega jezika države, v kateri manjšina živi. V nekaterih državah temelji polarizacija družbe na jezikovnih mejah, kar ne onemogoča samo mirne razprave o temn, do katere stopnje naj bo manjšinski jezik prisoten, torej viden v javnosti, ampak celo o načelnih vprašanjih zaščite manjšin. Dogodki v nekaterih državah kažejo, kako občutljiva tema je to in s kakšno lahkoto prihaja do njene instrumentalizacije, pa tudi, kako ranljivi so pripadniki manjšin, kadar pride do stopnjevanja napetosti. Tudi zato so potrebni dolgoročni ukrepi, z ugotavljanjem izvora napetosti in vizijo vzpostavljanja medsebojnega zaupanja. To vprašanje je še zlasti opazno pri obravnavanju problematike Romov v številnih državah. Dodatni izziv za države je v dejstvu, da narodne manjšine niso homogene skupnosti. Tudi znotraj ene same države se razlikujejo po številčnosti, po zgoščenosti naselitvenega ozemlja, pa seveda po jeziku, veroizpovedi, dostopu do gospodarskih dejavnostih in še po marsičem. V teh primerih ne obstajajo skupne rešitve za vse manjšine in zato so še bolj potrebni mehanizmi, ki temeljijo na posvetovanju in na sodelovanju z manjšinami že pri oblikovanju odločitev. Kako naj torej države izvajajo Okvirno konvencijo? Tu svetovalni odbor opozarja na nujnost transparent-nega pristopa z dialogom. Komunikacija je namreč pogoj za razumevanje, medsebojno spoštovanje in zaupanje; brez tega postane različnost pretveza za napetost. Države podpisnice Okvirne konvencije niso odgovorne le za zagotavljanje manjšinam, da povejo svoje stališče, ampak tudi, da ta stališča poslušajo in zadevno ukrepajo. Dejavnost svetovalnega odbora torej ni enosmerni proces, ampak je trajni dialog, ki presega pisanje poročila vsako peto leto, ampak vključuje poleg držav še nevladne organizacije in druge neodvisne vire. Gre za dejavnike, ki imajo različne vloge, vendar vsi delujejo z namenom, da se izboljša raven zaščite manjšin in torej življenjski pogoji pripadnikov manjšin, obenem pa tudi ozračje medsebojnega spoštovanja in razumevanja znotraj posameznih držav. Vsa dejavnost svetovalnega odbora je torej usmerjena h gradnji pluralne in resnično demokratične družbe, h kateri težijo države, ki so sprejele Okvirno konvencijo. V teh družbah mora biti spoštovana etnična, kulturna, jezikovna in verska identiteta vsakega pripadnika manjšin in vsakemu pripadniku manjšin mora biti omogočeno, da lahko izraža, ohranja in razvija svojo identiteto. Naloga svetovalnega odbora je preverjanje, da se ta vizija udejanja v praksi v dobrobit posameznikov, tako pripadnikov manjšin kot članov družbe, kateri pripadajo. 1 8 Nedelja, 28. decembra 2014 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu štandrež - Združenje sKultura kliče na pomoč EZTS Pešpot ob robu vasi si zasluži ureditev V Štandrežu si želijo, da bi s pomočjo Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS GO) za Goriško prišlo do ureditve poti za pešce in kolesarje na visokem soškem bregu ob robu vasi. »Januarja bomo zaprosili za srečanje z vodstvom EZTS, prepričani smo, da bi lahko res z majhnim denarjem uredili pot, ki je speljana ob robu Štandreža proti Sovodnjam,« pravi Marjan Brescia, predsednik združenja sKultura 2001, ki je naslednik nekdanjega štandreškega rajonskega sveta. Pot, ki jo Brescia, omenja je danes v precej slabem stanju; ponekod jo zarašča rastlinje, drugod je polna lukenj, ob njej je nekaj lesenih ograj, ki so delno poškodovane. Predvsem pešci jo uporabljajo za svoje sprehode, prehod kolesarjev je v poletnih mesecih težave, saj jim vožnjo ovirata grmovje in robida. Kot razlaga Brescia, se pešpot začenja v Ulici Ticino, kjer Štandrežci ob začetku poletja prižigajo svoj kres, in se vije proti So-vodnjam, kjer se priključi na Ulico Ressel pri Pešpot ob robu Štandreža je zaraščena, včeraj popoldne je nanjo legla rahla snežna odeja bumbaca čistilni napravi. Predsednik sKulture pravi, da bi bilo ravno pred čistilno napravo mogoče urediti dostop do reke, ki ga danes ovira ograja ob obratu za proizvodnjo cementa. »Tam smo se nekoč kopali v Soči,« pojasnjuje Brescia in opozarja, da je bila tudi ob koncu Ulice Ticino nekoč cesta speljana do Soče. Po Bresciovih besedah bi bilo pametno tudi to cesto urediti, saj je območje ob Soči zelo zanimivo tako iz okoljskega kot zgodovinskega vidika, saj je pod visokim bregom več kavern iz prve svetovne vojne. EZTS je za projekt čezmejnega ovred- notenja reke Soče prejelo na razpolago pet milijonov evrov. Projekt zadeva ureditev območja med pevmskim in solkanskim mostom, kjer je predvidena tudi gradnja nove brvi čez Sočo. Čeprav je projekt za ovrednotenje Soče v glavnih obrisih že določen, je Brescia prepričan, da bi bilo vredno nekaj pozornosti nameniti tudi Štandrežu. Drugače bi vsekakor veljalo opozoriti na potrebo po ureditvi poti za kolesarje in pešce tudi goriško občino in industrijski konzorcij, ki je na tem območju uredil nekaj zelenic in parkov, v katerih se ne ravno tre ljudi. Nedvomno bi bila ureditev poti bolj potrebna ... (dr) gorica - V Ulici Boccaccio Gost dim iz vrečke za vroče obkladke Stanovanje z odprtim oknom v Ulici Boccaccio bumbaca V noči s petka na včerajšnji dan so gasilci posegli v Ulici Boccaccio v Gorici. Na pomoč so jih poklicali, potem ko se je zakadilo iz vrečke za vroče obkladke. Ko so jo dali v mikrovalovno pečico, da bi jo segreli, je začel iz nje uhajati gost dim. Ustrašili so se in poklicali gasilce, ki so na stežaj odprli okno, kaj več pa niti ni bilo mogoče storiti, saj iz vrečke ni zagorelo, temveč je le kadilo. Stanovanje v tretjem nadstropju bloka v Ulici Boccaccio so včeraj ves dan zračili, gmotne škode pa k sreči ni bilo. gorica - Imel je 91 let Umrl ravnatelj Felice Guadagni Od leta 1971 do leta 1993je vodil tehnični zavod ITI V petek zvečer je v 91. letu starosti umrl nekdanji ravnatelj goriškega industrijskega zavoda ITI Felice Guadagni. Med njegovim ravnateljevanjem je bila ustanovljena slovenska sekcija tehničnega zavoda, ki je kasneje postala samostojna višja srednja šola in bila poimenovana po Juriju Vegi. Po »osamosvojitvi« se je slovenska šola vselila v slovensko šolsko središče, medtem ko je bila pred tem slovenska sekcija v prostorih zavoda ITI. Felice Guadagni se je rodil v Neaplju. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je preselil na Goriško, kjer je na raznih višjih srednjih šolah poučeval matematiko. Leta 1971 je postal ravnatelj industrijskega tehničnega zavoda ITI v Ulici Puccini v Gorici, ki je bila takrat najbolj številčna višja srednja šola v goriški pokrajini, saj je štela preko 1200 dijakov in profesorjev. Guadagnija so takratni kolegi in dijaki cenili, saj je bil dovzeten na njihove potrebe, rad jim je priskočil na pomoč in reševal njihove težave. Nekdanji ravnatelj bo ostal v spominu tudi prvih dijakov slovenske sekcije zavoda ITI, ki znajo povedati, da je bil strog, vendar jim je vseeno znal prisluhniti in se jim približati. Guadagni se je upokojil leta 1993, potem ko je zavod ITI vodil preko dvajset let. Po upokojitvi se je posvetil zlasti svojima sinovoma in družini, ki ga bo pospremila na poslednjo pot. Pogreb bo v torek, 30. decembra, ob 9.30 v goriški stolni cerkvi. štandrež Baklada odvisna tudi od vremena Izvedba današnje solidarnostne baklade v Štandrežu je odvisna tudi od vremena. Prireditelji so včeraj potrdili, da bo danes ob 17. uri na štandreškem trgu start dobrodelne baklade, povedali so še, da pa bo zadnja beseda odvisna od vremenskih razmer, ki bodo veljale danes popoldne. Štiri kilometre dolgi pohod bo tudi letos priložnost za srečanje z vaško skupnostjo iz Vrtojbe; zaključek bo na Jeremitišču ob sladicah, kuhanem vinu in klobasah. SIK izraža zaskrbljenost Pokrajinski tajnik Stranke italijanskih komunistov Ottavio Romano izraža zaskrbljenost zaradi vpletenosti nekaterih Goričanov v delovanje neofašističnih terorističnih skupin. »Čeprav vnaprej vemo, da desničarska goriška uprava ne bo prisluhnila našim zahtevam, vseeno pozivamo goriške institucije k boju proti neofašizmu, rasizmu in nestrpnosti,« poudarja Romano. Danes božičnica na Vrhu V cerkvi na Vrhu bo danes po maši ob 10.30 božičnica Otroškega pevskega zbora Vrh sv. Mihaela. Ob stoletnici začetka prve svetovne vojne bo posvečena vojnim žrtvam. Besedilo je nastalo iz zgodb, ki so jih otrokom pripovedovali starejši domačini. Ogled Dolgega stoletja Časopis Isonzo Soča in kulturni Forum prirejata danes ob 16. in 18. uri brezplačni voden ogled razstave Dolgo stoletje v bivšem samostanu sv. Klare v Gorici. Vodenk ogled bodo ponovili v nedeljo, 4. januarja, ob 16. in 18. uri. Razstava jaslic v Gradežu V dvorani Casa della Musica in v kinu Cristallo v Gradežu je do 11. januarja na ogled razstava 250 jaslic. Več jaslic je postavljenih tudi po mestu. ronke - Med božičnimi prazniki V veletrgovini prijeli kar sedem tatičev Med tatovi je na ozemlju goriške pokrajine najbolj priljubljena veleblagovnica Bennet v Ronkah. Od začetka decembra so karabinjerji v sodelovanju z varnostniki iz veletrgovine izsledili sedem ljudi, ki so skušali odnesti najrazličnejše blago, ne da bi ga plačali. K porastu števila tatvin je botroval tudi praznični čas, saj je bila po trgovinah gneča, našel pa se je tudi tat, ki je hotel »prihraniti« na darilnem papirju. Zaradi kraje v Bennetu so karabi-njerji ovadili 60-letnika iz Ronk, ki je ukradel nekaj papirja in trakov za zavijanje daril, dalje 47-letnega moškega in tri ženske z bivališčem v Tržiču pa še 56-letnika iz Gradeža - s polic je ukradel nekaj malih gospodinjskih pripomočkov - in 50-letnika iz Štarancana. Dva tatova so prijeli tudi ka-rabinjerji iz Gradeža: 41-letnik iz Škocja-na in 50-letnik iz Štarancana sta ukradla nekaj blaga iz gradeške trgovine Eurospar, vendar ju je osebje opazilo in na kraj priklicalo karabinjerje. Kazensko ovadbo si je nakopala trojica, ki si je prilastila plovilo, vredno 16.000 evrov. Plovilo je najela v enemu izmed navtičnih klubov v Tržiču, vendar ga zatem ni vrnila lastniku, ki je zaradi tega vložil prijavo. Zaradi kraje so karabinjerji ovadili še 27-letnika in 36-letnika iz Tržiča, ki imata za sabo več kaznivih dejanj. Moška sta vlomila v ribiško kolibo v kraju Alberoni; ko so ju karabinjerji prijeli, sta pri sebi imela poštni nabiralnik, ki sta ga ukradla izpred druge kolibe. Karabinjerji so ovadili tudi 50-letnega moškega iz Turjaka, ki je v Pierisu grozil upravitelju trgovine s sekiro. V Ronkah so karabinjerji izvedli nalog za pripor zoper 66-letnega hrvaškega državljana, ki je bil leta 2007 na tržaškem sodišču obsojen na petmesečno zaporno kazen zaradi upiranja javni osebi in povzročitvi škode. Gradeški karabinjerji so aretirali 68-letnega Tržačana, ki je bil svojčas obsojen zaradi zalezovanja in je kršil hišni pripor. Karabinjerji iz Škocjana pa so priprli 32-letnega iz Turjaka, ki je bil na zaporno kazen obsojen zaradi kraje v obte-žilnih okoliščinah, storjene leta 2013. ronke Sredi božične noči aretirali mlada moška Tržiški karabinjerji so med božičnim časom izvedli več poostrenih nadzorov prometa v Laškem. Skupaj s kolegi iz Škocjana, Ronk, Štaran-cana, Doberdoba in Gradeža so posebno pozornost namenili glavnim prometnicam v okolici Tržiča, prisotni so bili tudi pri cestninskih postajah v Moščenicah in Redipulji. Za poostrene nadzore so se odločili, ker so božični prazniki že tradicionalno čas, ko se tatovi odpravljajo na svoje pohode. Podobno velja tudi za poletne mesece, ko so ljudje na dopustu. Karabinjerji so pregledali več desetin avtomobilov in preverili dokumente voznikov in potnikov. Med prazniki so prejeli tudi več klicev, s katerimi so jih klicatelji opozarjali na sumljive ljudi, ki so se potikali med hišami. Ronški karabinjerji so tako v noči s 25. na 26. december opazili moška, ki sta pešačila po Ulici Marconi nedaleč od železniške postaje. Po pregledu dokumentov in osebni preiskavi so karabinjerji ugotovili, da sta 23-letni Rončan in 19-letni Goričan imela pri sebi nekaj gramov marihuane in heroina. Poleg tega sta moška s seboj nosila tudi kladivo in dve svetilki železniške družbe Ferrovie dello stato. Mladeniča sta kladivo in svetilki pol ure prej ukradla z deželnega vlaka Gorica-Trst, s katerim sta se pripeljala v Ronke. Ka-rabinjerji so drogo zasegli, kladivo in svetilki pa vrnili podjetju Trenitalia. Poleg tega sta mladeniča ovadila zaradi kraje v obtežilnih okoliščinah in zaradi posesti droge. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 28. decembra 2014 19 gorica - Na štefanovo v stolnici Krstno so izvedli mašo skladatelja Aleša Makovca Že preko pol stoletja se Slovenci iz Gorice in okolice na Štefanovo srečujejo v goriški stolnici. Predsednik Združenja cerkvenih pevskih zborov (ZCPZ) Dario Ber-tinazzi je uvodoma povedal, da je združenje lani praznovalo 40-letnico ustanovitve, ob tem jubileju pa so sklenili, da razpišejo natečaj za slovensko peto mašo. Med prijavljenimi je komisija izbrala Mašo na čast Svetemu papežu Janezu Pavlu II. skladatelja Aleša Makovca iz Novega mesta, ki so jo v nedeljo krstno izvedli v Gorici. Bertinazzi je še opozoril, da so se razmere od ustanovitve zveze do današnjih dni zelo spremenile. »Družba je drugačna, svetovni sistemi, ki so vodili svet, so se spremenili, meje z našo matično državo ni več. V tem hitrem svetovnem preobratu pa so žal ljudje izgubili vrednote, ki so bile nekoč skoraj samoumevne za naš prostor. Pomislimo le na številčnost cerkvenih pevskih zborov, na število organistov in pevcev. Skoraj vsaka vas na Goriškem je imela svoj cerkveni pevski zbor in svojega organista. Samoumevno je bilo, da je bilo v vasi prvo srečanje s petjem na cerkvenem koru ali v župnijskem domu, kjer je vadil otroški pevski zbor,« je poudaril predsednik ZCPZ in dodal, da je delo združenja danes težavno ne zaradi gospodarske krize, pač pa zaradi pomanjkanja pevcev. »Cerkveni zbor ni več eden izmed glavnih trenutkov socialnega in družbenega življenja v vasi, saj ga je nadomestil svetovni splet-internet, po zaslugi katerega si v sekundi lahko kjerkoli po svetu; tako misliš, da si povezan z vsemi, a v resnici mu manjkajo glavni elementi - bližina, toplina stika rok in glas bližnjega ali prijatelja,« je še dejal Bertinazzi. Sledila je zahvalna maša, ki jo je daroval štandreški župnik Karel Bolčina in je nadomestila tradicionalni božični koncert. Med obredom so krstno izvedli peto mašo Aleša Makovca. Nosilec projekta nove izvedbe je mešani pevski zbor F.B. Sedej iz Šte-verjana, ki so se mu pridružili še nekateri pevci mešanega pevskega zbora Rupa-Peč ter cerkvenih pevskih zborov s Peči in iz Štandreža. Združeni zbor je vodila Aleksandra Pertot, na orglah je pevce spremljala Martina Valentinčič. Ob zaključku obreda je Bertinazzi povabil pred oltar Makovca in pred zbranimi v cerkvi povedal, da je njegova maša dala komisiji občutek dodelanosti, natančnosti in glasbene-skladateljske pravilnosti: »Obenem je sledila kriteriju razpisa, da je lahko pevna in da jo lahko izvajajo tudi v naših malih župnijah, čeprav ni enostavna, saj zahteva nekaj truda in požrtvovalnosti pevcev, zborovodje in organista.« Makovcu je nato izročil priznanje, medtem ko sta dirigentka Aleksandra Pertot in organistka Martina Va-lentičič prejeli šopek rož. Nagrajeni skladatelj se je zahvalil za prejeto priznanje, za uspelo izvedbo pete maše pa je pohvalil tako dirigentko kot pevce in pevke. Pevci na koru goriške stolnice bumbaca KINOATELJE Na filmskem maratonu Gergoletov Ples z Marijo Kinoatelje oživlja svoj projekt GoNG kluba, ki želi mlade spodbujati h kritičnemu sprejemanju in vrednotenju filmskih vsebin ter jim omogočiti raziskovanje filmskih pristopov in estetik. V sodelovanju z Gimnazijo Nova Gorica pripravljajo v torek, 30. decembra, počitniško filmsko druženje. Z začetkom ob 11. uri bo v dvorani gimnazije filmski maraton, kjer si bo v družbi avtorjev in drugih soustvarjalcev moč ogledati pet filmov različnih žanrov in formatov. Prvi na vrsti bo dokumentarni portret goriškega akademskega slikarja Slavka Furlana - Slavca, ki ga bo predstavil slikarjev prijatelj in filmski kritik Jože Dolmark. Ob 14. uri se bodo prepustili umetnosti giba, ujetega v dokumentarnem filmu Ples z Marijo, ki potuje po mednarodnih festivalih; v goste prihaja tudi avtor Ivan Gergo-let. Maraton bodo zaključili z izborom letošnje edicije festivala BoFF - Bovec Outdoor Film Festival, ki v naše kraje prinaša filme s tematiko športa v naravi in narave same. Vstop na projekcije bo brezplačen. foljan - Pro Loco pomniki morije - Avstro-ogrski spomenik pri Poljanah Zgibanke za slovenske obiskovalce Rešen pozabe Združenje Pro Loco iz Foljana-Redipulje je izdalo informativne zgibanke o znamenitostih in ostali-nah prve svetovne vojne na Goriškem tudi v slovenskem jeziku. Do tega je prišlo po zaslugi sodelovanja z goriško pokrajino, ki je poskrbela za prevajalsko delo in tiskanje. Na zadnjem srečanju združenja Pro Loco je nove zgibanke v slovenskem jeziku predstavila podpredsednica pokrajinske uprave in referentka za projekt Kras 2014+ Mara Černic, ki je skupaj s koordinatorjem združenja Sentieri di pace Francom Visintinom pojasnila, da bo informativno gradivo na voljo še v nemščini, angleščini in madžarščini. Na zgibankah je tudi priročni zemljevid goriškega Krasa, na katerem so označeni vojni jarki, steze in najbolj pomenljivi kraji. V prejšnjih dneh so pred avstro-ogrsko vojaško pokopališče v Foljanu namestili novo večjezično tablo, na kateri so informacije o zgodovini kraja zapisane v italijanščini, slovenščini, nemščini, angleščini in madžarščini. štarancan - Tekmovala so podjetja iz 178 držav Ikon z rimskim Oglejem med najboljšimi oblikovalci aplikacij za mobilne naprave Med oblikovalci 40 najboljših aplikacij na svetu za mobilne naprave je letos eno samo italijansko podjetje - Ikon iz Štaranca-na, ki je nagrado WSA osvojilo z aplikacijo Antica Aquileia 3D. Gre za rezultat enoletnega dela v sodelovanju s podjetjem Nude-sign iz kraja Bagnaria Arsa. Da uspeh ni od muh, priča podatek, da mednarodna komisija, ki jo sestavljajo izvedenci za tehnologijo, ocenjuje aplikacije iz 178 držav. Komisija je v utemeljitvi nagrade za podjetje Ikon zapisala, da aplikacija »na preprost način spreminja ljudem življenje in proizvaja realno vrednost«, odlikujejo pa jo inovativnost, ustvarjalnost in enostavnost. Aplikacijo je financirala fundacija Aquileia z namenom, da promovira v svetu oglejski arheološki zaklad. S tehniki je sodelovala ekipa arheologov, skupaj so rekonstruirali tridimenzionalni videz kraja. Aplikacija za iOS in Android omogoča turistu, da na licu mesta z mobilnim telefonom ali tablico, ki imata vgrajen GPS sprejemnik in kompas, podoživita rimski Oglej: v virtualno rekonstruiranem okolju so vrnili življenje rimskemu človeku, antičnim poslopjem in dragocenim mozaikom. »Zgledovali smo se po sodobnih trendih na področju 3D tehnologije za potrebe turizma,« pojasnjuje Enrico Degrassi, poverjeni upravitelj podjetja Ikon: »Za turiste in tudi krajevne ljubitelje zgodovine smo razvili aplikacijo, katere uporaba je enostavna, ki pa ima hkrati izrazito vzgojno vrednost.« Aplikacija ni samo vzgojni in turistični pripomoček, temveč tudi znanstveni dosežek, dodaja direktor fundacije Aquileia, arheolog Cristiano Tiussi: »Združili smo promocijo arheologije kot znanosti s sodobnimi načini komuniciranja.« Rekonstrukcija rimskega Ogleja v aplikaciji podjetja IKON Aplikacije nagrajuje mednarodni center za nove medije iz Salz-burga, ki natečaj organizira v sodelovanju s svetovnim vrhom za informacijsko družbo (WSIS) Združenih narodov, z Unescom, organizacijo OZN za industrijski razvoj in ustanovo Global Alliance for ICT and Development (GAID). Podjetju IKON bodo nagrado izročili na svetovnem forumu WSA med 31. januarjem in 2. februarjem v Abu Dabiju, kjer bo Degrassi predstavil aplikacijo osrednjim proizvajalcem mobilnih vsebin. Nadvojvoda Jožef s fotografskim aparatom v eni izmed dolin pri Martinščini (levo), napis na spomeniku pri Poljanah (spodaj) arhiv m. juren Pri Poljanah stoji eden izmed najstarejših avstro-ogrskih spomenikov na soški fronti. Postavljen je bil oktobra 1915, ko je na soškem bojišču potekala tretja italijanska ofenziva. To razberemo z napisa, ki je vklesan v temeljni kamen kaka dva metra visokega spomenika. Na njem v nemščini piše »KMDO des I.R. 61 während der 3. Isonzoschlacht - 19.- 30. Okt. 1915«, v prevodu: Poveljstvo 61. pehotnega polka med 3. soško bitko - 19.- 30. oktobra 1915. Večina spomenikov in drugih spominskih objektov nosi letnici 1916 in 1917. Cesarsko-kraljevi pehotni polk št. 61 je bil ustanovljen leta 1798 v odgovor na pretečo grožnjo Napoleonovih pohodov po Evropi. Udeležil se je mnogih bitk z Napoleonovimi armadami, kasneje ga najdemo v vojnah z italijansko (piemontsko) vojsko v devetnajstem stoletju. Šlo je torej za izkušeno enoto, ki se je izkazala tudi v času prve svetovne vojne. Prvi bataljon tega polka je bil na začetku vojne poslan na srbsko bojišče, medtem ko sta 2. in 4. bataljon preživljala hude čase v zimi 1914-15 v krvavih bitkah z Rusi v Galiciji in na Karpatih. Bila sta vključena v 7. korpus, ki je bil ob vstopu Italije v vojno maja 1915 poslan na soško bojišče prav v času 1. soške bitke. V raznih kronikah je zapisano, da je korpus dospel na Goriško z vlakom do železniške postaje v Braniku, nakar so se vojaki peš odpravili na doberdobsko planoto. Enota je zasedla položaje na Krasu in se tam udeležila vseh večjih spopadov z italijanskimi napadalci. Polk št. 61 je zasedal razne odseke na Krasu, najbolj je bil prisoten na obrambnih položajih okrog Mar-tinščine. Vojake tega polka kasneje najdemo tudi na bojiščih na krnskem pogorju in na Fajtjem hribu, udeležili so se tudi preboja pri Kobaridu. Poveljnik 7. korpusa je bil nadvojvoda Jožef Avgust, na Madžarskem rojeni Avstrijec. Ker je odlično obvladal madžarski jezik, je bil med vojaki madžarskih polkov na doberdobski planoti zelo priljubljen, tako da še danes v raznih kraških dolinicah najdemo napise njemu v čast. Čeprav je šlo za višjega častnika, se je nadvojvoda Jožef večkrat mudil v prvih boj- Spomenik pri Poljanah arhivm. juren nih položajih in se pobliže seznanjal s potrebami in težavami navadnega vojaka. Naborno okrožje 61. polka je bilo mesto Temešvar (Timisoara, danes v Romuniji). Takrat je mesto spadalo pod madžarsko krono. Temešvar velja za središče Banata, kjer je takrat živelo veliko Nemcev. Zato je bila sestava moštva zelo pestra. Nemcev je bilo 37 odstotkov, Romunov 38, Madžarov 20, Srbov in drugih pa 5 odstotkov. Pokrovitelj (takrat so temu rekli imejitelj, patron ali tudi duhovni vodja) I.R. 61 je bil general Liborius Ritter von Frank. Regimenti so namreč nosili imena članov cesarske družine, plemičev ali visokih vojaških poveljnikov. Po hudem porazu njegove 5. armade na srbski fronti je general padel v nemilost in so ga predčasno upokojili. Polk iz Temešvara pa je ohranil poimenovanje po njem. Dolinica s spomenikom 61. polka leži med Poljanami in Martinščino. Oddaljena je le kak kilometer od takratnih prvih bojnih položajev. Tam so bili nastanjeni poveljniško mesto polka in bržčas tudi položaji enot v rezervi. Še do pred kakim letom je za ta pomnik vedel malokdo, saj stoji v brezpotju in na zaraščenem terenu. O njem ni pisal noben turistični vodnik in tudi ni bil označen na zemljevidih. Pred kakim mesecem sta jamarsko društvo iz Martinščine in sorodno društvo iz Madžarske poskrbela za očiščenje spomenika, ureditev steze do njega in postavitev opozorilnih tabel. Spomenik 61. polka je tako rešen pozabe. (vip) 2 0 Nedelja, 28. decembra 2014 GORIŠKI PROSTOR / goriška - V Gorici je bilo včeraj snega le za vzorec Pobeljena planota Vremenoslovci opozarjajo na nevarnost poledice zlasti na izpostavljenih mestih Zasnežene Lokve (zgoraj) in pobeljeni avtomobili v Gorici (desno) Sneg je pobelil Trnovsko planoto. Včeraj popoldne je nekaj časa snežilo tudi v Gorici in okolici, vendar je kasneje sneg prešel v dež. Na Tržiškem je večinoma deževalo, nekaj snežink je padlo edino na doberdobski Kras. Težave v cestnem prometu so zabeležili na Soški magistrali, saj se je po- poldne sneg oprijemal cestišča, kar je spravilo v težave več voznikov. Nekaj jih je med Plavami in Tolminom zdrsnilo s cestišča, k sreči brez hujših posledic; njihovi avtomobili so bili večinoma opremljenimi z letnimi pnevmatikami. V Gorici in nasploh v goriški pokrajini ni bilo težav v cestnem prometu, danes pa morajo biti vozniki še kako previdni. Včeraj so s soljo posipali več cest, vseeno pa je zaradi napovedanih nizkih temperatur možnost poledice na izpostavljenih mestih, na mostovih in ob gozdovih velika. Hitrost vožnje je treba prilagoditi in ohranjati ustrezno, predvsem pa večjo varnostno razdaljo kot na suhi cesti, opo- zarjajo policisti. Vozniki naj se tudi izogibajo situacijam, kjer je treba nenadno zavirati, speljujejo naj počasi in postopoma, vožnja skozi ovinke pa naj bo umirjena in počasnejša, še svetujejo možje postave, medtem ko vremeno-slovci za današnji dan napovedujejo postopno razjasnitev in močan veter. SMUČANJE PRI SPDG Jutri prijave na tečaje Napovedi vremenoslovcev so se tokrat uresničile v celoti in snega v zimskošportnih središčih bo ob novem letu in naslednjih tednih dovolj. Dejavnost raznih smučarskih društev, zlasti takih, ki skrbijo za tečaje smučanja, se bo lahko začela. Slovensko planinsko društvo (SPDG) bo tudi v tej sezoni priredilo nedeljske tečaje alpskega smučanja: za začetnike in nadaljevalne tečaje. Začeli se bodo 18. januarja v Forni di So-pra; organiziran bo avtobusni prevoz iz Gorice. Tečajnine, v primerjavi z lanskim letom, bodo ostale nespremenjene, prav tako tudi prispevek za avtobusni prevoz. Prijave za tečaje smučanja in avtobusni prevoz bodo sprejemali jutri, 29. decembra, med 18. in 20. uro na sedežu društva v Gorici (Verdijev Korzo 51/int). S kajaki na Soči prvega januarja letos foto vip GORICA-SOVODNJE V novoletnem jutru drzni kajakaši na 6-kilometrskem spustu po Soči Še nekaj dni nas ločuje od najdaljše noči v letu. Kot že nekaj let bo novoletno jutro poživil tradicionalni kajakaški spust po Soči, ki ga prireja Kajakaški klub Šilec iz Gorice. Skupinica drznih veslačev, ki jim decembrski mraz ne pride do živega, se bo zbrala na soškem bregu pod goriškim razstaviščem Expomego ob 11.40. Po pripravi čolnov ter oblačenju v topla in vodoodporna oblačila bo natanko opoldne pok petarde dal znak za start. S hitrimi zavesljaji se bo skupina odpravila do 6 kilometrov oddaljenih Sovodenj. Po običaju bo cilj pod avtocestnim mostom, nekaj sto metrov pred sotočjem Soče in Vipave. Tam bodo kajakaše pričakali spremljevalci, skupaj bodo nazdravili novemu letu, slaščice in druge dobrote pa bodo okrepile telesa in prispevale k prazničnemu vzdušju. Šilec vabi vse tiste, ki bi radi preživeli drugačen novoletni dan, da se zglasijo ob napovedani uri na startu; s sabo naj prinesejo vse, kar je potrebno za zimski spust po mrzlih vodah goriške rečne lepotice. (vip) Od briške »Rebule« do rimskega »Quinto quarto« OD DOMAČEGA LATNIKA DO Vsak teden beremo in poslušamo napovedi, kako naj se goriška krajina ovrednoti, da postane dovolj privlačna za tokove obiskovalcev. Vselej se ob vrsti krajinskih in zgodovinskih postavk omenja proizvodnja vina. Kakšen je ta vinogradniški svet danes, kako razmišljajo in delujejo mladi gospodarji, ki sicer že nadomeščajo svoje starše, a slednji še niso povsem izpregli? Napačno sem bil prepričan, da sem v desetletjih z neštetimi orientacijskimi pohodi in vadbenim tekom prečesal vse griče okrog Števerjana do Soče. Ko sem se pred kratkim pod večer namenil do vinske kleti, ki jo je Franko Terpin postavil leta 2009, sem po navodilih z Valerišča zavil v neznano proti jugozahodu. Na koncu le pred nekaj leti položenega asfalta, ko se kolovoz usmeri v goščo, stoji razčlenjena hala, kjer nastajajo bela in črna Stamas, zlata Rebula, Jakot (za razumevanje beri vzvratno), Sauvignon ... in Quinto quarto. Kot pri govedini, za katero so v Rimu v že popačeni latinščini drobovju - se pravi vampom, jetrom, pljučem, možganom, jeziku - uporabljali izraz »quinto quarto« v primerjavi z ostalimi plemenitejšimi »kvarti«, velja lahko tudi za manj uspele letine in vinske sorte, da jih imenujemo z istim izrazom. Za vse vrste vsekakor velja, da ima Terpin državni biološki certifikat, ki potrjuje, da uporablja za gnojenje biodinamičen kompost, ki nastaja s pomočjo snovi z oznako »500«. Pri delu v vinogradih mu pomagata dva zunanja delavca, za trgatev pa priskočijo na pomoč sorodniki. Nadzor nad delovno silo je zelo oster. Pomembna postavka za končno kakovost proizvoda je namenska omejitev količine na pol-tretjo tono na hektar. Ne uporablja niti glivic, nabavljenih v trgovini. Nefiltrirano vino dozoreva najprej dve leti v sodih, nato tri leta v steklenicah. »Quinto quarto« je sveže vino, ki dozoreva le osem mesecev v jeklenih cisternah po dveh dneh ma-ceriranja z naravnimi glivicami. Za stekleničenje Vinski arhiv in njegov »kustos« foto ar Sodi s črnim vinom in kotičkom za pokušnjo fotoar. vseh vin uporablja lasten stroj, ki je pravi tehnološki biserček, nalepke pa namešča po prejetem naročilu za vsakega kupca posebej, saj je treba upoštevati pristojno zakonodajo in jezik. Pred kletjo na Kresovniku, kjer predelujejo grozdje z Gmajne, Runka, Rovesce, Vretenja in Sta-masa, so večnamensko kmetijo z živino, sadjem, zelenjavo in trtami upravljali z domačije na Valeriš-ču. Mesto je vse proizvode pokupilo in prebavilo. Sedaj je nepojmljivo, da bi do odmaknjene kleti prihajali mimo vozeči obiskovalci Brd. Prihajajo stalne stranke, sicer pa je potrebno tržiti tudi omejene količine na predstavitvah v posameznih restavracijah v Venetu, na Dunaju, na sejmih, na katere prihaja tudi vinarstva nevešča javnost. Tu sta tudi prireditvi v Vicenzi, Vinnature v Villa Favorita, ter Parma za naravna vina. V letu dni se pripeti, da s pomočjo žene opravi tudi do petdeset predstavitev. V primeru oddaljenih držav (Belgija, Češka, Japonska) mu preprodajalec pripravi do štiri zaporedna srečanja s kupci. Sistem »orange wine« zaobjema namreč razčlenjeno omrežje pobud in stikov. Aldo Rupel Občina Sovodnje ob Soči vabi na TRADICIONALNO NOVOLETNO GLASBENO SREČANJE v nedeljo, 18.januarja 2015, ob 17.30, v občinski telovadnici Nastopajo solisti, zbori in plesalci domačih društev, Kraški muzikanti vokalna skupina Sraka in Pihalni orkester Kras / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 28. decembra 2014 21 [ZT Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. ~M Gledališče ~M Koncerti KOMIGO BABY 2014-15 v Kulturnem domu v Gorici: v ponedeljek, 29. decembra, ob 17. uri prireditev združenja Assi Magici iz Gorice »La magia del Natale«. V nedeljo, 18. januarja 2015 »Zvezda zaspanka« in v nedeljo, 1. marca 2015, »Gledališče iz kovčka« z Luko Cimpričem; informacije v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass 20, tel. 0481-33288, info@kul-turnidom.it, www.kulturnidom.it). SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - ABONMA V GORICI v sodelovanju s Kulturnim domom in s Kulturnim centrom Lojze Bratuž: 26. januarja 2015 ob 20.30 v Kulturnem domu »Kabaret zlatih let«; 6. marca ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž »Štirje pianisti za dva klavirja« (Sijavuš Gadjiev, Massimo Gon, Alexander Gadjiev, Giuseppe Guarrera); 27. marca ob 20.30 v gledališču Verdi »Nora Gregor - Skriti kontinent spomina«; 20. aprila ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž »Hlapci«; 25. maja ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž: »Obiski«; informacije in vpisovanje pri blagajni Kulturnega doma v Gorici v Ul. Brass 20 od ponedeljka do petka 10.00-13.00 in 15.00-18.00 (tel. 048133288). V GLEDALIŠČU VERDI v Gorici: 2. januarja 2015 ob 20.45 balet »Il lago dei cigni«, nastopa Bashkir State Opera and Ballet iz Ufe. 7 januarja 2015 »La scena« Cristine Comencini, nastopajo Angela Finocchiaro, Maria Amelia Monti, Stefano Annoni. Predprodaja vstopnic za vse predstave poteka pri blagajni na Korzu Italia (tel. 0481383602) od ponedeljka do sobote 17.00-19.00 (zaprta do danes, 28. decembra). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU bo 30. decembra ob 21. uri novoletni koncert »Serata Strauss«, nastopa orkester FVG Mitteleuropa; informacije po tel. 0481-969753. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: v torek, 30. decembra, ob 20. uri »Filumena Marturano« (Eduardo De Filippo). V sredo, 31. decembra, ob 21.30 »Norci iz Valencije« (Lope de Vega); informacije in predprodaja vstopnic na blagajna.sng@siol.net ali 0038653352247. XPrimorski r dnevnik imedia OGLAŠEVALSKA AGENCIJA obvešča, da bo v sredo, 31. decembra ZAPRTA V DUHOVNIJI SV. IVANA V GORICI bodo šestič zapored počastiti spomin na Mirka Špacapana z božičnim, dobrodelnim koncertom, ki bo v soboto, 10. januarja 2015, ob 20.30 uri. Prireditelji Zveza slovenske katoliške prosvete, Združenje cerkvenih pevskih zborov, PD Podgora, AŠZ Olympia, Slovenska zamejska skavtska organizacija, krožek Anton Gregorčič in stranka Slovenska skupnost. V GORICI: v gledališču Verdi bo v torek, 30. decembra, ob 20.45 tradicionalni koncert ob koncu leta v priredbi združenja Lipizer. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v nedeljo, 4. januarja, ob 18. uri koncert dud »Griff Trio« iz Belgije. KULTURNI DOM NOVA GORICA: v Mali dvorani bo v sredo, 7. januarja 2015 ob 20.15 koncert Lada Lakše »Nevidnost gre v vidnost«. »BOŽIČ VSEOKROG«: koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji SKRD Jadro, ZSKD in USCI FJK bo v nedeljo, 11. januarja 2015, ob 15.30 v cerkvi Sv. Lovrenca v Ronkah. Nastopa MoVS Lipa iz Bazovice. »BOŽIČ V RAZNIH POKRAJINAH«: koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji ZePZ Jezero iz Doberdoba, ZSKD in USCI FJK bo v soboto, 17. januarja 2015, ob 20.30 v župnijski cerkvi Sv. Martina v Doberdobu. Nastopajo MeMlPZ Neo-kortex iz Sovodenj, MoPZ sv. Jernej iz Opčin in MePZ Pod Lipo iz Špetra. V SOVODNJAH: novoletno glasbeno srečanje bo v nedeljo, 18. januarja 2015, ob 17.30 v občinski telovadnici. Nastopajo solisti, zbori in plesalci domačih društev, Kraški muzikanti, moška vokalna skupina Sraka in pihalni orkester Kras. Prireja občina Sovodnje. fi Razstave Web: www.tmedia.it/primorski E-pošta: primorski@tmedia.it V GORIŠKEM MUZEJU V GRADU KROMBERK je na ogled bogata razstava o prvi svetovni vojni, pod naslovom »Kam usoda jih je peljala«. Poleg splošne predstavitve dogodkov pred sto leti, posebej prikazuje usode slovenskih vojakov in častnikov v av-stroogrski vojski ter usode ujetnikov. Voden ogled (za skupine) je možen med tednom med 9. in 17. uro, ob nedeljah in praznikih pa med 13. in 19. Za vodstvo po razstavi poklicati po tel. 003865-3359611. Razstava, druga iz niza ob stoletnici prve svetovne vojne, bo odprta predvidoma do konca marca 2015. V GORICI: v muzeju Sv. Klare na Verdijevem korzu je na ogled razstava fotografij »Dolgo stoletje«; do 25. januarja 2015 ob petkih, sobotah in nedeljah 10.30-12.30, 16.00-18.00. V AJDOVŠČINI: v Pilonovi galeriji (Prešernova ulica 3) je na ogled študijsko-dokumentarna razstava »Pilon v prvi svetovni vojni. Risbe, akvareli, ilustracije«; do 1. februarja 2015 ob ponedeljkih 8.00-16.00, od torka do petka 8.00-17.00, ob nedeljah 15.0018.00. Galerija bo odprta tudi v sredo, 31. decembra, 8.00-12.00; informacije po tel. 386-53689177, več na www.venopilon.com. RAZSTAVA »OLTRE LO SGUARDO« na temo fotografij goriških fotografov pred prvo svetovno vojno je v razstavnih prostorih Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Ul. Car-ducci) v Gorici na ogled do 8. februarja 2015 ob petkih 16.00-19-00, ob sobotah, nedeljah in praznikih 10.00-19.00; več na www.mostre-fondazionecari-go.it, vstop prost. Razstava bo odprta 1. januarja 2015 16.00-19.00 in 6. januarja 2015 10.00-19.00. ZDRUŽENJE SOCIETA' CORMONESE AUSTRIA v Ul. Matteotti 14 v Krmi-nu vabi na ogled razstave z naslovom »Galizia e Bukowina. Storia ed im-magini dai confini dell'impero«; do 6. januarja 2015 vsak dan 9.00-13.00 in 15.00-19.00; zaprto ob nedeljah popoldne in praznikih. V KULTURNEM DOMU V GORICI: Ul. Brass 20, je na ogled likovna razstava »Arrigo Tonutti - Poklon umetniku«; do 10. januarja 2015 od ponedeljka do petka 9.00-12.00, 16.00-18.00 ter med prireditvami. V NOVOGORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 bo do 10. januarja 2015 na ogled razstava Darka Komaca »Drevesa umrejo z lepim srcem: fotografije in refleksivno lirični utrinki«. NA SVETI GORI: v frančiškanskem samostanu bo do 11. januarja 2015 na ogled razstava jaslic. Sodelujejo tudi vrtec in osnovna šola Josip Abram iz Pevme in vrtec iz Doberdoba. V GRADIŠČU: v galeriji La Fortezza, Ul. Ciotti 25, je na ogled razstava novejših del Franca Duga; do 11. januarja 2015 ob četrtkih, petkih in sobotah 10.30-12.30, 17.30-19.30, ob nedeljah in praznikih 10.30-12.30; informacije in ogledi po domeni po tel. 3474637937. V GORICI: v državnem arhivu v Ul. Ospitale 2 je na ogled razstava del arhitekta Antona Laščaka; do 31. januarja 2015 ob ponedeljkih in sredah 8.00-16.30, ob torkih, četrtkih in petkih 8.00-14.00; 12. in 26. januarja 2015 vodena ogleda ob 15.30; vstop prost. V MUZEJU TERITORIJA v palači Loca-telli v Krminu je na ogled razstava del Laure Grusovin; do 18. januarja 2015 od četrtka do sobote 16.00-19.00, ob nedeljah 10.30-12.30, 16.00-19.00. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici je na ogled razstava Muzeja novejše zgodovine Slovenije »Pre-komorci«; do 30. januarja 2015 ob prireditvah in po domeni (tel. 0481531445). GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi na ogled razstave, posvečene 100. obletnici rojstva Rafaela Nemca, v gradu Kromberk z naslovom »Rafael Nemec: osnutki, študije in kasnejša dela« in v Coroninijevem dvorcu v Šempetru z naslovom »Rafael Nemec: zgodnja dela«. Razstavi bosta na ogled do konca januarja 2015. V GRADIŠČU: v galeriji Spazzapan v palači Torriani, Ul. Ciotti 51, je na ogled razstava »Luigi Spazzapan - La colle-zione Citelli della Fondazione Cassa di Risparmio di Gorizia«; do 15. marca 2015 ob torkih, sobotah in nedeljah 10.00-19.00, ob sredah, četrtkih in petkih 15.00-19.00; več na www.galleria-spazzapan.it. V LOKALU HIC CAFFE' Ul. don Bosco 165, v Gorici, je na ogled razstava del, ki jih vsebuje koledar kulturnega centra Tullio Crali; do 6. januarja 2015 od ponedeljka do sobote 7.30-13.30, 15.00-21.00, ob nedeljah 8.00-13.00. U Kino »Big Hero 6«; 18.40 - 21.40 »Lo Hobbit - La battaglia delle cinque armate«. Dvorana 2: 15.00 »Paddington«; 16.45 - 19.30 - 22.15 »L' amore bugiardo -Gone Girl«. Dvorana 3: 16.00 »Paddington«; 18.00 - 20.10 - 22.00 »Il ragazzo invisibile«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 »Big Hero 6«; 17.00 - 19.40 - 22.20 »Lo Hobbit - La battaglia delle cinque armate«. Dvorana 2: 15.00 »Paddington«; 16.45 - 19.30 - 22.15 »L'amore bugiardo -Gone Girl«. Dvorana 3: 15.30 - 22.20 »Un Natale stupefacente«; 17.30 - 20.10 »St. Vincent«. Dvorana 4: 14.45 »Il ragazzo invisibile«; 16.30 - 20.20 - 22.20 »Il ricco, il po-vero e il maggiordomo«; 18.20 »Big Hero 6«. Dvorana 5: 14.45 »St. Vincent«; 16.00 »Paddington«; 17.45 - 20.10 - 22.00 »Il ragazzo invisibile«. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da v ponedeljek, 29. decembra, in v ponedeljek, 5. januarja 2015, bo goriški oddelek odprt javnosti. M Izleti Ü] Obvestila DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 14.40 - 16.40 »Big Hero 6«; 18.40 - 21.40 »Lo Hobbit - La battaglia delle cinque armate«. Dvorana 2: 15.00 »Paddington«; 16.45 - 19.30 - 22.15 »L' amore bugiardo -Gone Girl«. Dvorana 3: 16.00 »Paddington«; 18.00 - 20.10 - 22.00 »Il ragazzo invisibile«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.10 »Big Hero 6«; 17.00 - 19.40 - 22.20 »Lo Hobbit - La battaglia delle cinque armate«. Dvorana 2: 15.00 »Paddington«; 16.45 - 19.30 - 22.15 »L'amore bugiardo -Gone Girl«. Dvorana 3: 15.30 - 22.20 »Un Natale stupefacente«; 17.30 - 20.10 »St. Vincent«. Dvorana 4: 14.45 »Il ragazzo invisibile«; 16.30 - 20.20 - 22.10 »Il ricco, il po-vero e il maggiordomo«; 18.20 Big Hero 6«. Dvorana 5: 14.45 »St. Vincent«; 16.00 »Paddington«; 17.45 - 20.10 - 22.00 »Il ragazzo invisibile«. DANES V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 17.00 »I Pinguini di Madagascar«; 20.00 »Big Hero 6«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 14.40 - 16.40 KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA in SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabita danes v Močnikov dom v Gorici na DRUŽABNO SREČANJE OB KONCU LETA Komisija Knjižnice Dušana Černeta iz Trsta bo ob tej priložnosti poskrbela tudi za predstavitev in IZROČITEV 27. NAGRADE DUŠANA ČERNETA SKUPNOSTI DRUŽIN SONČNICA Začetek ob 17. uri. SPDG prireja v soboto 10. januarja 2015 udeležitev na »36. Pohod po poteh Cankarjevega bataljona, s Pasje ravni v Dražgoše«. Pohod je nočni, v zimskih razmerah in primeren za planince z dobro kondicijo. Po pohodu je predvidena udeležitev proslave ob 72. obletnici Dražgoške bitke. Obvezna prijava in prisotnost na sestanku v četrtek, 8. januarja, ob 19.30 na društvenem sedežu. Info na tel. 320-1423712 (Andrej) ali an-drej@spdg.eu. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško, sporoča udeležencem silvestrovanja, ki bo danes, 28. decembra, v Pineti pri Gradežu, da bo avtobus št. 1 odpeljal ob 16.30 s trga Medaglie d'oro/z Goriščka, nato s postanki pri vagi pri Pevmi, v Podgori pri športni dvorani, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču. Drugi avtobus bo odpeljal ob 16.30 s Pilošča v Štandre-žu, nato s postanki v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi, na Poljanah, v Doberdobu, Jamljah, Štivanu in Ronkah. Organizatorji priporočajo točnost. KMEČKA ZVEZA obvešča, da bo urad v Gorici zaprt za dopust od ponedeljka, 29. decembra, do 6. januarja 2015. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici obvešča, da je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. Od 29. decembra do 4. januarja 2015 bo zaprta. V ponedeljek, 5. januarja 2015 bo odprta. OBČINSKI URADI bodo v popoldanskem času 31. decembra zaprti javnosti. Urad za poravnavo glob pri mestnih redarjih bo zaprt 31. decembra, operativni oddelek pa bo deloval. V uradu za poravnavo glob ne bodo sprejemali plačila z bankomatom ali kreditno kartico med 29. in 31. decembrom. SPDG - Smučarski odsek obvešča, da se v ponedeljek, 29. decembra, nadaljuje vpisovanje v nedeljske tečaje alpskega smučanja (začetni in nadaljevalni). Organiziran bo avtobusni prevoz. Dejavnost se bo pričela 18. januarja 2015. Prijave na sedežu društva, Verdijev korzo 51/int. od 18. do 20. ure. ZSŠDI obvešča, da bo urad odprt v ponedeljek, 29. decembra. 11. PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR: ZSKP, KC Lojze Bratuž in ZCPZ podeljujejo priznanje za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju v goriškem pro- storu društvom in organizacijam ali posameznikom; predloge za priznanje zbira Zveza slovenske katoliške pro-svete na podlagi javnega razpisa. Rok oddaje je sreda, 31. december, na naslov: Zveza slovenske katoliške pro-svete - 34170 Gorica, Drevored 20. septembra 85, s pripisom na ovojnico »Predlog za priznanje«. GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE obvešča, da zaradi posodobitve računalniškega sistema ne bo med 2. in 6. januarjem 2015 izdajalo potrdil za zdravstveno oskrbo v državah izven EU E112. Občani si lahko potrdilo priskrbijo do 31. decembra. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE bo zaprta do srede, 31. decembra. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE obvešča, da bodo uradi v Gosposki ul. (Ul. Carducci) v Gorici zaprti do 6. januarja 2015. POKRAJINSKA MEDIATEKA UGO CA-SIRAGHI v Ul. Bombi v Gorici bo zaprta do torka, 6. januarja 2015. Filme je treba vrniti do 9. januarja. ZSKD obvešča, da bodo uradi v Trstu, Gorici in Reziji zaprti do petka, 9. januarja 2015. GIT obvešča, da bo termalni bazen v Gradežu odprt med 10. in 20. uro. V sredo, 31. decembra, med 10. in 16. uro in četrtek, 1. januarja 2015 med 14. in 20 uro. GORIŠKA PREFEKTURA obvešča, da bodo uradi v sredo, 31. decembra, odprti samo med 10. in 12. uro. SS Prireditve NOVOGORIŠKA NOVOLETNA DOŽIVETJA: drsališče bo odprto do 4. januarja, od nedelje do četrtka med 10. in 22. uro, ob petkih in sobotah pa med 10. in 24. uro, do torka, 30. decembra, med 10. in 24. uro, na silve-strovo med 10. in 22. uro, 1. januarja med 11. in 22. uro. Za izposojo drsalk bo treba odšteti dva evra na uro, izkupiček bo namenjen socialno šibkim družinam. Do 30. decembra bo med 10. in 21. uro novoletni sejem. Prispevki Namesto cvetja na grob dragega Maria Desteja darujeta Dorina in Paolo iz Medjevasi 100 evrov za cerkev v Ru-pl V spomin na dragega Maria Desteja darujejo Ines, Adriano in Claudia iz Trsta 30 evrov za cerkev v Rupi. Pogrebi JUTRI V ŠTEVERJANU: 13.40, Susanna Mizerit vd. Dorni (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkev v Števerjan; sledila bo upepelitev. JUTRI V RONKAH: 11.55, Lucia Pie-monte por. Furlan (iz kapele pokopališča) v cerkev Sv. Lovrenca; sledila bo upepelitev. 22 Nedelja, 28. decembra 2014_PRIREDITVE, KRIŽANKA GLEDALIŠČE FURLANIJA JULIJSKA - KRAJINA trst Slovensko Stalno Gledališče V petek, 9. januarja, ob 20.30 / Maja Haderlap: »Angel pozabe«. / Ponovitve: v soboto, 10. ob 20.30 in v nedeljo, 11. januarja, ob 16.00. Gledališče Rossetti Dvorana Bartoli Danes, 28 decembra, ob 21.30 / Marko Sosič in Carlo Tolazzi »Trieste una citta in guerra« / Režija: Igor Pizon. V torek, 30. decembra, ob 17.00 / Fabrizio Blini: »Flebowsky - Storie di ordinaria corsia« / Režija: Gigi Piola. Gledališče Miela Danes, 28. decembra, ob 18.30 / kabarett / Stefano Dongetti: »"Il titolo ce l'ha mio cugino" Una introduzione al pensiero anomalo con vividi esempi«. _SLOVENIJA_ nova gorica SNG Veliki oder V torek, 30. decembra, ob 20.00 / Eduardo De Filippo: »Filumena Mar-turano«. V sredo, 31. decembra, ob 21.30 / Lope de Vega: »Norci iz Valencije«. V sredo, 7. januarja, ob 20.00 / Jevge-nij Švarc: »Zmaj«. / Ponovitev: v petek, 9. januarja ob 20.00. Mali oder ljubljana SNG Drama Veliki oder V ponedeljek, 31. decembra, ob 19.00 / Vladimir Vladimirovič Majakovski: »Misterij buffo«. Mala drama V sredo, 31.decembra, ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA trst Stalno gledališče FJK - Il Rossetti Dvorana Generali V soboto, 3. januarja, ob 20.30 / mu- zikal / »La famiglia Addams«. / Tekst: Marshall Brickman in Rick Elice, prevzeto od Charlesa Addamsa. / Režija: Giorgio Gallione / Nastopata Elio in geppi Cucciari / Ponovitve: v nedeljo, 4. januarja, ob 16.00, v ponedeljek, 5. ob 20.30. v torek, 6. ob 16.00, od četrtka, 8. do sobote, 10. ob 20.30 ter v nedeljo, 11. januarja, ob 16.00. gorica Kulturni dom V četrtek, 1. januarja 2015 ob 20.30 / Pravljica s petjem in glasbo / M° Ales-sandro Svab, umetniški vodja Mednarodne Akademije Križ pri Trstu in dirigentka Opz Fran Venturini iz Domija, Susanna Zeriali: »Božična pravljica po svetu...«. videm Novo gledališče Giovanni da Udine V sredo, 31. decembra, ob 18.00 / koncert / »Strauss Festival Orchester Wien« / Peter Guth - dirigent / Elisabeth Jahrmann - sopran. _SLOVENIJA_ portorož Avditorij Danes, 28. decembra, ob 19.00 / Gala novoletni koncert / Ob spremljavi Obalnega simfoničnega orkestra pod taktirko Pa-trika Grebla / »Trio Eroika«: Matjaž Ro-bavs - bariton; Aljaž Farasin - tenor: Metod Žunec - tenor in Urška Arlič Gololi-čič -sopran, Ana Dolžan - violina. piran Tartinijev trg V sredo, 31. decembra, ob 22.30 / Sil- vestrovanje / Nastopa skupina Mambo Kings. ljubljana SNG Opera in Balet Danes, 28. decembra, ob 16.00 / balet / Peter Iljič Čajkovski: »Hrestač - Božična zgodba«. Jutri, 29. decembra, ob 19.00 / opereta / Johann Strauss ml.: »Netopir (Die Fledermaus)« / Ponovitev: v sredo, 31. decembra, ob 19.00. V torek, 30. decembra, ob 19.00 / komična opera / Gioacchino Rossini. »Se-viljski Brivec (Il barbiere di Siviglia)«. ■ Silvestrovanje Trg francoske revolucije V torek, 30. decembra, ob 20.00 / Rock Silvestrovanje / Nastopajo: Počeni škafi, Hellcats, Čao Portrož, Red Five Point Star in Hladno Pivo. V sredo, 31. decembra, ob 21.00 / Rock Silvestrovanje / Nastopajo: Nikki Louder, Dance Mamblita, Sphericube, Srečna mladina, Peter Lovšin in Noctiferia. Kongresni trg V sredo, 31. decembra, ob 21.00 / Nastopajo: Nuša Derenda, Alenka Godec, Jan Plestenjak in Gadi. Mestni trg V sredo, 31. decembra, ob 21.00 / Nastopajo: Oto Pestner, Manca Špik in Substituti in Alfi Nipič. Pogačarjev trg V sredo, 31. decembra, ob 21.00 / Nastopajo: Ansambel France Poljanšek in skupila Krila. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA trst Skladišče idej: na ogled je razstava »L'Europa in guerra. Tracce del secolo breve« likovna dela na temo prve svetovne vojne; odprta bo do 28. februar- ja ob ponedeljkih, torkih in sredah med 9.30 in 13.30, ob četrtkih med 9.30 in 17. uro, ob petkih med 15.30 in 19.30 ob vikendih pa med 10. in 13. uro in med 15.30 in 19.30. Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. škedenj Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. _SLOVENIJA_ lipica Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. štanjel Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. kromberk Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nede- -/ ljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. branik Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). nova gorica Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). kanal Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. tolmin Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. kobarid Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. trenta Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. ljubljana Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Svetovna književnost REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SESTAVIL LAKO KRAJ V INDIJSKI DRŽAVI RAJASTHAN MAKEDONSKA HER0JINJA VERA-D0STA MEHKONEBNI GLAS UDAREC PTICE S KLJUNOM DELO KNJIŽEVNIKA t NA SLIKI ^ PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK ELEKTROMEH. NAPRAVA JE BIL TUDI ATILA VOZ S PLOHOM POD ZA SUŠENJE ŽITA KIS VESNA TOMŠIČ PRED PRIIMKOM NI PRAZNIČNI DAN ČETRTNICA, MALARIJA Z MRZLICO REKA v Švici, LEVI PRITOK RENA LIVIO SEMOLIČ MAKSIM GORKI ANGLEŠKI PESNIK (THOMAS) / PREDSEDNIK ZDA REAGAN ZA PRIJATELJE KAR KOGA SEZNANJA, KAR MORA UPOŠTEVATI GLAGOLI BURKEŽ, ŠALJIVEC (ORIG.) TRŽAŠKI PODJETNIK (PRIMO) NASPROTNO OD INDOOR PRIPADNIK SEVERNO-GERMANSKIH PLEMEN H.'liVfGJMl POLOTOK V JUŽNI AVSTRALIJI DEL CELOTE MESTO V SEVERNI ITALIJI MESTO V TURČIJI UDARJANJE PO VRATIH BERI PRIMORSKI DNEVNIK Šah. figura DELO KNJIŽEVNIKA NA SLIKI REKA V FRANCIJI, LEVI PRITOK SARTHE NIZ. TOVARNA AVTOMOBILOV AMERIŠKA PEVKA BAEZ JUG. VARNOSTNA SLUŽBA NASELJE V OMANU OTIS REDDING PIJAČA STARIH SLOVANOV KAR SE KAŽE NAZUNAJ AM. IGRALEC PACINO JAZ V RIMU IN MILANU SLOVENSKA PISATELJICA PEROCI POMEMBNA ZA VSAKO KNJIGO OKRASEK NA VRHU KAPE KRILO RIMSKE LEGIJE BRAZILSKA FILMSKA IGRALKA BRAGA PRODUKT ČEBEL, STRD ALOJZ REBULA PEVEC MODERNE GLASBENE ZVRSTI RAZRED, STOPNJA KAKOVOSTI SP. PESNIK (NARCISO) AM. PISATELJ, ... ALLAN POE SPOSOBNOST MIŠLJENJA, SPOZNAVANJA SREDIŠČE VRTENJA PRESTAVITEV DELOV. (ASA REKA V ANGLIJI, PRITOK REKE TRENT SAMOPOSTREŽBA SL. OLIMPIO-NIK CERAR DELO KNJIŽEVNIKA ^ NA SLIKI ALJOŠA ŽERJAL PRAVO (LAT.) NEMŠKI PISATELJ (THOMAS) GRŠKA ČRKA JADRANSKI OTOK RICHARD EGAN SNEGU PODOBNA SNOV, ZLASTI NA DREVJU 1002 V STAREM RIMU NOMEN NESCIO TRŠA, DALJŠA DLAKA ŽENSKA BREZ SVOBODE GIBANJA RICHARD OWEN DRŽAVNA BLAGAJNA KEMIJSKI ZNAK ZA SELEN AŠKERČEVA SOCIALNA PESEM MOZOLJA-VOST SLOVARČEK - EYRE = polotok v južni Avstraliji • KODKA = kraj v največji indijski državi Rajasthan • MANISA = mesto v Turčiji • SERRA = španski pesnik in dramatik • SOAR = reka v Angliji • TANAM = naselje v Omanu Mi gremo naprej! Ob 70-letnici časopisa nudimo naročnikom poleg običajnih ugodnosti še vrsto novosti. Naročnina za leto 2015 ostaja nespremenjena, 230€, z zapadlostjo 31.1.2015. Vsak izvod stane le 0,76 evra. Naročnino lahko poravnate v enem (230€) ali v dveh obrokih (po 120€) na način, ki vam najbolj ustreza: • z vnaprej izpolnjeno poštno položnico, ki jo bodo vsi naročniki prejeli na dom; • z bančnim nakazilom; • v gotovini na blagajni Primorskega dnevnika; • preko trajnega bančnega naloga za plačilo po sistemu SDD. Kdor se odloči za ta način plačila, bo lahko poravnal naročnino v enem obroku (230€), v dveh obrokih (po 120€) ali v štirih obrokih (po 60€). Za popolnejše informacije naj zainteresirani pokličejo naše tajništvo do 31.12.2014. Naročniki na Tržaškem in Goriškem prejmejo časopis na dom v jutranjih urah. Naročniki lahko brezplačno objavljajo male oglase in neuokvirjene čestitke. if Naročnikom na tiskano izdajo Primorskega dnevnika, nudimo brezplačen dostop do spletne verzije časopisa. V prihodnjem letu bodo naročniki lahko prebirali dnevnik na treh različnih digitalnih platformah: računalnikih, pametnih telefonih intabličnih računalnikih. Novi naročniki bodo prejemali Primorski dnevnik brezplačno do konca leta 2014. RIJATELJA. Vsem, ki nam bodo predstavili novega naročnika, bomo ob sklenitvi naročnine za leto 2016 priznali 15% popust.