reR'2Ma?e,SKIhDNEVNIK 13- maa v.Trstu cil'losti| OdaamanOŽen na Ptembra ?9445 17-. ae- V tiskarni 86 j® ^Skal Govcii n "Doberdob« v ši Od 1P8r' Q°ren|i Tre»u-do i rj?' SePtembra 1944 »SloveS 1945 V,iskar"' pri idri" ,ar P°P Vojskim na !ari)l' Po 8. maja 1945 kiVje0^^^,;-: ka BN e »H'2adnia s'«vil- ,i?ansk! dnev^k3111 Par' SuiniPni EvropiNIK V Za' primorski M. dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 - PR 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 162 (13.100) Trst, četrtek, 28. julija 1988 Vojaško sodišče v Ljubljani je izreklo razsodbo Stroge kazni za Borštnerja Tasiča, Zavrla in Janšo Štiri leta za Borštnerja, po eno in pol za Janšo in Zavrla, pet mesecev za Tasiča - Vsi štirje so že na svobodi sodij^^JANA Senat peterice vojaškega zastavn-iV Ljubljani je včeraj izrekel sodbo Janezu tU Ivanu Borštnerju, publicistu tie pr, dunši, odgovornemu uredniku Mladi-vidu •pUlju Zavrlu in uredniku Mladine Da-leta 7 asiču. Ivan Borštner je obsojen na štiri leto in^0ra' -Isnez Janša in Franci Zavrl na rnespr. P0L David Tasič pa je obsojen na pet SemtZapora' obtož at; yojaškega sodišča je odločil, da vse s° Uri v® lzPustijo iz pripora. Pri izreku kazni hfe or) e,Vali več olajševalnih okoliščin: ničla so j toženih doslej še ni bil kaznovan, vij; da a^'' Za Ivana Borštnerja pa so ugoto-njeq0v Se j® pred sodiščem obnašal iskreno, pozitiva s^u^bena ocena pa je tudi izredno cesti^ .slavbo vojaškega sodišča na Roški ljudi nri\e banes sicer zbralo več kot 8 tisoč da izrJj; katerih so nekateri že od jutra čakali Janš0 K socIbe. Borštnerja, Zavrla, Tasiča in burrij s° Po njihovi izpustitvi pozdravili z Zbrani Peskanjem, cvetjem in pesmijo, ce, nai,so tam zapeli tudi nekaj kitic Zdravlji- pr ar 80 se mirno razšli. dišča v senata peterice vojaškega so- savijev. jubljani, polkovnik mag. Djuro Vlai-spo/oa.1,®' je včeraj javno objavil sodbo in rtieu u'10 z-a javnost in v obrazložitvi sodbe Leda bejal, da je senat peterice vojaš- uišča v Ljubljani sklenil izključiti jav- nost na temelju člena 288 Zakona o kazenskem postopku zaradi ohranitve vojaških skrivnosti glede zelo zaupnih podatkov. Po branju razsodbe so na temelju člena 353 drugi odstavek Zakona o kazenskem postopku proti obtoženim Ivanu Borštnerju, Davidu Tasiču in Ivanu Janši prekinili pripor. V nadaljevanju je predsednik polk. Vlai-savljevič prebral obrazložitev obsodb štirih obtožencev. Med glavno razpravo so ugotovili, da je Ivan Borštner v drugi polovici januarja leta 1988 izkoristil okoliščine, v katerih mu je bilo v službi dostopno strogo zaupno povelje komandanta ljubljanske armadne oblasti, ki se je nanašalo na organizacijo naloge in bojno pripravljenost nekaterih večjih enot JLA, in katerega podatki predstavljajo vojaško skrivnost in so še posebej zaupni, s čimer je bil Borštner seznanjen - to povelje je fotokopiral, nato pa odrezal dele, na katerih je bila označena stopnja zaupnosti in »ukazuje«, izpustil pa je tudi zadnjo stran, na kateri je pečat poveljstev in podpis poveljnika, ter fotokopijo povelja v uredništvu časopisa Mladina nepooblaščeno izročil Davidu Tasiču, uredniku notranjepolitične rubrike tega časopisa. David Tasič je vzel fotokopijo dela povelja, prebral bistveno vsebino, četudi se je zavedal, da podatki o povelju predstavljajo vo- jaško skrivnost, imel fotokopirani dokument krajši čas nezavarovan na svoji delovni mizi v prostorih Mladine, tako da je bil dostopen drugim nepoklicanim osebam, nato pa fotokopiral povelja in ga nepooblaščeno predal Franciju Zavrlu. Franci Zavrl, sicer odgovorni urednik Mladine, je prejel fotokopijo od Tasiča, četudi se je zavedal, da predstavljajo podatki o tem dokumentu vojaško skrivnost. Ravno tako nepooblaščeno je dokument fotokopiral in v mesecu marcu 1988 predal en primerek Ivanu Janši, kot delovni material za pisanje članka, medtem ko je fotokopijo dokumenta, ki ga je dobil od Tasiča, pustil nezavarovano v prostorih uredništva Mladina in s tem omogočil pristop drugim nepoklicanim osebam vse do 4. junija 1988, ko so jo tam našli in vzeli. Ivan Janša je marca leta 1988 od Zavrla prejel fotokopijo povelja, ga temeljito prebral in ga, četudi se je zavedal, da predstavljajo podatki v njem vojaško skrivnost, ohranil v prostorih svoje delovne organizacije Mikroa-de v nezaklenjeni mizi, s čimer je omogočal vpogled nepoklicanim osebam, z namero, da bi podatke iz tega dokumenta uporabil v enem od prihodnjih člankov, česar ni storil, ker so mu dokument 31. maja leta 1988 odvzeli. Na sinočnjem srečanju z De Mito CGIL-CISL-UIL kritični do vladnih predlogov RIM - Sinočnje srečanje med vlado in sindikati v zvezi z gospodarskimi ukrepi, ki jih načrtuje vlada, je bilo dokaj napeto. Predstavnikom sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL namreč predlogi, ki jih je izdelala De Mitova vlada, niso všeč in to so včeraj tudi jasno povedali. Predstavniki vlade - številno delegacijo so poleg De Mite sestavljali še podpredsednik vlade De Mic-helis, ministri Colombo, Pomicino, Formica in Amato ter podtajnik Rubbi - so potrdili napovedi o ublažitvi količnikov davka na dohodke fizičnih oseb IRPHF in o spremembah odtegljajev, kar bi pomenilo, da se bodo državni prejemki zmanjšali za 7 tisoč milijard lir. Spremenili se bodo tudi količniki davka na dodano vrednost IVA, ki se bo zvišal. Sindikati so mnenja, da vladne ponudbe le 40-odstotno ustrezajo zahtevam sindikalnih organizacij. Predstavnik UIL Galbusera je kot primer dejal, da so za letni dohodek v višini 20 milijonov lir sindikati zahtevali zmanjšanje davka za 864 tisoč lir, medtem ko minister Colombo ponuja le 274 tisoč lir. Tudi predlog vlade, da bi poviški IVA ne vplivali na draginjsko doklado, je za sindikate v tej obliki nesprejemljiv, saj ga vlada veže na odbitke pri davku IRPEF, ki pa bodo začeli veljati šele januarja prihodnjega leta. Po treh urah in pol pogovora so se predstavniki vlade in sindikatov razšli ter se bodo sestali ponovno danes, po predhodnem sestanku De Mite z ministri gospodarskih resorjev. Pač pa so se o predlogih De Mitove vlade povolj-no izrekli predstavniki zveze industrijcev, ki so se s predsednikom vlade srečali včeraj dopoldne. Predsednik Pininfarina je vsekakor poudaril, da mora vlada poleg povečanja dohodkov tudi omejiti državne izdatke. Kučan o rabi slovenščine Predsednik CK ZKS Miljana ...................... dogo,!. . ,®an je seznanil člane CK z Odlofit . *n dejstvi, ki so nastali po I)4ni riV* v°jaškega sodišča v Ljub-Letn'j . Post°pek teče v srbohrvaš-članov 'L*1' s katerim je po mnenju UstaVa Predsedstva CK ZKS kršena ebalf„' s tem Pa tudi suverenost in KopraviT • ■ N pravnost slovenskega naroda. flani rei i® navedel dejstva, da bi Pohtj£CenIraInega komiteja za svoje Voja»,n° delo morali biti informirani, terjjjj .° sodišče v Ljubljani, pred ka-loženp n^Lel Postopek zoper štiri ob-Pom sv .Pavijane, je odločilo s skle-o voisul6®3 senata na podlagi zakona teče vS u1 sodiščih, da ta postopek !°Citvi . °Invaškem jeziku. O tej od-je. p0 .m oilo uradne javne informaci- |f Postopek r?,699 0K °bt°ž.encev' f Potrdil . K. res v srbohrvaščini, je to hjič v lUcIi komandant general Viš-Se(lstva 0<5iOVOru s Predsednikom pred-L°tti in .Slovenije Janezom Stanovni-v°iaškpKaSneie Predsednik vrhovnega Na r>orl?a .s°dišča general Šunjeran. ^ Poril . ounjeiau. do reak ?4 uradne izjave je prišlo sLupščjnC^e Predsedstva Slovenije in cij je , e Slovenije. Smisel teh reak-tava spoJTe s to odločitvijo kršena us-na pa : ustava SR Slovenije, krše- Uost slov UCb enakopravnost in suvere-i® kasn ®nsLega naroda. O problemu SpRj jneIe razpravljalo predsedstvo sPoštuiP2aprosil° vojaško sodstvo, da fredseckt Ust?vnosti in zakonitosti. Lonsuu.J0 ie odgovorilo, da je po Organi , p z. ustreznimi pristojnimi Vojašken90tOV-l°' ^a s 1° odločitvijo I°st nista Ledišča ustavnost in zakoni-?redsedst kr®enI lu je s tem seznanilo i oprava V° na Predvečer 22. julija. a Pa so t ^ .teLla v skupščini, reagira-!Vo Dišat™.-1 Posamezna društva, druš-nekateraeVH društvo prevajalcev in LP Slovpn-^ dru9a- Zahteva organov POstopek 'I6, Li so zahtevali korekten Poeja dn;„Pa ne 0groža interesa nobe-Pjegove r?e9a naroda ali narodnosti, Pravice ali njegovega položa- Or Pstavno ^OP problemov se nanaša na lorija h Vni asPekt- CK ZKS je ?redsedst,,a Rokovna podlaga, ki je ia°blikova SP P-I služila kot podlaga r110 Upoštp s,;aIIšč, očitno ni korek-ab° iezikn!^ UStave SFRJ- Ta ureja l6ra spadatn zyezn*I1 organov, med ka-VoJaška tol i l11111 vojaško sodišče in NAriA, 1 stva' Ustava Jugoslavije JEVANJE NA 2. STRANI Po odločitvi predsednika republike, da poglobi kritične izjave sicilskega sodnika Borsellina Pozitivne reakcije na Cossigov poseg o zastoju v sodnih preiskavah o mafiji RIM, PALERMO — Mafijska hobotnica bi lahko ponovno dvignila glavo, pa ne samo zaradi tega, ker se dejansko počasi reorganizira, ampak predvsem zaradi tega, ker se odpirajo velike vrzeli v delovanju sicilskega sodstva. Trditev je že sama po sebi huda, toliko bolj, ker jo je izrekel Paolo Borsellino, trenutno javni tožilec v Maršali in bivši član palermskega protimafijskega teama. Predsednik republike Cossiga ni preslišal Borsel-linovega klica na pomoč. Sicilskemu sodniku je verjel na besedo in je zato pismeno vprašal ministra za notranje zadeve Gavo, ministra za pravosodje Vas-sallija in vodstvo Višjega sodnega sveta, naj mu posredujejo vse potrebne informacije o kritičnem stanju, ki ga je opisal sicilski sodnik, predvsem pa naj ga podrobno obvestijo o razpletih preiskav in procesov trenutno v teku. Vprašanja, ki si jih je postavil predsednik republike, so vprašanja, ki zanimajo celotno italijansko družbo, saj gre za boj proti mafiji. Država je v prej- V Palermu umorili Grecovega sodelavca NA 2. STRANI šnjih letih zadala nekaj izredno hudih udarcev mafijskim organizacijam, kot je razvidno tudi iz razsodb maksiprocesov in številnih preiskav v teku, po mnenju Paola Borsellina pa je prav ta državna struktura zdaj v krizi. Preiskave so površne in običajno ne segajo do »tretjega (najvišjega, op. p.) nivoja«, protimafijski team je bil razpuščen, nekaj je zaškripalo v impozantni strukturi sicilskega sodnega aparata. Cossiga je že včeraj zjutraj sprejel ministra Gavo in namestnika predsednika Višjega sodnega sveta Cesareja Mirabellija, ki sta mu poročala o vprašanju boja proti mafiji na Siciliji, v popoldanskih urah pa se je sestal tudi z ministrom za pravosodje Vassalli-jem. Politični svet je soglasno podprl poseg predsednika republike. Strankarska glasila 1'Avanti, la Voce repubblicana in il Popolo so objavila pozitivne komentarje, čeprav so socialisti dodali, da ima najbrž tudi vlada nekaj zaslug za to, da se na Siciliji kvarijo odnosi v sami sredi palermske sodne organizacije. Predsednika republike je včeraj obiskal tudi komunistični sekretar Occhetto, ki mu je osebno izrazil podporo KPI v tem boju proti sicilski »protidržavi«, kot je mafijo imenoval šef palermske policije. Prav v Palermu je bil poseg predsednika republike deležen največjega odmeva. V mestu, kjer je mafija prav včeraj podpisala zgovoren umor 26-letnega Santa Prestifilippa, pripadnika klana Michela Greca, je bilo dejansko že nekaj mesecev izredno vroče. Preizkušenemu in priznanemu sodniku Falconu so odvzeli vse pomembne preiskave, ki so izhajale iz malrsiprocesov; policija je menda izgubila evidenco nad novimi premiki v osrčju palermske mafije, ki se je morala temeljito reorganizirati, saj je večina zgodovinskih bossov v zaporu; protimafijski team naj bi morali v kratkem odpraviti; še prej pa je prišlo do bistvene rošade na vodstvu Višjega sodnega sveta, kjer so povsem zanemarili doprinos mlajše generacije preiskovalnih sodnikov. Tudi med sodniki je menda prišlo do pomembnih sporov, ki so privedli celo do tragičnih razpletov. Javnega tožilca Gaetana Costo naj bi umorili predvsem zaradi tega, ker je zaman zahteval od namestnikov, naj podpišejo niz zapornih nalogov za nekatere vidne mafijce. Njegovo ime je tako postalo javno, sam pa je postal tarča hobotnice. Palermski sodniki so tudi zanemarili poročila namestnika kvestor-ja Borisa Giuliana, ki je trdil, da ne more sam voditi določenih preiskav. Tudi njega je mafija enostavno utišala. Malodane edini glas, ki se je v teh dneh dvignil proti izjavam sodnika Paola Borsellina, prihaja iz vrst palermskega preiskovalnega urada. Sef urada Antonino Meli je namreč demantiral Borsellina, zanikal vest, da so skušali ukiniti protimafijski team, in izjavil, da bo protestiral pri Višjem sodnem svetu. Obrat ACNA bodo preventivno zaprli za 45 dni SAVONA, RIM — V Cengiu blizu Sa-vone so se tudi včeraj ves dan nadaljevale demonstracije delavcev, ki nasprotujejo zaprtju obrata ACNA, in prebivalcev doline pormida, ki njegovo zaprtje odločno zahtevajo. Ozračje je bilo občasno zelo napeto, vendar ni prišlo do hujših izgredov. Včeraj v zgodnjih jutranjih urah je v Cengio prispelo kakih 300 naravovarstvenikov, ki so se v avtomobilski koloni peljali skozi mesto in neprekinjeno hupali. Krajevno prebivalstvo, ki se sicer ne more sprijazniti s »sožitjem« tako nevarnega obrata, kot je ACNA, pa tega početja ni odobravalo. Delavci pa so se z družinskimi člani - vseh skupaj je bilo preko tisoč - zbrali na parkirišču pred tovarno in mimo demonstrirali. Tovarna ACNA zaposluje 750 delavcev in že vrsto let obratuje brez izgub. Tudi v Rimu pa so se včeraj ves dan nadaljevala pogajanja na ministrski ravni. Minister za okolje Ruffolo je že v ponedeljek napovedal preventivno zaprtje obrata, kar je seveda izzvalo vrsto različnih reakcij. Vsedržavna tajništva sindikalne konfederacije CGIL, CISL, UIL so takoj zahtevala udeležbo pri pogajanjih, saj menijo, da so enostranske odločitve vlade nekorektne. Razna pristojna ministrstva so se včeraj posvetovala s predsednikom vlade De Mito, v zgodnjih večernih urah pa je predsedstvo vlade izdalo tiskovno sporočilo, v katerem najavlja, da bodo obrat ACNA preventivno zaprh že v petek, 5. avgusta, zaprt pa bo ostal 45 dni. V sporočilu piše tudi, da se bodo v tem času nadaljevala srečanja med vlado, lastništvom obrata in sindikati, katerih namen je izdelati ustrezen tehnični načrt bodisi za varstvo okolja v dolini Bormida in prebivalstva, bodisi za delavce same. Na sliki (telefoto AP): prebivalci zahtevajo zaprtje tovarne ACNA • Kučan Uspešno posredovanje generalnega tajnika svetovne organizacije NADALJEVANJE S 1. STRANI določa, da so v SFRJ v uradni rabi jeziki narodov, torej vsi, jeziki narodnosti pa da se uporabljajo v skladu z ustavo Jugoslavije in zveznim zakonom. S to ustavno določbo je neposredno določeno, da so v zveznih organih v uradni rabi vsi jeziki narodov; edino izjemo določa ustava Jugoslavije z določbo, po kateri se pri poveljevanju in pouku JLA lahko v skladu z zveznim zakonom uporablja eden od jezikov narodov Jugoslavije, v njenih delih pa jeziki narodov in narodnosti. To je sedaj po zakonu srbohrvatski jezik. Za vse druge primere je uradna raba jezikov narodov v zveznih organih določena neposredno. CK ZKS dalje meni, da strokovna podlaga očitno ni upoštevala ustave SRS, ki določa, da vsi državni organi na območju SR Slovenije poslujejo v slovenskem jeziku. Ustava SR Slovenije zelo precizno določa, da vsi državni organi na območju Slovenije poslujejo v slovenskem jeziku, kar velja tudi za zvezne organe, ki poslujejo na ozemlju Slovenije, torej tudi za vojaško sodišče in vojaška tožilstva. Glede na to, da so v zveznih organih v uradni rabi jeziki narodov, ki jih določajo republiške ustave, je torej treba v postopku pred vojaškim sodiščem, ki posluje na območju posamezne republike, uporabljati kot uradni jezik jezik naroda, ki je tam v veljavi. V SR Sloveniji torej slovenski jezik. Vprašanje jezika v postopku pred vojaškim sodiščem v Ljubljani je zato vprašanje širših razsežnosti. Ne gre za pravice obtožencev, da spremljajo postopek in se branijo v svojem jeziku, marveč za načelno vprašanje uradne rabe slovenskega jezika na območju SR Slovenije in v zveznih organih kot izrazu suverenosti slovenskega naroda, ki jo ta uresničuje v SR Sloveniji in v SFR Jugoslaviji, torej tudi v vojaških sodiščih in tožilstvih. Tretji sklop problemov, ki jih je obravnaval CK ZKS, zadeva politične vidike in posledice te odločitve, ki je znatno poslabšala politično razpoloženje v Sloveniji. Postavljajo se tudi vprašanja avtoritete slovenskih političnih organov, njihove legitimnosti, a tudi vprašanje, ali je slovenska suverenost v Jugoslaviji res omejena. V javnosti še namreč sliši vprašanja, kdo jih je dolžan ščititi in kako se je mogoče postaviti zoper centralistične in unitaristične tendence, ki ob separatističnih očitno obstojijo in se krepijo. Širi se mnenje, da v Jugoslaviji ni zagotovljena suverenost in enakopravnost slovenskega naroda, njegove kulture in samobitnosti. To dejstvo odpira potrebo po analizi pravnega in političnega položaja vojaškega pravosodja. Kučan je poudaril, da bo to vplivalo tudi na položaj slovenske manjšine v Italiji in Avstriji. »Storjena je bila napaka, ki ne pomaga njihovi borbi za enakopravnost, niti njihovi načelni drži, pa tudi ne našim naporom in podpori SR Slovenije in SFR Jugoslavije, ter prizadevanjem po priznavanju enakopravnosti v Italiji in Avstriji.« Ta dejstva so že izrabile konservativne sile, objavil jih je avstrijski oziroma koroški tisk, slišati jih je bilo tudi na tržaškem radiu. Iranska vlada pripravljena spoštovati vse točke resolucije Varnostnega sveta NEW YORK — Generalni sekretar svetovne organizacije Perez De Cuellar se je včeraj dvakrat sestal z iranskim zunanjim ministrom dr. Alijem Ak-barjem Velajatijem. Iranski zunanji minister je po pogovorih izjavil, »da so bili zelo konstruktivni in plodni.« Podobno so jih ocenili tudi predstavniki OZN, ki izjavljajo, da je Iran pripravljen sprejeti vseh 10 točk resolucije Varnostnega sveta 598. Danes se bo De Cuellar sestal tudi z iraškim zunanjim ministrom Tarigom Azizom, ki je sinoči prispel v New York. Iraška stran je sicer terjala neposredne pogovore z iranskim zunanjim ministrom (da bi se lahko, kot trdijo iraški diplomati, osebno prepričali, da so iraške namere resne). To možnost so iranski predstavniki včeraj kategjorično zavrnili. Generalni sekretar svetovne organizacije se bo zaradi tega naslednje dni ločeno pogovarjal z obema zunanjima ministroma. Predsednik Varnostnega sveta, brazilski predstavnik v OZN Paulo Noguiera Batista, je izrazil prepričanje, 'da se bosta Velajati in Aziz ob koncu pogovorov in podpisu posebnega protokola verjetno vendarle sestala. Pred začetkom včerajšnjih pogovorov je predsednik Varnostnega sveta izročil iranskemu zunanjemu ministru sporočilo vseh 15 članic Varnostnega sveta (v njem je tudi Jugoslavija), v katerem izražajo »največjo zaskrbljenost zaradi nadaljevanja spopadov na fronti in pozivajo obe strani, da jih takoj prekinejo.« Članice Varnostnega sveta izražajo prav tako zaskrbljenost zaradi nove iraške ofenzive in posebej zara- di trditev o tem, da je iraška vojska začela znova uporabljati plinsko orožje. Iranski diplomatski predstavniki v svetovni organizaciji trdijo, da so iraška vojna letala včeraj na področju vzhodno od ceste Ah vaz Koramšar nekajkrat obstreljevala iranske enote s plinskimi bombami. Iranski predstavniki v OZN trdijo, da so iraške sile včeraj prodrle doslej najbolj globoko na iransko ozemlje (približno 50 km) in da so zasedle več iranskih obmejnih mest. Trdijo tudi, da so iraške trditve o tem, da so se njihove enote do torka ob polnoči umaknile z iranskega ozemlja, neresnične. Iranski zunanji minister Velajati je ob tem izjavil, »da bo iraška vojska dobila lekcijo, ki si jo zasluži«. Diplomati na sedežu svetovne organizacije sodijo, da poskuša Irak na ta način doseči vojaško prednost, ki jo bo poskusil unovčiti na pogovorih z generalnim sekretarjem o premirju oziroma o izvajanju resolucije 598. Slišati je tudi mnenja, da bo Irak poskušal diktirati pogoje premirja, kar utegne zelo zaplesti sedanja pogajanja. Celo predstavniki nekaterih arabskih držav, ki sicer podpirajo Irak, izjavljajo, »da se je Irak znova spozabil (tako kot na začetku vojne) in da se svetovno javno mnenje obrača proti Iraku«. Generalni sekretar svetovne organizacije Perez De Cuellar je včeraj pozval iranskega zunanjega ministra Velajatija, »naj zastavi svoj vpliv za izpustitev zajetih ameriških in drugih talcev v Libanonu«. Velajati je po pogovorih z De Cuellarjem izrazil prepričanje, »da bodo vsi talci kmalu na prostosti«. Uradni tiskovni predstavnik Bele hiše Mariin Fjj zwater je včeraj »kategorično zavrnil poziv Pr, nika iranskccja parlamenta Hashemija Rafsandzs da bo Iran pomagal osvoboditi ameriške talce v banonu, če bo vlada ZDA vrnila iransko premožen) ' ki ga je zaplenila ob zasedbi ameriškega velepoS j ništva v Teheranu 1979. leta«. Uradni predstavn ZDA izjavljajo, »da se ZDA ne bodo spustile v W ^ kršno trgovino za osvoboditev 9 ameriških talce Libanonu«. .. Ob razčiščevanju tako imenovane afere >>IraI!;L te« je prišlo na dan, da so ZDA 1985. in 1986. j tajno prodajale orožje Iranu v zameno za izPus"L.j. zajetih Američanov. Na ta način je Reaganovi aan^ nistraciji uspelo osvoboditi 3 svoje državljane, ki jih ugrabile proiranske islamske skupine v Libanonu- Ob zasedbi ameriškega veleposlaništva v Ten^ ranu je takratna Carterjeva administracija zapleu1 za približno milijardo dolarjev iranskega Prein0 v nja v ZDA, med drugim tudi za več sto milijon dolarjev orožja, ki ga je v ZDA kupil še bivši iranSz. šah. ZDA vztrajajo pri tem, da ostane v veljavi [a sodba posebnega tribunala za poravnavo s sedeže v Haagu, ki je pred leti razsodil, da pripada obliki odškodnine za poškodovano ameriško Pre®.), ženje v Iranu in vzdrževanje zaplenjenih iransK^ predmetov približno milijarda dolarjev, Iranu pa približno 118 milijonov dolarjev. UROŠ LIPUŠČEK Umor Grecovega sodelavca Prestifilippa mafijski izziv sicilskim preiskovalcem PALERMO — Mafijske organizacije so včeraj pokazale zobe in neposredno odgovorile državi, ki se jim postavlja v bran, z umorom enega izmed najbližjih sodelavcev bossa Michela Gre-ca. Žrtvi je ime Santo Prestifilippo, izvajalci umora pa. so streljali nanj s puško z odžaganimi cevmi. Po izjavah nekaterih prič, ki so sicer izjavile, da morilcev niso videle v obraz, so ti pokončali Prestifilippa s puško in nato v znak prezira izstrelili še zadnji strel v teme. Kraj, v katerem je prišlo do mafijske eksekucije, ni bil izbran naključno. Prestifilippovo truplo je namreč ležalo pred vhodom v posestvo Favarella, last Michela Greca, ki je prav predvčerajšnjim pospremil policiste in finančne stražnike na »ogled« svojih imetij v palermskem zaledju. Izjemno strogi varnostni ukrepi in prisotnost številnih agentov javne varnosti so spremljali predvčerajšnji povratek bossa, ki mu v mafijskih krogih pravijo »il papa«, na posestva, kjer so ga aretirali. Celotno območje Croceverde Giar-dini, kjer se nahajajo tudi sadni nasadi posestva Favarella, je ostalo nekaj ur izolirano, včeraj pa se je na istem kraju pojavilo truplo enega izmed članov mafijske družine Prestifilippo, znane zaradi tega, ker je izstopala v boju za nadoblast v osrednji organizaciji palermske mafije na začetku osemdesetih let. Bratranec včerajšnje žrtve mafijskega nasilja je bil Giovanni Prestifilippo, vsesplošno znan kot naboljši plačan morilec sicilske mafije. Z njim so nasprotniki vsekakor že obračunali, saj so ga umorili še pred zaključkom maksiprocesa. Umor Santa Prestifilippa je torej sporočilo in izziv, ki ga palermski preiskovalci ne bodo smeli prezreti, in prav tako ne najzvestejši Grecovi možje. Prestifilippu so tudi sodili na prvem maksiprocesu, kjer ni bil obsojen zaradi primanjkovanja dokazov. Od razsodbe dalje je bil Prestifilippo v službi na posestvu Favarella, kjer je bil paznik in občasno tudi kmet, čeprav je bil znan predvsem kot zvest »papežev« sodelavec. Na sliki (telefoto AP); truplo Santa Prestifilippa, enega izmed najzvestejših sodelavcev bossa Michela Greca Japonsko ribiško ladjo so dvignili na površje V japonski ribiški ladji, v katero je pred dnevi trčila podmornica, so reševalne ekipe našle še deset trupel (Telefoto AP) Razstrelivo je bilo namenjeno v Libijo F Neaplju zaplenili tovornjak smodnika NEAPELJ — Agenti letečega oddelka neapeljske kvesture so včeraj odkrili in zaplenili tovornjak s 325 kilogrami razstreliva, preden bi ta tovornjak vkrcali na ladjo, namenjeno v libijsko glavno mesto Tripolis. Policisti so aretirali dva libijska državljana in priprli dva šoferja tovornjaka, 36-let-nega Alfonsa Damiana in 20-letnega Giovannija Carusa, oba že stara znanca neapeljskega sodstva. Libijca, ki so ju aretirali, pa sta 30-letni Shukri She-rir, ki živi v Firencah, kjer je vpisan v zavod De Medici (sam je sicer izjavil, da je tolmač), in 31-letni Guwedar Ab-dunnaser, ki pa preiskovalcem o sebi ni hotel dati nobenih podatkov. Oba sta tudi zanikala, da bi bila kakorkoli vpletena v trgovino z orožjem. Razstrelivo, ki so ga zaplenili, je v bistvu smodnik v 25-kilogramskih zavojih. V Neaplju ga v majhnih količinah uporabljajo za umetne ognje, v Libiji pa se ga poslužujejo kot sprožilec pri nabojih. Poleg tega so bili zavoji izdelani tako, da bi lahko služili kot bombe. Na letečem oddelku so prejeli obvestilo o tovornjaku okoli poldneva. Takoj so začeli s pregledovanjem tovornjakov, vozilo z razstrelivom pa so odkrili šele več kot štiri ure kasneje, okoli 16.30. Pred tovornjakom sta se v zasebnem avtu peljala oba Libijca, v avtu pa sta imela štiri zavoje zažigal-nih vrvic. Tako špeditersko podjetje kot tudi šoferja tovornjaka so zanikali, da bi bili vedeli za vsebino tovora, vendar jim preiskovalci, kot kaže, ne verjamejo. Obtoženi so bili trgovine z orožji Oproščeni lastnik* družbe Valsella MILAN - Preiskovalni sodnik iz Br®* cie Culot je oprostil industrijca Fet^ nanda Borlettija in njegovega sina G1 ^ vannija obtožbe, da sta prodajala nuj1 Siriji preko Španije, Nigerije in Tur&U ker dejanje ni kaznivo. Bivši pooblašč® upravitelj družbe Valsella Paolo Tots®,^ To, vsi funkcionarji družbe in posred® Aldo Anghessa pa so bili oproščeni, 11 niso zagrešili dejanja. ■ S to odločitvijo preiskovalnega s° .j ka se je tako po vsej verjetnosti k011^. postopek, ki je svojčas vzbudil val P°L mik. Družba Valsella je bila namreč tožena, da je prodajala orožje vojsk®), čim se državam preko bolj ali manj P‘ kritih posrednikov, marsikdo pa je g° ril tudi o »političnem« ozadju zadeve, je družba Valsella povezana s Fiatoi® • prav tedaj so bile v teku žolčne p0)eITi ke o premoči Agnellija v italijansk®^ gospodarstvu. Na valu tega dogodka nato v Italiji sprožili tudi nekatere dr®^ sodne preiskave v zvezi z domnev prodajo orožja »nedovoljenim« država se nadaljujejo spopadi V Izraelu TEL AVIV - V Izraelu se nadaljujejo neredi. Ob priliki islamskega praznika »žrtvovanja« je pri Gazi prišlo do spopadov med manifestanti in izraelskimi vojaki. Slednji so v begunskem taborišču Šatiju streljali na ljudi, ki so priredili nacionalistično manifestacijo, in ubili 13-letno deklico ter ranili 4 mladeniče. Na tem območju so takoj uvedli policijsko uro. Ob priliki tega praznika so v Cisjordaniji, v Nablusu in v bližnjih begunskih taboriščih policijsko uro preklicali, da bi se lahko muslimani udeležili zaključka praznovanj. Prebivalci niso vsekakor imeli za to dovolj časa, saj so bili primorani ostati doma skoraj 7 dni. Policijsko uro so bili preklicali tudi v krščanskih mestecih Beit Jaha in Beit Sahur blizu Betlehema. Vojaški glasnik je povedal, da policijska ura še naprej velja v begunskem taborišču Džebalia (že 6 dni), v Cisjordaniji pa samo v nočnih urah v Kalkiliju. Dnevnik Hadašot je medtem z velikim poudarkom objavil fotografske posnetke, na katerih je vidno, kako se trije izraelski vojaki s pendreki in brcami znašajo nad tremi Palestinci, dvema mladeničema in odraslo osebo, ki jim je priskočila na pomoč. Do spopada je prišlo blizu Betlehema v torek popoldne. Ko so vojaki zagledali časnikarje, so jim skušali odvzeti fotografske aparate in izkaznice. »Za vse so krivi časnikarji,« je kričal eden izmed njih. Drugačen dogodek pa je v Betlehemu v petek sprožil polemiko med izraelskimi vo- jaškimi in belgijskimi diplomatskimi oblastmi. Belgijski podkonzul Roger de Wulf se je podal do vojaškega poveljstva, da bi vprašal dovoljenje za odhod v Beit Sahur. Tam je zagledal nekaj vojakov, ki so grobo pretepali Palestinca. Po mnenju vojaških oblasti naj bi zatem konzul pljunil vojakom v obraz, sicer ne da bi jih zadel. Konzul je obtožbe zanikal in dejal, da je le s kretnjo izrazil svojo grozo ob tako neokusnem dejanju. Vojaški glasnik pa vztraja pri svoji verziji: po njegovem se je de Wulf vedel »sramotno in prostaško, vsekakor nevredno države, ki jo zastopa«, zahteva pa celo poseg ministra za zunanje zadeve. Medtem se je oglasil belgijski veleposlanik v Tel Avivu Gerard Jacgues, ki odločno zanika, da bi lahko de Wulf storil kaj podobnega, (ag) Bo zaslišanje Ramba privedlo do novosti? ANCONA — Jutri zjutraj bodo zaslišali »Ramba«. PjF iskovalci si sicer ne delajo večjih utvar, da bi Filipp0 Cristofaro spremenil svojih prvotnih izjav, češ da je f ®r f novo iz ljubosumja ubila Diana Beyer. Imajo ga vsekak za režiserja, če ne tudi izvajalca, umora. Rešile pa so 9 ' kot znano, izjave 17-letne Diane, ki si je prevzela vso o govornost. Preiskovalci pa v to močno dvomijo, saj 11131 kateri indic kaže na drugačen razplet dogodkov: nerazu ... - - . _ - - 'j .... * - . _ ^ . 1_J Ijivo je npr., kako je lahko prišlo do ljubosumja po kom' urah plovbe (prej se dve ženski nista poznali); De CrlS10 u ro je na vsak način hotel odpotovati 3 dni prej (po 3 cm bi se bil ' .............. merni umor?); .-»iuiai mii amu pusnei zanesljivo ni bila tako »provokantna«, kot trdi Diana; staja možnost, da je De Cristofaro kupil nalepke za Pr menovanje katamarana že pred odhodom. moral potovanja udeležiti Curinin prijatelj - 11 ror?); Annaritin stric je posnel odhod: AnnaI'1h. Od jutri do nedelje V Bardu praznik Zveze slovenskih izseljencev Walter Drescig koV«DO — Praznik, ki ga vsa-Zve et° v Poletnem času prireja StajZa.s'ovenskih izseljencev polisi? ze tradicija; prireja ga z ramen°m’ nudila emig- v 0m' k* se vračajo na dopust jn 7°vino, priložnost srečanja ra? afužabn°sti, predvsem pa selj l^anta ° problematiki iz- ,,iin^nStVa' ° tem' ka,io se z razdaj 1 problemi soočajo in spopa-nj 2 stovenski emigranti v tuji-" po povratku v rodne kraje, sj v®Za slovenskih izseljencev Preri en®m prizadeva, da bi jn astavila stvarnost Benečije področja videmske po-etni^ne' živijo Slovenci, ban?1'-?11*0111 in njihovim druži-bik . ° ie *ani priredila praz-vrs,.emigranta, ki je bil v prvi s^j.1 .Posvečen otrokom sloven-tniči .Izseljencev, v Klodiču v gr-£ki občini. BarHt0S Pa ie Prišel na vrsto pr °. v Terski dolini, kjer se Sre-ujema s tradicionalnim šp; aniem, ki ga prireja tamkaj-t sekcija bivših izseljencev. po|saznik se bo začel jutri po-pj„ ne z odprtjem kioskov in s b^m. Nadaljeval se bo v so-bri ’ *° P°' med drugim, ob 19. }0( v eentru Stolberg otvoritev Vas."r,aiske razstave »Ljudje in je n,.?'80^6 Terske doline«, ki jo rapt lredila sekcija bivših emig-pllr.°v iz Barda s sodelovanjem zgr .abskega raziskovalnega kr0v??nia iz Cente in pod poveljstvom občine Bardo. Vrstj ne druš' dirigira komorni orkester tega Prof. Zannerini je izrazil začudenje glede teh nenadnih, sko bi rekli nepričakovanih denarnih 0 tegljajev, na katere ni bil očitno V-nihče pripravljen. Kot vsako let° ) namreč društvo računalo predvsem denarne podpore javnih ustanov, k sta Občina in Pokrajina. Poleg tržas letoviščarske ustanove in deželne9 sedeža RAI pa so k pobudi od vse9 začetka redno pristopile tudi nekat® _____1___ *___Ll As_” _ 1__L________JjS** zasebne institucije, kot na primer čna zavoda Banco di Napoli in B3n,j. popolare di Novara ter Lloyd Adria co. Še posebej vzbuja začudenje sta11 če Pokrajine Trst in njenega Odbo. ništva za kulturo, ki je bilo med PrV mi navdušenci nad to glasbeno zal111 lijo in se je vsa tri leta odzvalo pr° šnjam Opere Giocose. Društvo lab* sedaj razpolaga le s štirimi milijoni ' ki jih je za pobudo na posebno Pr prošnjo prispevala Občina Trst. jina pa se v opravičilo brani z d®J stvom, da je bilo v razmerju z lansK' položajem letos za razne kulturne V° bude razpoložljiva le polovična vso denarja. .« Promenadni koncerti so se razvid Zannerinijeve zamisli, da bi tako r koč glasbeno izkoristili naravno leP° to Miramarskega parka. Vsako leto J bil zato tudi skrbno izdelan glasbe spored. Čisto nič ni bilo namr®. predanega golemu naključju, niti izB. ra prostora ne. Popoldanski gl33^6,,] sprehodi so se začenjali ob Labodje^ jezeru, kjer je samo okolje narekov® ^ izbiro glasbenih del, ki so vezana 11 naravo. Pod kipom nadvojvode Mak5 milijana, kjer je prostor nekoliko ve ji, je orkester izvajal skladbe, pri kat® rih je prihajala do izraza predvse zvočnost. Poseben je bil repertoar, je prišel v poštev ob gradiču, Prve,c bivališču plemenitega para. Tu so bi ^ namreč uprizorjene prave opere v m8^ lem, vokalno-instrumentalna dela 1 komorno zasedbo, ki so doživela ve no uspeh že zaradi svoje vedre, ve krat tudi zabavne vsebine. Prostor 0 kapeli San Canciano je seveda nar® koval cerkveno ali vsaj mistično oba vano glasbo. Senčnata jasa sredi hor°g vega gozdiča, pod kipom belgijskeS kralja Leopolda L, Scharlottinega ta, je bil edini prostor, ki ni imel svo)^ značilne glasbene izbire. Pravi iz_ čustvenosti pa je vsakič doživel koB cert v Miramarskem portiču, kjer je z, sam zaton ustvaril romantično vzda je. Vsak glasbeni sprehod se je tak. zaključil s koncertom v večji zased,. (večkrat je z orkestrom nastopil tur0tronu' in seveda drugi prj adeti občani. Ugovore so Ciji^vile tudi razne organiza-ke ' H* zastopajo interese kraš-bjy^ jn ne samo kraškega pre- Ba^0i,sm° že pisali, je v sami želi°V*c* stekla širša akcija, ki jgoi^^ruhncje obvestiti ljudi o ka: niil ugovorih, saj gre za dole z Z.al)ieleno zadevo. Vsekakor Utež • puurembno, da tudi posa-ne n*ki uradno izrazijo svoje Uch iVanie nad varianto regu-9raa • 9a načrta, ki določa za pr: ani° sinhrotrona najbolj ne-P Jj^ren kraj. Pijj Predstavljenih ugovorih bo obA.j pdločati novoizvoljeni jej nnski svet. Varianto je spre-je nPr,eišnil občinski svet, ki mu Oanj- loyal žuPan Staffieri. Se-prgP ubčinski svet je po sestavi Ppat?1- p ernljavo Mikisa Theodo rakisa. ^pendija D ugronome j^Uiskp^Uanci na fakulteti za agro-doProšniB e lahko še do sobote odda-u za štipendijo, ki jo razpisuje tav hdiia • nova TRSA. Razpoložljiva tvi^avarJ6 ena' namenjena pa je tir?, hiik na Področju cvetličarstva. Cvv Ur u hpendije, ki znaša 16 milijo-etUčars.° svoje raziskave opravljal v ern centru ERSA na Proseku. V Trstu je le malo zanimivih cerkva in še te turistično niso ovrednotene Marsikateri obiskovalec našega mesta bo spoznal zgodovinski razvoj ter svetovljansko razsežnost Trsta tudi z ogledom najznamenitejših cerkva. Značilno je namreč, da je mesto v svojem zgodovinskem razvoju kljub prevladujoči katoliški veri sprejelo medse tudi številne verske skupnosti: srbsko pravoslavno, grško pravoslavno, židovsko, luteransko ter anglikansko. Resnično zanimivih ter umetniških cerkva pa ni veliko: od skupnih 76 je v tržaški pokrajini turistično pomembnih le kakih deset, ki pa so skoraj vse osredotočene v starem delu mesta in v Terezijanski četrti. Stari del mesta Požar je včeraj spet poškodoval kakih 30 hektarjev gozdne površine. Gost dim nad hribom Medvedjakom med Repentabrom in Fernetiči se je pojavil okrog 16. ure popoldne. Gozdni čuvaji, gasilci, prostovoljci skupin civilne zaščite so takoj prihiteli na kraj požara. Nekaj ur kasneje je priletel še helikopter Elidolomiti, ki je bil reševalnim skupinam v veliko pomoč. Z gasilskimi avtomobili ne bi bilo mogoče doseči žarišč požara, ker je teren za vozila nedostopen. Kljub vsemu trudu pa včeraj ni bilo mogoče omejiti požara. Ko se je začelo mračiti, je moral helikopter pristati, pa tudi reševalci so morali prekiniti z gašenjem. V temi je namreč tako delo skrajno nevarno. Le nekaj ljudi bo ostalo na kraju požara čez noč, ko pa bo začelo vstajati sonce, bodo gozdni čuvaji, gasilci in prostovoljci nadaljevali z delom. Gmotne škode včeraj še ni bilo mogoče oceniti. Prav tako ni znano, kolikšno površino so uničili ali poškodo- nudi pazljivemu turistu marsikaj zanimivega. Običajno si obiskovalec ogleda simbol mesta, katedralo sv. Justa, ki je tudi najbolj bogata z umetninami. Zgrajena je bila v XI. stoletju na temeljih dveh starokrščanskih bazilik. Slog je romanski. V notranjosti si turist lahko ogleda freske iz XIV. stoletja, baročno kapelo s freskami slikarja Ouaglie. Za lepo železno ograjo, izdelano leta 1650 v Ljubljani, so ohranjene najdragocenejše umetnine: srebrni križ iz XII. stoletja, zlat gotski relikva-rij sv. Justa, srebrni doprsni kipi apostolov Petra, Pavla, Andreja in Filipa ter srebrna in zlata monštranca. vali plameni. Kaže, da gre za kakih 30 hektarjev gozda. Ognjeni zublji pa sp se čez noč verjetno razbohotili, saj reševalne skupine do večera niso mogle zajeziti požara. Kaj več bomo lahko izvedeli šele danes, kaže pa, da je ogenj uničil podrastje, grmičevje in mlada drevesa, prizanesel pa je večjim borom. Vzroki gozdnega požara na Medvedjeku niso znani. Po vsej verjetnosti ga je iz malomarnosti zanetil kak izletnik, nikakor pa ne gre izključiti možnosti namernega požiga. Nobenega dvoma pa ni, da je za požare v gozdu vedno kriv človek. V nedeljo se je silovit požar razbohotil na Frankovcu pri Trebčah. Reševalne skupine so potrebovale dva dni, preden so dokončno zaključile delo. Ko so pogasili ognjene zublje, je bilo namreč treba bonificirati teren in se prepričati, če pod presušenimi borovimi iglicami ne tli žerjavica. Le sunek vetra bi bil dovolj, da bi se ogenj spet razplamtel. V bližini rimskega gledališča je vredna ogleda romanska cerkev sv. Silvestra, najstarejša v Trstu. Zgrajena je bila v XI. stoletju na temeljih rimske stavbe. Notranjost hrani lep marmornati oltar in krstilnico. Leta 1785 je postala cerkev last protestantske skupnosti. V neposredni bližini stoji ena od naj lepših baročnih stavb v Trstu: cerkev sv. Marije. Zgradili so jo leta 1682. Umetniška mojstrovina je predvsem mogočen glavni oltar ter stranski oltarček s slonokoščenim križem; zanimiv je tudi križev pot slikarja Wostrija. V Ulici Madonna del mare 11 so ostanki starokrščanske bazilike z lepimi mozaiki ter napisi najstarejše krščanske skupnosti v Trstu, imenovane »sancta ecclesia tergestina«. Bazilika je bila podrta leta 1783. Tudi v srcu Terezijanske četrti so dragocene priče tržaške preteklosti. Najlepša je seveda srbska pravoslavna cerkev. Sezidana je bila na kraju prejšnje pravoslavne cerkve, ki je imela dva zvonika, zgrajena po vzoru ruskih. Nova cerkev je bizantinskega sloga. Notranjost je razkošna ter poslikana š freskami in mozaiki, v glavni apsidi je velik kamnit križ, okrašen z dragulji in srebrom. Nad oltarjem pa visi velika srebrna svetilka, ki jo je daroval leta 1782 ruski nadvojvoda Pavel. Grška pravoslavna skupnost pa ima svojo cerkev na Nabrežje tretjega novembra 7. Zgradili so jo leta 1786, prenovili pa leta 1819. Tudi tu so shranjene prave mojstrovine. Na stropu je veličastna slika, imenovana Pantokratos, pred oltarjem pa je 29 dragocenih ikon. V Ulici sv, Frančiška 19 je židovsko svetišče, eno največjih v Italiji. Zgrajeno je po vzoru templja v Baalbeku v sirsko-babilonskem slogu, notranjost po vzoru salomonskega templja. Tudi v okolici mesta so cerkve, ki so vredne vsaj kratkega obiska. V starem delu Milj je cerkev blažene Device z lepimi freskami iz XII. in XIII. stoletja. Zgrajena je bila v IX. stoletju v romanskem slogu. V Štivanu pa je cerkev, posvečena sv. Ivanu, iz leta 1085, delno v gotskem, delno v romanskem slogu. Važna turistična točka je, predvsem zaradi razgleda, cerkev Device božje na Repentabru iz leta 1512. Tukaj se konča naš kratek oris tržaške kulturne dediščine. Tudi za cerkve velja isto kot za muzeje: cerkvena umetnost v Trstu ni dovolj ovrednotena, v turističnih vodnikih je podrobno opisana le katedrala sv. Justa, druge pa so le bežno omenjene. Tudi urniki za obiske so neprimerni: večkrat so nekatere odprte občinstvu le za verske obrede, za obisk pa se je treba prej dogovoriti. Vse to odbija turista, ki zahteva boljšo turistično ponudbo. Nič čudnega, če je Trst le postaja za potovanje v bolj privlačne in zabavne kraje. st. Sl. Na slikah: pravoslavna (levo) in evangeličanska cerkev v Trstu Po nedeljskem požaru pri Trebčah Ogenj zajel Medvedjak Nove prepovedi parkiranja Občina Trst obvešča, da so v skrbi za javno varnost predvideli dodatne trajne prepovedi ustavljanja in parkiranja na sledečih mestih: - Giottijev trg: na področju med sinagogo in podaljškom ulic Zanetti in sv. Frančiška; — - Ul. Donizetti: na obeh straneh ulice na odseku nasproti Sinagoge; — Ul. sv. Frančiška Asiškega: na obeh straneh ulice na odseku med (vključno z) Giottijevim trgom in Ul. Donizetti; — Ul. degli Alpini (Opčine): na obeh straneh ulice vzdolž poslopja št.137; — na obeh straneh ceste, ki povezuje Ul. degli Alpini (v višini št. 137) z Ul. di Monrupino. Prepovedi so uvedli v petek, 22. julija. t Zapustil nas je naš dragi Ivan Marc (FILIP) Pogreb bo jutri, 29. t. m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bazov-sko cerkev. Žalostno vest sporočajo sinova Emil in Danilo, hči Nada, snahi Vlasta in Marija, zet Franko, ljubljeni vnuki Andrej, Borut, Martin, Igor, Kristjan, Melita in Ivana ter drugo sorodstvo. Bazovica, Trebče, 28. julija 1988 Ansambel TPPZ P. Tomažič izreka globoko sožalje družinam Marc ob izgubi očeta Ivana, rednega člana zbora. t Zapustila nas je naša predraga Lidija Cattonar roj. Franco Pogreb drage pokojnice bo danes, 28. t. m., ob 11. uri iz hiše žalosti, Nabrežina Center 73, v cerkev. Žalujoči svojci Nabrežina, 28. julija 1988 t Močno prizadeti naznanjamo, da nas je zapustil naš ljubljeni Miran Terčič Od njega se bomo poslovili danes, 28. t. m. Od 15. ure bo ležal v mrtvašnici v Kopru, odkoder ga bomo ob 17.30 pospremili na koprsko pokopališče. Žalujoči žena Marija ter bratje in sestre z družinami Koper, Trst, 28. julija 1988 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so počastili spomin našega dragega Franca Sedmaka Družine Sedmak Križ, 28. julija 1988 Ob izgubi drage sestre izrekamo kolegici Rozi Franco občuteno sožalje. Delovni kolektiv Indulesa Člani balinarske sekcije ŠD Sokol izrekajo iskreno sožalje bratu Leopoldu in nečaku Robiju ob izgubi drage Lidije. Ob težki izgubi drage matere izreka Diani in družini iskreno sožalje teniški odsek ŠZ Gaja Obvestilo Kraške gorske skupnosti kmetijskim podjetnikom D. Z. št. 35 z dne 31. 10. 1987 -»Ukrepi za razvoj goratih območij« predvideva dodelitev prispevkov posameznim ali združenim kmetijskim podjetnikom za razvoj kemtijstva in povečanje dohodka kmečkih gospodarstev. Za prispevke lahko zaprosijo kmetijski podjetniki, ki so, oziroma niso vpisani v Poklicni seznam kmetijskih podjetnikov za sledeče pobude: - vodenje knjigovodstva in izpolnjevanje davčnih obveznosti; - realizacijo in nakup struktur ter opreme za zbiranje, predelavo in prodajo lokalnih proizvodov; - prenovitev in usposobitev kmetijskih zgradb upoštevajoč tipološke in arhitektonske značilnosti določenega območja; - uvedbo novih tehnologij za iz- tal za travnike oziroma pašnike; - podporo ribogojstvu; - razvoj sadjarstva. Prošnje, napisane po posebnem vzorcu, ki ga je pripravila Kraška gorska skupnost, je treba predstaviti v tajništvo gorske skupnosti vsako leto do vključno 31. marca, za tekoče leto pa do vključno 10. septembra 1988. Za potrebne vzorce za prošnje in eventualne druge informacije se lahko interesenti obrnejo na urade Kraške gorske skupnosti v Sesljanu št. 56/B. Razpisani izredni habilitacijski izpiti za šolnike Sindikat slovenske šole sporoča šolskemu osebju, ki ima pravico doseči stalno mesto po zakonskem odloku št. 140, spremenjenem v zakon št. 246 z dne 4. 7. 1988, da bodo razpisani izredni habilitacijski izpiti po zakonu 270/82: - za vrtce dne 3. oktobra 1988; prošnje bo mogoče vložiti do 2. novembra 1988, pismeni izpit pa bo 25. januarja 1989; - za nižje in višje srednje šole dne 30. septembra 1988; 5. oktobra bo ministrska odredba razobešena na skrbništvu oziroma na deželnem šolskem uradu. Med 6. oktobrom in 4. novembrom bo čas za vložitev prošenj; 13. decembra bo objavljen v Uradnem listu razpored pismenih nalog. boljšavo proizvodnih faktorjev; - izboljšanje proizvodnosti Objavljen razpis za 38 delovnih mest Vladni komisariat za deželo FJK obvešča, da je v Uradnem listu št. 52, z dne 1. julija 1988, objavljen razpis za 38 delovnih mest, namenjenih prav tolikim operaterjem za kompjutersko obdelavo podatkov v civilni upravi. Kandidati morajo izpolniti poseben formular, ki ga je mogoče dobiti na prefekturi. Prošnje je treba oddati na prefekturo najkasneje do 1. avgusta 1988. Prosilci bodo morali z ustrezno dokumentacijo dokazati, da so opravili višješolski študij. koncerti VERDI Festival operete - Poletje 1988. Do 10. avgusta se bodo v Trstu, v organizaciji občinskega gledališča Verdi, zvrstile tri operete: Straussov NETOPIR, Dostalova KLIVIA in Lebarjeva VESELA VDOVA. V soboto, 30. t. m., ob 20.30 bo na sporedu premiera operete VESELA VDOVA v režiji Gina Landija. Dirigent Rudolf Bibl. V nedeljo, 31. t. m., ob 18.00 bo na sporedu peta predstava Dostalove operete KLIVIA. Dirigent Guerrino Gruber, režija Gino Landi. GRAD SV. JUSTA Nocoj ob 21.15 bo na sporedu Baletna skupina gledališča Verdi s predstavo posvečeno Pucciniju in Verdiju. DEVINSKI GRAD Jutri ob 20.30 bo na sporedu koncert kvarteta LINHARES iz Ženeve. Izvajali bodo skladbe Praetoriusa, Gragnanija, Vivaldija in Piazzolle. IL POŠTO DELLE FRAGOLE Nocoj ob 21.00 bo v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu koncert tržaškega ansambla LA GANGA. izleti Zveza upokojencev CGIL za Vzhodni Kras, Opčine, Narodna ul. 69, tel. 214222, organizira 7., 8. in 9. septembra izlet v Firence in Pizo na vsedržavni festival Unita. Za informacije in vpisovanje ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure na sedežu. SPDT vabi vse interesente za pohod po Slovenski tranzverzali, da se še danes in jutri telefonsko prijavijo pri Vojku Slavcu (tel. 772405 od 20. do 22. ute). SIjOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Moliere GEORGE DANDIN ALI KAZNOVANI SOPROG režija Dušan Mlakar PREDSTAVE NA PROSTEM V TOREK, 2. avgusta, ob 21. uri - Barkovlje (igrišče kulturnega društva Ul. Cerreto 12) ZAČETEK PREDSTAV OB 21. URI n/^lisn banca di credito di trieste dCJKd tržaška kreditna banka razstave Na sedežu Turistične ustanove v Sesljanu je odprta razstava skulptur in risb slikarja Sergia CAVALIERIJA. V konjušnici v Miramarskem parku je odprta razstava z naslovom NOVE MEJE V ARHITEKTURI, ki prikazuje stvaritve arhitekta Maksa FABIANIJA. V Kraškem muzeju v Repnu je odprta razstava ČLOVEK IN LES. Razstavo je pripravil Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v sodelovanju z odborništvom za kmetijstvo tržaške pokrajine. včeraj - danes Danes, ČETRTEK, 28. julija 1988 SAMO Sonce vzide ob 5.44 in zatone ob 20.39 - Dolžina dneva 14.55 - Luna vzide ob 20.40 in zatone ob 4.12. Jutri, PETEK, 29. julija 1988 MARTA PLIMOVANJE DANES: ob 4.04 najnižje -68 cm, ob 10.48 najvišje 39 cm, ob 16.10 najnižje -15 cm, ob 21.48 najvišje 48 cm. VREME VČERAJ: Temperatura zraka 30,5 stopinje, zračni tlak 1014,1 mb ustaljen, veter 8 kilometrov na uro zahodnik, vlaga 60-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 26,2 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Matteo Stopper, Elisa Ritossa, Piero Costa, Debora Regina. UMRLI SO: 74-letna Antonietta Let-tich, 83-letna Alcide Baldi, 18-letna Barbara Schiraldi, 61-letni Luigi Corsi, 78-letna Italia Fratta, 78-letna Caterina Chersini, 78-letni Raffaele Martellani, 87-letna Gemma Cisilino, 72-letni Erminio Toffoli, 88-letna Maria Cociani, 81-letna Bruna Colledani, 75-letni elemente Romano. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 25., do sobote, 30. julija 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppo 1, Ul. Zorutti 19, MILJE, Lungo-mare Venezia 3. FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppo 1 (GRETA), Ul. Zorutti 19, Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, MILJE, Lungomare Venezia 3. FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, MILJE, Lungomare Venezia 3. FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. razne prireditve Glasbena zadruga Ars Nova prireja v Sesljanu do 31. julija POLETJE V ZALIVU. Vsak večer ansambli Telefon call, Dixieland, Plava trava zaborava, Happy Day + DJ Radia Opčine. Poskrbljeno za ribje specialitete, domačo hrano in pijačo. Velika loterija z bogatimi nagradami. Vstop prost! KD Primorsko vabi na tradicionalno šagro, ki bo od 29. t. m. do 1. avgusta v lepem borovem gozdiču v Mačkoljah. Jutri in soboto bo od 21. ure dalje ples z ansamblom Pomlad. V nedeljo bo ob 19. uri odprl kulturni program narodnozabavni ansambel Bratje iz Oplotnice, nadaljevala bo priznana plesna skupina Ciabs iz Tržiča. Za ples bo igral ansambel Taims, ki bo igral tudi v ponedeljek od 21. ure dalje. Kioski z jedačo in pijačo bodo delovali vsak dan od 17. ure dalje, v nedeljo pa že od 10. ure dalje. V barkovljanskem društvu bo nastopilo Slovensko stalno gledališče z Molie-rovo igro "George Dandin ali kaznovani soprog" v torek, 2. avgusta, ob 21. uri. Predstava bo na prostem. Vhod iz Ul. Bo-nafata št. 6. ŠZ Sloga priredi v soboto, 30. in nedeljo, 31. t. m. tradicionalni športni praznik na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici. Delovali bodo dobro založeni kioski, za zabavo bo poskrbel ansambel "Zvezde". Vabljeni! Poletje v zalivu Sesljan danes ansambel HAPPVDAV Nasmejana je prišla na svet JANA Da bi se naprej na smeh držala in srečo Graciji in Kazimirju dala želi kolektiv Infordata. Novopečenemu doktorju iz biologije EDIJU ZOBCU Iskreno čestita Zveza slovenskih kulturnih društev. gledališča MIRAMARSKI PARK Luči in zvoki Nocoj ob 21.30 program v nemščini in ob 22.45 v italijanščini. šolske vesti Tečaji 150 ur: ravnateljstvo srednje šole I. Cankar v Trstu obvešča, da so še vedno v teku vpisovanja za tečaj 150 ur, ki nudi možnost delavcu, gospodinji ali mlademu, ki čaka na zaposlitev, da doseže nižjesrednješolsko izobrazbo. Tečaj je brezplačen in se ga lahko udeležijo vsi tisti, ki so dopolnili 16. leto starosti in še niso, 'zaradi kateregakoli razloga, dokončali nižje srednje šole. Tečaj traja eno šolsko leto z najmanj 350 urami pouka, ki so na sporedu v popoldanskih ali večernih urah na šoli I. Cankar v Trstu. Vpisovanje in ostale informacije dobite vsak dan v tajništvu šole vse do 31. t. m. razna obvestila Pripravljalni odbor Kmetijskih dne- vov vabi vinogradnike iz tržaške pokrajine, naj sodelujejo na prodajni razstavi vin in na razstavi grozdja (špronov) v okviru Kmetijskih dnevov od 9. do 12. septembra t. 1. v Boljuncu. Interesenti naj se prijavijo v tajništvu Kmetijskih dnevov (tel. 228110 - 228127 - 228392 int. 49) ob delavnikih od 9. do 13. ure ali v tajništvih okoliških občin. Mladinski pevski zbor Glasbene matice vabi vse tiste, ki jih veseli petje, da se vključijo v njegove vrste. Interesenti se lahko zglasijo v tajništvu Glasbene matice, tel. 48605 vsak dan, razen ob sobotah, od 8. do 12. ure. kino ARISTON - 21.30 Le balene d'agosto, ZDA, 1987, r. Lindsay Anderson, i. Bette Davis, Lilian Gish, Vincent Priče, Ann Sothern, Mary Steenburgen. EKCELSIOR II - Zaprto EXCELSIOR I - Zaprto do 10. avgusta. NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Bambola meccanica modello Cherry 2000, kom., r. S. De Jarnatt, i. D. Andrews, M. Grif-fith NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Play boy in prova, kom., ZDA; r. S. Rash; i. P. Dem-psey, A. Peterson. NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Liceali su-persexy affittasi, porn., NAZIONALE IV - 17.30, 22.00 Arancia meccanica, fant., ZDA, 1971, 137'; r. Stanley Kubrick; i. Malcolm Mc Dowell, Patrick Mogel. PENICE - Zaprto do petka, 29. 7. 88. GRATTACIELO - 18.00, 22.15 Mission, pust., i. Robert de Niro, Jeremy Irons. MIGNON - Zaprto LJUDSKI VRT - 21.15 Biancaneve e i 7 nani. EDEN - 16.00, 22.10 Super moglie nimfo-mane, porn., VITTORIO VENETO - Zaprto do 1. avgusta. CAPITOL - Danes zaprto. LUMIERE FICE - Zaprto. ALCIONE - Zaprto do 1. avgusta. RADIO - 15.30, 21.30 Vizi indecenti, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ čestitke Na Proseku je bilo včeraj veliko slavje. MIRANDI in RENATU BLASO-NU ob 25-letnici poroke smo pili na zdravje. Še sto sončnih takih dni jima iz srca kličejo vsi prijatelji. Halo Prečnik: včeraj je praznoval ALJOŠA PAULINA rojstni dan, danes pa sestrica MATEJA. Da bi bila pridna in zdrava jima želijo vsi Bibčevi iz Križa. Na ekonomski fakulteti tržaške univerze je iz statističnih ved doktorirala LAURA MAVER. K uspehu ji čestita ŠD Kontovel. Danes praznujeta v Bazovici 25-let-nico poroke MILLY in PINO PURIČ. Obilo sreče, zdravja in ljubezni jima še vnaprej želijo Vojka, Albino, Betty in Martina Cesar. prispevki Za Skupnost družina Opčine so darovali: N. N. 20.000 lir, Vincenzina z družino 25.000 lir ter družina Kralj 15.000 lir. Namesto venca na grob bivšega borca Maria Blažine daruje sekcija VZPI-ANPI iz Zgonika 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Repniču. V isti namen darujeta Rudko Ivančič 10.000 lir in Franc Husel 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Repniču. V počastitev spomina dr. Stanislava Vuge darujeta dr. Serafin in Lucija Hrovatin 100.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Roberta Peroso daruje Nevia Švara 15.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina magr. Petra Šorlija in dr. Stanka Vuge darujejo sestre Golob 60.000 lir za Marijin dom pri Sv. Ivanu. V isti namen darujejo Pini Kocjančič ter Boži in Marta 60.000 lir za Marijin dom pri Sv. Ivanu. V spomin na Emo Rudolf daruje Silva Pregare 20.000 lir za Sklad M. Čuk. Namesto cvetja na grob Angele Šu-man (Ane) darujeta Marija Žerjal in Sim-plicija Stopar 15.000 lir za Dom J. Ukmarja in 15.000 lir za KD I. Grbec. V spomin na Štefanijo Ciacchi vd. Fe-lippi daruje Milka Čok z družino 30.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Štefanijo Ciacchi vd. Fe-lippi daruje Marija Gunella z družino 30.000 lir za Skupnost družina Opčine. V počastitev spomina drage tete Eme Rudolf darujejo Rudolfovi 200.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. V počastitev spomina Terezine Rapo-tec daruje družina Abram 15.000 lir za Sklad M. Čuk. V počastitev spomina Stanka Andolška daruje Silvana Malalan 15.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. V spomin na brata Ninija Tretjaka darujeta Zoro in Dolfi 50.000 lir za Ljudski dom v Križu, 50.000 lir za ŠD Vesna in 50.000 lir za ŠD Mladina. V spomin na Maria Miliča daruje družina 100.000 lir za MPZ Rdeča zvezda. Namesto cvetja na grob Ankinega očeta daruje Pavla Kukanja 20.000 lir za TFS Stu ledi. Namesto cvetja na grob Carla Rudeža, Angele Križmančič in Maria Sugana darujeta Giorgio in Marta 30.000 lir za Sklad M. Čuk. Ob 2. obletnici smrti dragega moža in očeta Pepija Šušteršiča darujeta žena in sin 100.000 lir za plavalni klub Bor. Namesto cvetja na grob Vide Pertot daruje Liana Kriščak 15.000 lir za TFS Stu ledi. Namesto cvetja na grob Alberta Lobba daruje Liana Kriščak 15.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na Danila Pilata daruje Franc Brus 15.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. Namesto cvetja na grob Angele Bandi - Križmančič daruje Lija Slama 50.000 lir za KD J. Rapotec. V spomin na Roberta Peroso in Maria Blažino daruje Romana Škerk z družino 20.000 lir za Škupnost družina Opčine. N. N. daruje 50.000 lir za Sklad M. Čuk. ________mali oglasi OSMICO odpre danes Olenich čah. Toči sivi pinot ter kraško N ZAJČJA FARMA - Repnič št. 38 -Gašperju ima osmico. »pit OSMICO je odprl Alfonz Guštin v št. 12. Tel PRODAM sončna očala Ray-ban-0481/520484. .ojf DELAVEC trvdke Fiat proda fiat j odličnem stanju. Tel. v večernih na št. 229224. :M V BLIŽINI Primoštena dajemo v stanovanje za štiri osebe. Za infot® ^ je tel. 826545 od delovnih ura 224407 zvečer (Silvija). AUDI 80 GLS, letnik '80, beige vrednoten 5.000.000 lir, prodam. vsak dan dopoldne pred glavno ri j nico. Informacije po tel. 226284 o i do 21. ure. j( PONUJAM se za varstvo otrok/ oskrbo v mesecu avgustu, tudi poa ali za katerokoli drugo službo. 7. do 8. ure na št. 213837. PRODAM tovorno vozilo Bremach v .. dobrem stanju. Tel. 200960 v pop0* skih urah. m GOSTILNA V PREBENEGU obve svoje cenjene odjemalce, da bo o začela zopet obratovati. a PRODAM tri litogafije Bogdana Ut jj (1957) za 450.000 lir. Tel. 213267 do 15. ure. KUPIM stanovanje na Opčinah. Tel' 13. do 15. ure na št. 213267. ,.j INŠTRUIRAM angleščino, slovenj matematiko in francoščino za osn<,0j' in srednje šole. Tel. 003866/31344 r IŠiSEM knjige za prvi letnik strok0jj šole - oddelek za elektroniko. 228390. pj. PEKARNA ŽUŽEK, Ul. Pieta 29, išc® « pešnega vajenca. Oglasiti se na tel' 767746 ali 573148. PRODAM moped peugeot 103, 145 „ prevoženih 7.000 km, v dobrem sM Tel. 228143. , je NUDIM LEKCIJE angleščine za sre« in višje šole. Tel. 225817. KOZMETIKA SHISEIDO - Parfum® 90 - Opčine, Narodna ul. 118. jji ZARADI službenih obveznosti odst0^, dopust v Grčijo za dve osebi: 8 on otoku Kos in 8 dni na otoku odhod 1. avgusta. Tel. 631391 od 8' 17. ure - Klara. ________________' OBVESTILO NAROČNIKOM PRIMORSKEGA DNEVNIKA Priporočamo vsem naročniko® Primorskega dnevnika, ki želi) prejemati časopis na kraju letnih počitnic, da obvestijo naš ekspe" dit (tel. 040/7796610 vsak dah razen nedelj od 8. do 14. ure) 0 spremembi naslova vsaj pet dD pred odhodom. Uprava Primorskega dnevnik* 27. 7. 1988 menjalnica Ameriški dolar.. Nemška marka . Francoski frank . Holandski florint Belgijski frank .. Funt šterling . — Irski šterling .... Danska krona ... Grška drahma .. Kanadski dolar . 1359.— 737.— Japonski jen Švicarski frank 9. 885'' 104' 200' - 21lj 217.— Avstrijski šiling 653,— Norveška krona 34,— Švedska krona 2329.— Portugalski eskudo 1977,— Španska peseta • l06n# 191,— Avstralski dolar 8,— Debeli dinar 1110.— Drobni dinar # i 1 informacije SIP uporabnikom Plačilo telefonskega računa za 4. dvomesečje 1988 1 Opozarjamo abonente, da je že pred časom zapadel rok za poravnavo telefonskega računa za 4. dvomesečje 1988. Opozarjamo vse, ki računa še niso poravnali, naj to store čim-prej po možnosti pri naših krajevnih sedežih. Na ta način se bodo izognili takojšnji prekinitvi; ki jo predvideva pravilnik. Važno opozorilo Na telefonskem računu, na levi strani zgoraj, so razvidni zneski prejšnjih dvomesečij, v katerih ni bil poravnan račun. Societa ftaliana per TEsercukt delte Telecomunicariom p.a. I | J Veleblagovnica Tolentino POPUSTI OB KONCU SEZONE OD 10 DO 50% pri vseh artiklih TRST Ul. XXX Ottobre 5 Tel. 61600 obv. občini 7/7/1" - PRIMORSKI DNEVNIK — 28. julija 1988 danes □ stran Festival Ženske konkurence Častni gost četrte oddaje letošnje izvedbe Festivala, varieteja petkovega večera Canale 5, bo ameriška Ulmska zvezda Kirn Ba-singer, ki je, kot znano, zaslovela s filmom z italijanskim naslovom 9 settimane e mezzo. Basingerjeva bo v zabavno oddajo vpletena na neobičajen in nepredvidljiv način. Vendar bodo 29. julija z začetkom ob 20.30 na vrsti tudi druge zanimivosti: nekdanja Rambova soproga Brigitte Nielsen, ki je Reaganovega junaka zapustila pred zadnjo neprepričljivo pustolovščino v Afganistanu (ko se je Rambo 3 pojavil v kinodvoranah, so se sovjetske čete namreč že umikale - kdo ve, morda so se le zbale njegovega prihoda), bo namreč predstavila nekaj pesmi iz svoje LP plošče. Odeta bo v Armanijeva oblačila, vprašljivo pa je, koliko pozornosti bo moško občinstvo posvetilo njenim pesmim in elegantnim večernim oblekam... V tej ostri konkurenci bo svoj prostor pod soncem skušala najti tudi novopečena "košarkarska prvakinja" Lorella Cuccarini, ki bo zaplesala po notah glasbene kulise Bertoluccije-vega Zadnjega tanga v Parizu. Na sliki: Kim Basinger v filmu Nadine. sklad mitja čuk jelka Cvelbar Življenje in smrt nedonošenčkov Bothova cenzura ni popustljiva 111 Cry Freedom je v južni Afriki sprožil dovondrŽavno afero- Uradna cenzura je sicer že nje ' a projekcije filma, a oglasilo se je notra-volje 'Histrstvo Bothove vlade in preklicalo do-b0ronje' Fdm znanega režiserja Richarda Atten-tern u9ha pripoveduje o življenju in dejavnostih čili j °P0^e!Ja aktivista Stevea Bika, ki so ga mu-vali „„^rnorili v zaporu, Cry Freedom so namera- dhi vrteti v 36 dvoranah v petek zvečer, le dva naj s^rec* Premiero pa je Stoffel Botha zahteval, pre 1 .nnkcionarji še enkrat ogledajo film in naj erijo že sprejeto odločitev. 'ahk 0l^em*:,rska odločitev cenzure, da bo film glecj0 krožil po afriških državah brez omejitev 6 ha leta gledalcev in brez drastičnih rezov, je presenetila celo producenta Attenboroughove-ga filma, čeprav je Publications Appeals Board v zadnjih letih že pokazal neko širino in doslej nesluteno toleranco. V zadnjih letih so oblasti postale precej tolerantnejše do posnetkov, ki so posredovali slike nasilja, in predvsem do erotičnih ali skoraj pornografskih prizorov. Cenzorji pa niso postali niti za las popustljivejši glede filmov ali posnetkov, ki so po njihovem mnenju vsebovali kako politično sporočilo. Ta njihova nepopustljivost se seveda ni omejevala na filme, temveč so jo dosledno izvajali tudi glede knjig, reklam in sploh vseh sredstev, ki so lahko dosegla širše občinstvo. Tudi zato je novembrska odločitev sprožila toliko radovednosti in zadovoljstva, ki pa je bilo, kot se zdi, le preuranjeno. Še pred desetimi leti so bili nedonošenčki, ki so dosegali kilogram teže, obsojeni na smrt. Danes zna medicinska znanost - posebej njena veja, ki se ukvarja samo z novorojenci - reševati tudi take probleme v zvezi z nedonošenčki, da preživetja marsikdaj mejijo že na čudež. V neki washingtonski bolnišnici se je, denimo, letos v začetku januarja srečno končala pet in pol mesečna nosečnost. Sami zdravniki so bili prepričani, da ni možnosti, da bi fetus po 22 mesecih nosečnosti preživel, kajti predvidoma bi zarodek moral tehtati le pol kilograma, njegova pljuča pa bi predvidoma ne mogla v tej fazi razvoja po rojstvu že opravljati svoje funkcije^ Starše so že pripravili na to dejstvo. Še več: starši so se celo morali odločiti, kaj naj storijo z zarodkom - kako naj ga pokopljejo, ali naj izvedejo avtopsijo. V resnici pa je deklica Briana-Adia po rojstvu zajokala, imela je odprte oči in dobro razvite ude. Seveda so morali zdravniki takoj rešiti celo vrsto problemov v zvezi s tako zgodnjim porodom. Premeščena je bila na intenzivni oddelek za novorojenčke v bližnjo bolnišnico george-townske univerze, kjer se najmanjši med nedonošenčki bori za sleherni dan življenja. Postavka je zelo visoka - tako finančno kot s človeškega vidika. Čeprav bo namreč večina nedonošenčkov kasneje zaživela povsem normalno življenje, bodo nekateri umrli že po nekajdnevnem drugi po nekajtedenskem naporu za preživetje, spet drugi pa bodo preživeli s tako težkimi okvarami, da bodo za mnoge starše prej breme kot pa družinski blagoslov. Medicinska znanost se je medtem tako razvila, da lahko rešuje nedonošenčke od šestega me- seca nosečnosti dalje ali natančneje tiste, ki so se rodili po 24. tednu nosečnosti. Takrat tehtajo približno 500 gramov in so že nekoliko podobni novorojenčkom, čeprav marsikaj še ni tako razvito, kot bi moralo biti. Koža je namreč še rdeča, ne glede na raso, oči so še zaprte, ušesa le kožna guba in pljuča ne morejo še delovati brez posebnega stroja, ki jih mehansko prezračuje. Imajo le 5 do 20% možnosti za preživetje. Res je, da je v šestdesetih letih pomrla vsaj polovica nedonošenčkov, ki so tehtali od kilograma do kilograma in pol, sedaj pa se jih reši kar 90 odstotkov. Vendar so stroški za intenzivno nego nedonošenčkov zelo veliki tudi zato, ker nekatere nedonošenčke še leta bremenijo težke hibe, kot posledica prezgodnjega poroda, kar seveda zahteva večletno ali celo trajno nego. In tako se v boj za preživetje vrivajo vsak dan sproti tudi vprašanja, ki se postavljajo zdravnikom, negovalkam in staršem. Ali je pravilno, da se nadaljuje z intenzivno nego za nedonošenčke, ki ne bodo morda živeli normalnega življenja? In, kdo lahko pove, katero je še sprejemljivo kvalitetno življenje? Ali je prav, da se velike vsote denarja vlagajo za tako majhen odstotek ljudi (10% živih rojstev je nedonošenčkov) in ali bi ne bilo bolje, ko bi ta finančna sredstva vložili v večjo skrb za nosečnice in s tem zmanjšali število nedonošenčkov? In morda je še najbolj skeleče vprašanje: če lahko rešimo nedonošenčke že pri 24. tednu nosečnosti, kako potem lahko še zagovarjamo z zakonom splav v tem obdobju? Razvoj medicine zahteva torej od nas, da na novo pretehtamo osnovne vrednote. Znanstveniki so prepričani, da nam niti znanost niti tehnologija ne moreta povedati, kdaj se začne življenje. Dajeta nam le informacije, s katerimi moramo operirati, ko postavljamo meje med življenjem in smrtjo, zarodkom in dokončno izoblikovano osebo, ko določamo meje med pravicami matere in rojenčka. Odgovori so lahki, če se nedonošenček razvija v zdravega otroka. Toda pri tistih, pri katerih razvoj ne poteka normalno, so odgovori na zgornja vprašanja zelo tvegani. Nekateri nedonošenčki kljub vsem cevkam, ki jih imajo vsajene v telo, kljub posebnemu stroju za pljuča, ne morejo preživeti. Vendar tudi zdravniki ne morejo predvidevati, kdo bo preživel in kdo ne, ko pa začneš postopek intenzivne nege, ga moraš nadaljevati, čeprav zaradi tega ni garancije za preživetje, pač pa obstajajo le večje ali manjše možnosti. Predvsem je postopek od enega do drugega nedonošenčka drugačen in za vsakega zelo oseben. Pri možnostih za preživetje igrata veliko vlogo poleg teže in starosti tudi rasa in spol. Zdi se, da so najbolj odporne črnske deklice, najmanj pa moški potomci belcev. (se nadaljuje) i- J'’ današnji televizijski in radijski sporedi L RAI 1 C RAI 2 i I A' RAI 3 1 Ir RTV Ljubljana [g_ tako zapostavljena? Vprašanje je P stavil v občinskem svetu svetova1 PSI Zuccalli, ob soglasju številk drugih. . g Navezal se je na vesti zadnjih dn' dolgih kolonah na tržaških me!r>!-f prehodih. »Nihče na RA1 ni PomlS!ng da bi omenil goriška mednarod prehoda, zlasti onega pri Šlandre? ’ ki bi za turiste predstavljal udobne]^ varianto Fernetičem, kjer so te dni a tomobilisti čakali ure in ure v kol nah«. To je le zadnji v vrsti podoba primerov: naj gre za stavke, Prorn-u ali karkoli v zvezi z mejo, na se RAI ne poznajo drugih prehodov k Fernetiče in Trbiž. Pritrdil mu je podžupan del be,. »Poraja se mi sum, da so naši tržas prijatelji namerno pozabljivi«. Podobnih primerov je še in še. Go? co enostavno v deželnih kroniko prezrejo, je nadaljeval Zuccalli. , , Njegovemu izvajanju so pritrdili s drugi in pozvali občinsko upravo ?> I posreduje protest na pristojna mesi Morda bo zaleglo... Na fakulteti za stomatologijo no Tržaški univerzi je včeraj z uspehom diplomirala KATJA BAUCON Iskreno in z zadovoljstvom ji čestitajo prijatelji. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Moliere GEORGE DANDIN -ALI KAZNOVANI SOPROG režija Dušan Mlakar PREDSTAVE NA PROSTEM danes, 28. t. m. - ŠTEVERJAN v borovcih jutri, 29. t. m. - RONKE - park Excelsior v soboto, 30. t. m. - KLODIČ (Benečija) - "Bar Silvana" v nedeljo, 31. t. m. - ŽABNICE -pred planinskim domom Mangart ZAČETEK PREDSTAV OB 21. URI §€Ikb BANCA Dl CREDTrO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Spričo sušnega obdobja in velike porabe vode je včeraj župan v Doberodobu izdal ukaz, ki prepoveduje občanom uporabo vode za pranje avtomobilov, zalivanje vrtov in podobne namene. Ukrep temelji na potrebi, da se zagotovi zadostna količina vode za kuhanje in higienske potrebe. Se goriška SSk zavzema za revizijo stališča o enotnem šolskem okraju? Pred dnevi je bil na Goriškem, gost goriškega tajništva SSk, ministrski svetnik Rubinacci, še do pred kratkim osebni tajnik ministrice za šolstvo, Falcuccijeve. Pobliže se je seznanil s tukajšnjo slovensko šolsko dejavnostjo. Pogovarjal se je s pokrajinskim odbornikom Špacapanom ter zastopnikom šolskega sindikata Sirkom. Iz Rima je Rubinacci prinesel vest, da bo ministrstvo za šolstvo pozitivno vzelo v pretres predlog Strokovnega zavoda za trgovino Ivan Cankar za uvedbo nove usmeritve, o kateri je bilo veliko srečanj med letom v Vidmu. Ravnatelj zavoda Ivan Cankar prof. Šturrn je o zadevi zainteresiral odbornika Špacapana, ta pa je posredoval v Rimu. V daljšem tiskovnem poročilu so tudi nekatere »ugotovitve« o našem šolstvu. Iz poročila izhaja, da bi morali Slovenci opustiti dosedanjo enotno zahtevo vseh slovenskih komponent za samostojni šolski okraj. Povzemamo dobesedno: »Slovenci sploh nismo še izrabili vseh možnosti lastne prisotnosti v italijanskem šolskem sistemu in se igramo nek "apartheid" po stilu Južnih Tirolcev. Slednjih pa je mnogo več, tako da so v svoji deželi pravzaprav večina; in torej marsikaj lahko dosežejo in pomenijo prav zaradi tega. Mi Slovenci pa se moramo v glavnem sklicevati na ustavo, na razne memorandume in pogodbe med državami, na Osimske sporazume, to se pravi na papirje, pa naj si bodo še tako važni. Dejstvo je, da če bi slovenski šolniki bili prisotni v vseh organih, kjer se slovenska prisotnost predvideva, na šolskih skrbništvih, v sklopu šolskih okrajev in pokrajinskih šolskih svetov, v deželnih komisijah, v deželnem zavodu IRSSAE in tam soglasno in odločno zagovarjali določena stališča, bi se marsikatera zadeva premaknila in gotovo imela manj nasprotovanj kot jih ima sedaj, ko Italijani praktično sami odločajo o naših šolah, Slovenci pa "načelno" vztrajamo na zahtevah o samostojnih forumih, kjer pa bi nujno svoje probleme razlagali le samim sebi.« Če dobro razumemo, se Slovenska skupnost v Gorici zavzema za odpravo dosedanjega bojkota volitev v šolske organe. Vse slovenske komponente so doslej bojkotirale te volitve, kajti vsi smo doslej enotno zagovarjali ustanovitev samostojnega slovenskega šolskega okraja. Najbrž bo potrebno, da bi se o zadevi izrekli vsi, ki jih stvar zanima. Gledališče drevi v Steverjanu s komedijo o Kaznovanem soprogu Ansambel Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta je v torek zvečer g°s g val na goriškem gradu z Molierovo komedijo George Dandin (alias z zgodbo poštenjaku, ki je imel težave v obnašanju z mlado ženo). Lepa, primerna prire tev za te vroče poletne večere, ko človek išče svežine in prijetnega razvedrila-^ Dandinova zgodba - v podnaslov komedije je namreč Kaznovani soprog ' drevi, ob 21. uri, na sporedu v Števerjanu in sicer na lepem prireditven ^ prostoru med borovci. Jutri, 29. t. m. ob 21. uri pa bo naše gledališče gostoval Ronkah v parku Excelsior. Ne zamudite priložnosti! Posledice padca ublažil prizidek V goriško splošno bolnišnico so včeraj, približno ob 6.30, prepeljali 48-letnega Adriana Rojca, potem ko so ga gasilci spravili s strehe kakih devet metrov visokega prizidka hiše št. 3 na Cavourjevem trgu. Nesreča se je zgodila na notranji, dvoriščni strani, vendar potek še ni v celoti pojasnjen. Po do sedaj razpoložljivih informacijah, je Rojc padel skozi okno svojega stanovanja v četrtem nadstropju. Posledice padca je precej ublažila pločevinasta streha prizidka hiše, ki sega nekako do višine drugega nadstropja. Tam je ponesrečenec precej trdo pristal. Iz nerodnega položaja so mu pomagali gasilci in karabinjerji. V bolnišnici so ga sprejeli na zdravljenje na ortopedskem oddelku, s prognozo ozdravitve v štiridesetih dneh. Našli truplo Stefana Mattiussija Še nejasnosti o poteku nesreče Pri Fossalonu, nedaleč stran, kjer se je v torek popoldne pripetila nesreča, ki je terjala dve človeški Življenji, so včeraj, okrog 11. ure, našli truplo 17-letnega Stefana Mattiussija iz Zagraja. Plavalo je na morski gladini. Voda na tem mestu ni nikjer posebno globoka, pač pa predstavlja, kakor je slišati, nevarnost blatno dno, v katerem se občasno pojavljajo tudi globoki jarki. Truplo 62-letnega upokojenca Silveria Bal-dassija so, kakor smo že včeraj poročali, našli že v torek, kmalu po nesreči, katere obračun bi bil lahko še bolj tragičen, saj bi v kalni vodi lahko izginila tudi druga dva člana družine Mattiussi. Preiskava v zvezi s tragičnim dogodkom še ni zaključena. Predvsem še ni pojasnjen dejanski potek dogodkov in kako je do nesreče sploh prišlo. Manjkajoče elemente bi lahko posredovali, tako so nam povedali na komisariatu javne varnosti v Gradežu, nemški turisti, ki so menda bili priča nesreči in ki so menda pomagali spraviti na varno enega od bratov Mattiussi in ki so zatem iz vode potegnili tudi truplo nesrečnega Baldassija. Žal pa so zatem izginili, ne da bi pustili svoje ime in naslov. Brez uspeha je' ostal tudi poziv prek sredstev javnega obveščanja. Domnevajo, da gre za skupino tujih gostov, ki je nastanjena v Gradežu ali kje v bližini, saj bi sicer s takšnim plovilom (gumijast čoln) ne mogla pripluli od daleč. Mogoče pa da so že tudi odpotovali v tujino. Prav zaradi pomanjkanja točnih elementov o poteku nesreče, so možna različna ugibanja. Najbolj verjetno se zdi, da je skupina naletela na jamo z močno blatnim dnom, v katerega so se’kopalci začeli ugrezati. Dva mlajša (in lažja) člana skupine sta se uspela, menda tudi ob pomoči Baldassija, izvleči iz nevarne pasti. Seveda se postavlja tudi vprašanje, če sta žrtvi znali plavati ali ne. Za Baldassija je slišati, da je bil plavalec in da je imel precejšnje izkušnje na morju, medtem ko naj bi Stefa-no ne znal plavati. Seveda so to le ugibanja. Bi se v tem primeru lahko rešila iz objema blata in vode ? V včerajšnjem poročilu, ko so se vesti o dogodku prepletale in ko je bila slika precej nejasna, smo zapisali tudi, da so nesreči prisostvovali starši Stefana Mattiussija. To smo zapisali na Silverio Baldassi in Stefano Mattiussi podlagi novic, ki smo jih zbrali v poznih večernih urah, vendar to menda ne drži. Pogreb žrtev nesreče bo predvidoma jutri. Nesreča, ki se je pripetila v torek popoldne ponovno postavlja v ospredje vprašanje varnosti kopanja v laguni in to na krajih, kjer plaža ni primerno urejena in nadzorovana. Posebno past predstavlja prav blatno dno lagune. Prodaja podjetja SBE: danes sestanek z županom Na vest o dokončni prodaji podjetja SBE zasebni družbi, o čemer je sicer govor že precej mesecev, so delavci in sindikati odgovorili z vrsto sindikalnih skupščin in tudi z drugimi pobudami. Sindikalne skupščine bodo danes v podjetju in sicer v vseh treh izmenah. Ob enajsti uri se bodo delavci odpeljali na glavni trg v Tržiču in priredili krajšo protestno manifestacijo. Sprejel jih bo tudi tržiški župan. Njemu bodo predočili številna vprašanja, ki so razlog precejšnje zaskrbljenosti. Delavci in sindikati namreč zahtevajo jamstva glede nadaljevanja proizvodnje, razvojnih projetov, delovne sile. Neugodne izkušnje s prodajo javnih podjetij na Goriškem v zadnjem času namreč narekujejo skrajno previdnost. razna obvestila Občina Doberdob obvešča, da bo jutri pobirali staro železnino (z iz]®"!:, jeklenk). Občani naj pripravijo 111 .rai al pred vhodi tako da ne bo °V1 prometa na cestišču in pločniku. ,g Občina Sovodnje obvešča, da o° ^ v soboto pobirali staro železo, PaPjrve, drug material, razen stekla in p'aS j3-Papir in staro železo naj občani P°* tg, vij o na pločnike, oziroma na rob ce kino 3 Gorica VERDI 19.30-22.00 »Ouarto coman^ mento«. Prepovedan mladini P 18. letom. „ VITTORIA Danes zaprto. Jutri: l7^,, 22.00 »Blue pussycat bestial ^o0. Prepovedan mladini pod 18. 1 Nova Gorica SOČA 18.30-20.30 »Skrivnostna moč«-DESKLE Danes zaprto. DEŽURNA LEKARNA V G°Rlyerdi- Baldini - Vidussi "Al Giardino jev korzo 57, tel. 84879. __ . DEŽURNA LEKARNA V TRZi„selU "Al Redentore" Ul. Fratelh K 23, tel. 72340. pogrebi Lojzka Danes v Gorici ob 8. uri ^0. irekar vd. Germek na 9}aVcravazzi pališču, ob 9.30 LudmiUa y cer-. Seni iz bolnišnice sv. Jus j^pa-v na Travnik in na glavno P n iz ob 10.30 Fortunato ob ji. TožeTpfntar iz kapele 3D iU.JU runu*— ob na glavno PokoPa„, Jiavneh1 :ef Pintar iz kapele na 9 ^ na kopališču v cerkev sv. Ivana PRIMORSKI DNEVNIK — 28. julija 1988 kultura □ st an 9 Društvo slovenskih pisateljev ob sojenju v Ljubljani Sporočilo javnosti o slovenskem jeziku dožj r Prettve<:er slovenske državnosti, 22. julija 1988. leta, smo Slovenci kulfVe 1 i*1 realno enega naj večjih napadov na svojo samobitnost, Van 'i,r0 z9°dovinsko legitimiteto, odkar prebivamo v skupni jugoslo-voi S’t ^r^av'' Ne le obe sodišči - vojaško sodišče v Ljubljani in vrhovno no . sko sodišče v Beogradu - marveč je tudi predsedstvo SFRJ avtoritativ-va na P.r.e(^večer praznovanja slovenske suverenosti - zaradi česar dobi-nj °. stajišče predsedstva nepredvidljiv, neizmeren pomen in tudi simbol-brpS1J " izre^^0 obsodbo, da je slovenski jezik v Sloveniji nedržavni in ]e zPravni jezik. Izjava, ki zatrjuje, da je postopek, ki teče v Ljubljani, 9 ten in legitimen, saj poteka »v enem od jugoslovanskih jezikov«, kar pai^e v. skladu s 3. členom o vojaških sodiščih (negira celo nepravniški to rl !asno dikcijo vojaškega zakonika, ki ne more pomeniti drugega kot jeni mora razprava potekati v jeziku naroda, v katerega je proces uper-tičn 116 ° ničemer drugem kot o demonstraciji nelegitimne in nihilis- in 6 volie d° moči nad narodom, ki si je s svojo vstajo izbojeval svobodo t0 p.svobodno odločitvijo vstopil v skupnost jugoslovanskih narodov. Priča i 0 eskalaciji centralistične in unitaristične volje, ki je pripravljena hjihcfii ne- z90d°vinsko utemeljeno različnost narodov, temveč tudi na uP°š te vanju spleta in sekvence dogodkov od letošnjega marca tK,PreJ .J6 zmerom bolj jasno, da gre za stopnjevano represijo nad demokra-pr ’rni,in P° v°lji do življenja zaznamovanimi idejami in ljudmi (na isti obt • eč6r smo tudi zvedeli, da je zvezni javni tožilec zagrozil z vložitvijo že oznice zoper pisce Nove revije - ni se še končal prvi sramotni proces, kult6 naPovedan drugi!), pa tudi za zapiranje obroča okrog samobitnosti, ^ce, ponosa in časti slovenskega naroda kot takšnega. je 2 ^’0venski jezik, ki za nas ni le eden od jugoslovanskih jezikov, marveč ja v9 V*e ^ovence temelj zgodovinskega razvoja, državotvornosti in obsto-Prihodnosti, po letu 1941 ni doživel večjega ponižanja in sramotitve, nie ^ iziavo Predsedstva je bil zadan tudi nepopravljiv udarec prizadeva-naroriS^°Vencev' ki živijo v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, za njihove sku Clriosine pravice, s čimer je usodno prizadeta tudi ideja o slovenskem Phem kulturnem prostoru. dnrK ^or sprejmemo teorijo in prakso o nedržavotvornem, brezpravnem, dov' enoP°litičnem nesuverenem slovenskem jeziku, ukinjamo tudi zgo-ha in sedanjo digniteto slovenske literature. Preostane ji ponižanje »iz T?P2i° folklorne posebnosti in ponovno tihotapljenje slovenskih knjig ubingena v Ljubljano« kot v Trubarjevih časih. Iren neslovensko govoreče delavce, da njih komunikacijah (ne samo v sti lOVenČfMT-,/-* flz-or nnmoni Ha io tro i2 stiske za slovenski jezik in ob odobravanju tistega, kar sta v tem cu že storila Predsedstvo SRS in družbenopolitični zbor slovenske upscine zato pozivamo: s!pveriske predstavnike in funkcionarje v federaciji, da dosledno govo-90 slovensko (in zahtevajo kvalificirane prevajalce, ko je to nujno): čustva in samoupravne organe delovnih organizacij, ki zaposlujejo da v besedilih delovnih nalog in sicer-stikih z javnostjo) dosledno uporabljajo enščino (kar pomeni, da je treba za delavce, ki ne znajo slovenšči-ae. nemudoma organizirati ustrezne jezikovne tečaje); rzayljane SR Slovenije, da prek delegatov in funkcionarjev družbeno Petičnih organizacij zahtevajo dosledno spoštovanje zakonitosti in us-.hih določb, ki že zagotavljajo uresničitev temeljnih človekovih pra-lc in svoboščin ter takojšnjo spremembo zakonov, ki omogočajo treti-ahje slovenskega jezika v Sloveniji in Jugoslaviji kot nekakšnega ne-“veznega narečja nekakšne »banovine«; ^upščino SRS, da uveljavi na vseh javnih, tudi vojaških poslopjih napi-6 samo v slovenščini - z izjemo dvojezičnih področij (enako velja tudi a uredno poslovanje); ? V Ljubljana in druge radijske postaje v Sloveniji, da dosledno odda-J Jo v oddajah, ki so namenjene Slovencem, v slovenskem jeziku; olegate skupščine SR Slovenije, da še enkrat pretresejo predloge josndmajev k Ustavi SFRJ (do katerih je stališče Društva slovenskih Pisateljev javnosti znano) in izločijo vse, kar omogoča četudi samo 'rtualno centralizacijo in unitarizacijo; er so vojaško sodišče v Ljubljani, vrhovno vojaško sodišče in predsed-vv° grobo kršili ustavo SR Slovenije (»v Sloveniji je uradni jezik slo-enski«), pozivamo slovensko skupščino in predsedstvo SRS, da nemu-0lha sprožita na Ustavnem sodišču Jugoslavije ustavni spor; °vensko SZDL oz. njen Svet za kulturo, ki je bil sklicatelj Zbora ovenskih kulturnih delavcev 2. 6. 1988, da zaradi nastalih razmer čim-Prej skliče Izredni zbor slovenskih kulturnih delavcev iz območja celot-ve9a skupnega slovenskega kulturnega prostora; e Slovence, da se izognejo vsakršni gesti arogance in nestrpnosti do P. Padnikov drugih narodov, saj niti posamezniki, ki prebivajo pri nas, narodi kot narodi nimajo ničesar s stopnjevano represijo. Predsednik Društva slovenskih pisateljev RUDI ŠELIGO niti Založba Feltrinelli začela svojevrstno razprodajo knjig Aktualno poletno vprašanje: stane več kilogram purana ali kilogram Hugoja? »Karakterni« sodnik Carl Character je v Clevelandu obsodil nekega puranjega tatu na res nenavadno kazen: v določenem roku mora prebrati Nesrečnike Victorja Hugoja. Skoraj v istem času se je v 16 Feltrinellijevih knjigarnah širom po apeninskem škornju začela akcija razprodaje knjig na kilograme. Stane več kilogram purana ali kilogram Hugoja, to je zdaj vprašanje. Nekaj opazk se ponuja kar samih. Prvič, končno smo vsaj v praksi prisiljeni priznati, da je knjiga kvarljivo blago, prav tako kot cvetača, puran, apeninski škornji, glasba ali politika. Po določenem roku ji berljivost zapade, zato mora puranji tat prebrati Nesrečnike v določenem času in zato traja Feltrinellijeva pobuda le do 30. julija. Žemlje in knjige se prodajajo, dokler so vroče. Drugič, vrednost knjig določa njihova teža v najohlap-nejšem pomenu besede. Če bi logiko pritirali do skrajnosti, bi zajeten telefonski imenik stal več kot Božanska komedija. To ni seveda niti najmanj protislovno. Človeštvo že tisočletja raje prisluhne argumentu teže kot pa tehtnemu argumentu. Kako naj si sicer razlagamo dejstvo, da mora dati pisatelj od sebe vsaj ducat mastnih romanov, pesnik pa vsaj kilogram pesmi, preden postane upoštevanja vreden in priznan? Tretjič, knjiga je lahko kazen, vsekakor pa nekaj, kar je treba ljudem vsiljevati (z reklamo in, če ne gre drugače, s popusti pri ceni). Kot vsak užitek se lahko tudi branje sprevrže v svoje nasprotje, v muko. Ali drugače povedano: kar je nekomu v naslado, je drugemu trpinčenje. Ali še bolj drugače povedano: Sacher-Masgch in De Sade sta med drugim tudi pisala knjige - oba! Če privzamemo, da je prvi to počel zato, da bi trpinčil sebe, drugi pa zato, da bi trpinčil bralce, dobi večna antinomija kako kaznovati mazohista? končno svoj odgovor. Ne kaže ga kaznovati s fizično kaznijo, ki je mazohistu užitek, pač pa z duhovno. S svežnjem knjig, denimo. Četrtič, inflacija kakega proizvoda pelje v padec njegove vrednosti. Če se količina knjig veča, njihova vrednost pada. To kajpada ne drži zgolj v merkantilističnem smislu, marveč pomeni, da v nepregledni poplavi knjig, ki vsak dan derejo iz tiskarn, ni več moč izbrati tistih, ki so kaj vredne. Kriterija za odbira ni več ali pa vsaj posamezniku ni več dosegljiv. Posledica je, da se moramo po eni strani zanašati na sodbe poklicnih bralcev - kritikov in recenzentov - po drugi pa vseeno beremo naključno. Heisenbergovo načelo nedoločenosti že dolgo ne velja več edino v fiziki. Ne le gibanje subatomskih delcev, tudi človeško življenje je podrejeno verjetnostnemu računu in slepemu naključju. Tezo o inflaciji knjig podpira eden od Parkinsonovih zakonov, ki gre nekako takole: vsaka struktura doseže najvišjo raven kompleksnosti tik pred razpadom. Knjiga je kot institucija bržkone že prav blizu takemu višku. Ostaja ji dvoje: ali propade in izgine ali pa se korenito spremeni. Tertium non datur. To razpotje pa je le navidezno. Vsak namreč vidi, da pomeni korenita sprememba isto kot propad, propad doslejšnje oblike in pojma knjige kot take: Preoblikovanje kake oblike ima namreč eno samo posledico - oblika izgine. Tavtološko povedano: preoblikovana oblika ni več prvotna oblika. Res pa je, da je moč nekaznovano preoblikovati vsebino. Morebiti tiči izhod iz krize knjige prav v tem grmu. Vendar tudi v ta grm ne kaže polagati pretiranih upov. Petič, iz teh premis je moč izluščiti! kar nekaj sklepov. Feltrinelli jih je že, tat iz Clevelanda tudi. Sam bom izluščil enega samega: puranova največja napaka je ta, da vztrajno poskuša postati pav. Bolje bi bilo, ko bi stuh-tal, kako ostati pristen, resničen puran. Galletti Val-lespluga so to že pogruntali. ALEKSA ŠUŠULIČ Koroška književnika Januš in Ferk v nemški reviji »Literatur um 11« Nemška literarna revija »Literatur um 11« je mlad in zanimivo koncipiran časopis, katerega tretji zvezek je v teh dneh izšel v založbi Hitzeroth v Marburgu ob Lahni. Revija izhaja dvakrat letno. Izdajatelj Ludwiq Legge, sam pisatelj, je predsednik zelo aktivnega društva Neue literarusche Gesell-schait. Giinther Jahn in Gunilla Rising Hintz pa sta odgovorna za uredniško delo. Najnovejša izdaja z obsegom 55 strani je predvem za Koroško zanimiva, saj sta dva od osmih avtorjev koroška Slovenca, in sicer Gustav Januš (roj. 1939) ter Janko Ferk (roj. 1958J. Dve provokativni pesmi slgvenskega avantgardista Tomaža Šalamuna (roj. 1941) je prevedel znani celovški leksikograf Peter Kersche (roj. 1945). Težišče izdaje pa je 75. rojstni dan avstrijske prisateljice Getrude Fussenegger. O pisateljici piše Gy-6rgy Sebestyen (roj. 1930). V reviji pa še objavljajo Friedrich G. Paff (roj. 1950), Margarete Hannsmann (roj. 1921) in Lars An-dersson (roj. 1954). »Literatur um 11) je revija z visokim literarnim nivojem, ki odgovorno išče nove avtorje in pri tem ne pozabi na tradicijo.(pk) Začetek letošnjega 35. festivala jugoslovanskega filma v Pulju v znamenju sodobnih vprašanj jugoslovanske družbe SarNčfl0I^eiražnik Oblast Zdravka Tako s« Ndpadnik Boža Šprajca in so nH kalilo jeklo Želimira Žil-H0sl°vansVPrl1 letošnji 35. festival ju-sodnhrc?8 frtma v Pulju v zname-arUžbe vPrašanj jugoslovanske na festivalse marsikateri avtor tu ?tePa in Šotra med temi) Pa kaže j cle »družboslovca«. Sploh Aeihatsko izbira selektorjev ^reni: a - raziti prva dva večera v p°tra s sv9®?3 dne sta se Zdravko ?ra,je p°lbratje (ali bolje ^ Brank,- iteri) in Sokol ga ni Iji-S^Vojno n, ■ 1,;a ostro spoprijela z p.lvati in tonalno napetostjo med ^ ^jih in i51 V križnem boju različ-Slovenc? d2mačih vojsk, v^ačib ^i film Odpadnik bi lahko sl.e^ Našeaa *F° dejanje Pogačniko-- čioveka, ki je bil pred- hih1, ki odklop0 ie nekakšen ide-Ucp V tovarn?"} Utteeeno Prakso vodil- hlop} ietl Objem3fP*n}rede 0k službo, v tug?l0ra pred to3ta ne Eme lia do sa- ftavko° ^ie9ovi snodbnHkjr deIavci' , . °MUUU11Q1, hrumim np» sebno prisvajanje družbene koristi, vojaško sodišče). Žilnikov Tako se je kalilo jeklo se osredotoča na vitalizem, radoživost in sposobnost preživljanja delavskega razreda v težkih razmerah. Izpeljan je na komičnem registru, ki se na koncu sprevrže v sanjskost: ameriška zbiralca antikvarij socialističnega realizma plačata za uslugo dve leti tovarniške proizvodnje. Čeprav je film mestoma učinkovit, je v glavnem le omahljiv. Zelo dober film je bil Bratje po materi Zdravka Šotre. S precizno ustvarjalno taktirko izvaja zgodbo matere dveh otrok - prvi ima hrvaškega usta- šo za očeta, drugi pa srbskega »pravo-borca«. Politični konflikt in etnično sovraštvo v Dalmatinskem Zagorju sta vzrok materinega križevega pota. V nasprotju z ostalim filmom pa izveni končni objem v zaporu med bratoma melodramatično in kot prisiljeno spravljiv v svojem naivnem optimizmu. Kljub temu ima film trdno zgradbo, vseskozi dramatsko napeto vzdušje, ki je rezultat prepletenosti časovnih in zemljepisnih koordinat: manjši brat je morilec v zaporu, starejši ubežnik v avstrijskih Alpah, navedena zgodba pa je sad skrivnega dopisovanja in spominov. avStvr , rr - w ulj- družbenega vsakdana --— VSCIK.C zuezljanost tovarišev, Posnetek iz filma Maja in vesoljček režiserja Janeta Kavčiča Sokol ga ni ljubil Branka Šmita je konsekventno speljana zgodba slavonskega kmeta, ki med nasprotujočimi si vojskami skuša obdržati svojo nevtralnost, vendar mu to početje ne omogoči boljšega življenja: pade pod kopiti svojega konja Sokola, ki se tako pokaže v vlogi prvinskega, naravnega kaznovalca. Ves film izžareva tudi veliko ljubezen do zemlje, do slavonske pokrajine in njenih ljudi. Slovenska kinematografija je v teh prvih dneh pokazala še tri filme. V konkurenco uvrščen Živela svoboda Rajka Ranfla, v katerem se staro in novo sooča v netravmatičnem spopadu, je bil sicer mestoma prijetno gledanje. Hvaležne so bile predvsem režiserjeve modulacije iz lahne a prijetne komike v melanholijo tudi skozi trenutke napetosti, a konec koncev je filmski prepis Mikelnove knjige Kako se je naša dolina privadila svobodi ne-temperamenten in v svojem bistvu komorna igra, ki ima omejen odjek. V informativi sta bila predstavljena še mladinska filma Poletje v školjki -2. del Tuga Štiglica ter Maja in vesoljček Janeza Kavčiča. »Školjka« je po uspešnih »Kekcih« nov poskus serijskega filma, ki se mu je pa pri nadaljevanju zataknilo. Od počitniške piranske »iskre« med Tomažem in Mileno, od razgibanega spopadanja med otroškimi tolpami, ki je tudi odraslemu gledalcu vzbujala simpatijo zaradi dokajšnje pristnosti likov in zgodbe, ostane po vrnitvi protagonistov v Ljubljano še samo umetelen zaplet v zvezi z nameravanim rušenjem poslopja, v katerem ima sedež plesno društvo Milene in Tomaža. Varjetej-sko izpeljana zgodba (glasba, ples itd.), kjer poleg breakdancerjev plešejo tuni bagri, lahko zadovolji samo določeno najstniško publiko. Večjo prisrčnost izžareva otroški film Maja in vesoljček, v katerem se vesoljski nepokorni malček izmuzne kontroli pri izletu na »Terro«. Simpatija na prvi pogled z malo zemljanko, priponka, ki daje nevidnost in omogoča vidljivost nevidnega, so enostaven a veder pripomoček zabave. Velikega odobravanja je bil deležen film Kavka Miloša Radivojeviča. Prijateljstvo med dvema socialno različnima sošolcema je prikazano s tankočutnostjo poeta. Kavka je emarginira-ni sin marginalca, a tudi njegov bogati sošolček je po svoje osamljen. Med njima zrase prijateljstvo, ki pa se zaradi odpotovanja Kavke konča. Izguba prijatelja pomeni za sinčka vseeno človeški uspeh sredi puščobnega sveta odraslih, ki ga režiser nalašč prikaže karikirano. Intimistično uglašena filmska novela pa je obenem tudi angažirano delo: v mladosti moramo namreč iskati ključ vseh družbenih situacij. Če je bil film Azra Mirze Ibrizoviča nekam predvidljiva in nezadovoljivo zastavljena zgodba bosanske partizanke za osvoboditev žensk mohamedanskega pokrivala, je Primer Harms Slobodana Pešiča po spisih ruskega avantgardista dvajsetih in tridesetih let zanimiva črno-bela pripoved tu pa tam umetno obarvana kot v skladu z umetniško klimo predstavljenega časa. Festival se nadaljuje v vražjem ritmu šestih filmov na dan. Zato tudi ni še čas za presojo in predvidevanja. ALEŠ DOKTORIČ stran 10 □ šport PRIMORSKI DNEVNIK i. julij* 1911 Atletika: Golden Gala v Veroni Brez vrhunskih rezultatov VERONA — Mednarodno tradicionalno atletsko tekmovanje Golden Gala v Veroni je le delno zadovoljilo število občinstvo, ki so videli mnogo renomiranih atletov, ki pa so dosegli bolj skromne rezultate. Tehnično je dober izid Romunke Ivan, ki je na tekmovanju na 1500 m. dosegla najboljšo sezonsko znamko. Tudi Maročan Aou-ita je zadovoljil publiko s svojo zmago v teku na 800_m. IZIDI: MOŠKI: 100 m: Stewart (Jam.) 10"27; 200 m: Regis (VB) 20'76; 400 m: Mckay (ZDA) 45"09; 400 zapreke: Hen-derson (ZDA) 50'01; 800 m: Aouita (Mar.) T44"64; 1500 m: Crabb (VB) 3'33"95; 3000 m zapreke: Lambruschini (It.) 8T9"72; 5000 m: Boutayeb (Mar.) 13'33"95; krogla: Kreiger (Pol.) 20,50 m; višina: Moegenburg (ZRN) 231 cm; troskok: Taiwo (Nig.) 17,07 m. ŽENSKE: 100 m: Ashford (ZDA) 1T 49; 100 m zapreke: Lombardo (It.) 13"53; 200 m Onayali (Nig.) 22''49; 400 m: Marcy (Gana) 54"26; 1500 m: Ivan (Rom.) 3'58"80; 5000 m: Tooby (VB) 15'25"53. Košarka: ženska trofeja Mimoza Prvo mesto Madžarkam Na včerajšnjem finalnem srečanju 20. jubilejne izvedbe mednarodnega ženskega košarkarskega turnirja za trofejo Mimoza so vseučiliške košarkarice iz Budimpešte v velikem finalu premagale jugoslovanskega drugoligaša Zadar s 57:55 (32:31). V malem finalu je SGT CRUP visoko klonila pred prvoligašem KPS Brno z izidom 45:87 (27:45). Ob koncu turnirja je bilo še nagrajevanje, na katerem so posebna priznanja prejeli: Maja Rak (Zadar) kot najboljša igralka, Ani Kobiro (BEAC) kot najboljša strelka, Ingrid Nagy (BEAC) kot najmlajša igralka turnirja, Elena Lisjak (CRUP) kot najboljša italijanska igralka, Frances-ca Martiradonna (CRUP) kot najmlajša italijanska igralka in Samantha Gori (CRUP) kot najboljša izvajalka prostih metov. (Cancia) Sestavili spored tekem za nogometno A in B ligo Najbolj srečen je Trapattoni RIM - Na sedežu združenja profesionalnih nogometnih klubov je včeraj računalnik ponatisnil koledar prvenstev A in B lige. Kot je poudaril predsednik nogometne zveze Matarrese, bo bližnja sezona za društva dokaj težka, saj se bo prvenstvo pričelo pozno zaradi nastopa olimpijske vrste v Seulu, končalo pa razmeroma zgodaj, da bi omogočili priprave reprezentance. Vrh tega se bo morala večina društev odpovedati lepim vsotam denarja zaradi manjšega obiska gledalcev na tekmah, kar je posledica obnovitvenih del na stadionih v vidiku svetovnega prvenstva leta 1990. Matarrese je namignil, da društva pričakujejo pomoč od organizatorjev SP in prav gotovo je mislil na denarno odškodnino. Sestavo koledarja so komentirali tudi nekateri trenerji. Trapattoni ni skrival svojega zadovoljstva, saj čaka njegov Inter dokaj ugoden spored in važnejša srečanja so dobro razporejena. Trener Milana Sacchi meni, da je nivo igre v Italiji tako visok, da je pravzaprav vseeno, s kom se prej srečaš. Trener Napolija Bianchi ni bil zadovoljen. Navidezno, pravi, je začetek lahek, a je več zank. Najbolj žalosten pa je nedvomno trener Ascolija Cas-tagner. Njegovo moštvo se bo v prvih štirih kolih srečalo z Interjem, Fioren-tino, Juventusom in Sampdorio. Udinese bo prvenstvo B lige pričel z gostovanjem pri Reggini, nato bo igral doma, vendar pa je vprašanje, s kom: z Avellinom ali Modeno? V tretjem in četrtem kolu čakata Videmčane gostovanji v Piacenzi in Brescii, vdrugič bodo tako doma igrali šele 9. oktobra proti Tarantu. Medtem se po hodnikih združenja nadaljuje kupoprodaja tujcev. Predsednik Ascolija Rozzi je odločno zavrnil možnost, da bi Brazilec Casagran-de prestopil k Fiorentini. Še ga potrebujemo, je dejal, in sem prepričan, da bo letos igral še boljše kot lani. UGG v italijanskem pokalu Uvod z Benettonom BOLOGNA — Tudi letošnja izvedba italijanskega pokala za 32 košarkarskih prvoligaških moštev bo potekala po sistemu neposrednega izloče-nja vse do finala. Goriški UGG se bo v šestnajstini finala pomeril z Benettonom iz Tre-visa. Tekmo bodo igrali na igrišču enega od dveh moštev. Pare so sestavili tako, da se moštva iz A-l lige srečujejo z A-2 ligaši, upoštevajo pa tudi geografske razdalje. Ostali pari so sledeči: Snaidero Ca-serta - Pescara; Napoli - Viola Reggio Calabria; Phonola Rim - Roberts Firence; Enichem Livorno - Sharp Montecatini; Alno Fabriano - Sangi-orgese; Scavolini Pesaro - Rimini; Al-libert Livorno - Kleenex Pistoia; Riu-nite Reggio Emilia - Corona Cremo-na; Hitachi Benetke - Fantoni Videm; Arimo Bologna - Glaxo Verona; Knorr Bologna - Jolly Forli; Ipifim Turin - Annabella Pavia; Philips Milan - Filodoro Brescia: Wiwa Cantii -Teorema Arese; Divarese Varese -Irge Desio. Tviestina začela s pripravami na C-l ligo Brez bombastičnih proglasov »Naše društvo ima zagotovljeno ekonomsko kritje za celo sezono in glede na težave, s katerimi se ubadajo številna druga društva, verjemite mi, da je to že uspeh, predvsem pa jamstvo za igralce in strokovnjake, ki operirajo v korist moštva.« To je bila pravzaprav edina res pozitivna nota, ki jo je na predstavitvi Triestine v motelu Rosandra ob državni meji pri Pesku, kjer bo moštvo bivalo med pripravami na igrišču bazoviške Zarje, izrekel tehnični vooja Giampiero Marchetti. Treba je priznati, da res ne gre za malenkost, če vemo, da kar 12 tretjeligašev še ni izpolnilo vseh svojih finančnih obvez in da je tudi bivši prvoligaš Avellino pri tem, da izgine. Marchetti je tudi dejal, da je ekipa, s katero pred pričetkom C-l lige razpolaga trener Lombardo, »dobra«, vendar pa se iz previdnosti ni prenaglil glede ciljev. Trener Lombardo, ki med uradnim delom predstavitve sicer ni prišel do besede, pa meni, da ekipa zagotovo ni slaba, prav tako pa je jasno, da v ligi ne bo pregazila tekmecev. Hkrati se je novi trener zavzel za valorizacijo mladih, ki jih v moštvu letos res ne manjka, a je njihova resnična vrednost neznana. Okoli ekipe torej ni pretiranega navdušenja, vendar pa prevladuje mnenje, da se bo v prihodnjih dneh še nekoliko okrepila, morda celo z Dal Prajem in Strappo, ki imata vse manj možnosti za novo namestitev. Precej bolj nejasne so razmere, ki vladajo v odboru. Causio se včeraj res ni izkazal. Spregovoril ni niti ene besede, kot da bi ga bilo sram se primerjati z ostalimi govorniki, in vtis smo imeli, da se v svoji novi vlogi, daleč od igrišča, še ne znajde. V »dobri formi« je zgledal župan Staf- fieri, čeprav se njegov stolček maje. Ugotovil je, da bo Triestina po dveh letih končno le začela prvenstvo brez penalizacije... Skratka, društvo si prizadeva obnoviti svoje pročelje, toda mnogi menijo, da se stvari ne bodo spremenile, dokler se ne bo umaknil predsednik De Riu. Vendar zaenkrat ni nobenih jamstev, da bi se brez njega stvari zasukale na bolje, (ak) Pro Gorizia od včeraj v Ampezzu Včeraj so nogometaši Pro Gorizie s trenerjem Del Nerijem na čelu odšli na dvotedenske predprvenstvene priprave v Ampezzo. Ob odhodu pa ni še znano, v katerem prvenstvu bodo naslednje leto igrali goriški nogometaši. Kot je znano, je vodstvo goriškega kluba naslovilo federaciji prošnjo za vpis v C-2 ligo. Želja predsednika Poz-za in ostalih odbornikov je, da bi se goriški nogomet znova prebil v višje lige. Kljub vsem prizadevanjem društva pa ni trenutno dano vedeti, če bo federacija sprejela prošnjo Pro Gorizie. Na sestanku, ki je bil v torek v Milanu, so člani nogometne zveze objavili spisek enajstih ekip, ki niso izpolnile vseh pogojev za nastopanje v C-2. Te ekipe imajo čas do konca meseca, da uredijo svoj položaj, nakar se bo končno federacija izrekla in objavila dokončen seznam ekip, ki bodo v naslednji sezoni lahko nastopale v tem prvenstvu. Do takrat pa so še vse kombinacije možne. Pred dnevi pa je vzbudil ogorčenje v goriških nogometnih krogih pogovor, ki ga je imel Cestani, predsednik nogometne zveze C lige, s časnikarjem zelo znanega italijanskega športnega dnevnika. Slednji je objavil spisek ekip, ki imajo dobre možnosti, da napredujejo v C-2. Med temi pa ni Pro Gorizie. Kmalu za tem se je oglasil koordinacijski center goriškega kluba, ki je v tiskovnem poročilu izrazil ogorčenje nad ravnanjem nogometne zveze. Goriški odborniki želijo vedeti, kateri so kriteriji pri izbiri ekip, ki zaslužijo nastop v višji ligi. Navajajo hkrati pogoje, ki naj bi govorili v prid Pro Gorizie, med katerimi je treba v prvi vrsti omeniti jasno društveno bilanco. Tako ali drugače, so se Del Nerijevi varovanci odpravili na pot. Kljub vsem negotovostim se zelo uspešno nadaljuje preprodaja abonmajev - presegli so že število tisoč - predsednik Pozzo pa je zagotovil še nakup nekaterih dobrih nogometašev, bodisi če bo ekipa nastopala v C-2 bodisi v meddeželni ligi. MAL JPORT PRfK IZREDNO ZNIŽANJE ob koncu sezone \SPgRT 250 m od mejnega prehoda Fernetiči Tel.: 213780 VELEBLAGOVNICA ZA ŠPORT PRjX—Jf A LIGA 1. kolo (9. 10. in 19. 2.): Asco^ Inter; Cesena - Lazio; Como - Ju ,j tus; Verona - Lecce; Milan - Fiore _ na; Napoli - Atalanta; Pescara _ Rom3 Piša - Bologna; Torino - Sampdoria' 2. kolo (16. 10. in 26. 2.): Atalart3 Verona; Bologna - Roma; Fiorentin Ascoli; Inter - Piša; Juventus - Ces ^ Lazio - Torino; Lecce - Napoli; PeS ra - Milan; Sampdoria - Como. 3. kolo (23. 10. in 5. 3.): Ascoh Juventus; Cesena - Fiorentina; Bologna; Verona - Inter; Milan - La Napoli - Pescara; Piša - Sampo° Roma - Lecce; Torino - Atalanta. 4. kolo (30. 10. in 12. 3.): Atalan« Bologna; Cesena - Napoli; Fiofentia Torino; Inter - Roma; Juventus -lan; Lazio - Como; Lecce - Piša; PeS ra - Verona; Sampdoria - Ascoli. 5. kolo (6. 11. in 19. 3.): Ascoli Pescara; Bologna - Juventus; C0® Lecce; Fiorentina - Atalanta; Ver°n,a Milan; Inter - Sampdoria; Napoli - k zio; Roma - Piša; Torino - Cesena. 6. kolo (20. 11. in 2. 4.): Cesena Roma; Como - Inter; Juventus - LlaPj li; Lazio - Verona; Lecce - Ascoli; ^ lan - Atalanta; Pescara - Torino; PlS Fiorentina; Sampdoria - Bologna. 7. kolo (27. 11. in 9. 4.): Ascoli Piša; Atalanta - Pescara; Bologna - ^ zio; Fiorentina - Sampdoria; Veron Como; Inter - Cesena; Juventus - L ce; Napoli - Milan; Roma - Torino. 8. kolo (4. 12. in 16. 4.): Cesena Bologna; Como - Ascoli; Lazio - A lanta; Milan - Lecce; Napoli - Fior® tina; Pescara - Inter; Piša - Juvent Sampdoria - Roma; Torino - Verona- 9. kolo (11. 12. in 30. 4.): Ascoli Cesena; Atalanta - Piša; Bologna - * rino; Fiorentina - Pescara; Verona Napoli; Juventus - Sampdoria; Lecc Lazio; Milan - inter; Roma - Como- 10. kolo (18. 12. in 7. 5.): Ascolj Roma; Cesena - Atalanta; Como - £ rentina; Inter - Juventus; Lazio - F čara; Napoli - Bologna; Piša - Vero Sampdoria - Lecce; Torino - Milan- 11. kolo (1. 1. in 14. 5.): Atalan« Como; Bologna - Ascoli; Verona - Pj rentina; Juventus - Torino; Lecce -ter; Milan - Sampdoria; Pescara -sena; Piša - Lazio; Roma - Napoli- 12. kolo (8. 1. in 21. 5.): Ascoli Verona; Cesena - Milan; Como . pisai Fiorentina - Lazio; Inter - Bolofjn j Lecce - Pescara; Roma - Juvent ' Sampdoria - Atalanta; Sampdoria Atalanta; Torino - Napoli. 13. kolo (15. 1. in 28. 5.): Atalanta Ascoli; Bologna - Lecce; Fiorentin Juventus; Verona - Cesena; Laz',; Roma; Milan - Como; Napoli - In Pescara - Sampdoria; Torino - Piša- 14. kolo (22. 1. in 4. 6.): Ascoh Torino; Bologna - Verona; Como - F čara; Inter - Lazio; Juventus - Ata* ta; Lecce - Fiorentina; Piša - Cese Roma - Milan; Sampdoria - Napoli- 15. kolo (29. 1. in 11. 6.): Atalanta Inter; Cesena - Lecce; Fiorentin Roma; Verona - Sampdoria; Lazio ventus; Milan - Piša; Napoli - AsC Pescara - Bologna; Torino - Como- 16. kolo (5. 2. in 18. 6.): Ascol’ Milan; Bologna - Fiorenitna; Coin Cesena; Inter - Torino; Juventus -čara; Lecce - Atalanta; Piša - NaP Roma - Verona; Sampdoria - Lazio- 17. kolo (12. 2. in 25. 6.): Atalan19 Roma; Cesena - Sampdoria; Fioren - Inter; Verona - Juventus; Lazio ' coli; Milan - Bologna; Napoli -Pescara - Piša; Torino - Lecce. B LIGA 1. kolo (11. 9. in 29. 1.): Anco« Bari; Barletta - Cremonese; Cosen Genoa; Licata - Catanzaro; Mon-3 ei Empoli; Padova - Sambenedet .ai Parma - Messina; Piacenza - Br® Reggina - Udinese. naše planine in ljudje - naše planine in ljudje - naše pianine in ljudje - naše pianine in ljudje Mladina z letovanja v Tolminu veselo v gore Zamejska mladina se je na letovanjih SKGZ v Tolminu imela prav lepo, temu pa se lahko zahvalijo tudi prijetnim izletom v hribe, katerih so se udeležili. Prvi tak izlet je bil 5. in 6. t. m., ko so se mladi udeleženci letovanja s svojimi vzgojitelji in vodiči SPDT, ki jih je vodil načelnik mladinskega odseka Boris Paoli, iz Bohinja podali h koči pod Bogatinom ter sa nato preko Lepoč in Prehodcev spustili do izvira Tolminke ter še do vasi Javore. Izlet, ki so ga programirali za 12. in 13. t. m. na Planino pri Jezeru in Pršivec, je odpadel zaradi slabega vremena, osrednji izlet pa je bil kar petdnevni vzpon na Triglav od 16. do 20. t. m. Prvega dne so se mladi planinci s svojimi spremljevalci iz Stare Fužine podali na Vogar in na Planino pri jezeru, drugega do Vodnikove koče in Planike, tretjega na vrh ter nato prespali na Doliču, četrtega na Kanjavec, Prehovavce ter do Koče pri sedmerih jezerih, zadnjega dne pa so se še po Komarči spustili k Bohinjskemu jezeru. Res nepozabljiva izkušnja! Ostalo delovanje SPDT SPDT prireja v nedeljo, 7. avgusta, izlet z osebnimi avtomobili na Mont e Cavallo. Izlet vodi Angelo Kermec, pri katerem se lahko interesenti vpišejo (tel. 44016). Vpisovanje je možno tudi na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad., tel 767304). SPDT prireja letos avgusta pohod po drugem delu Slovenske transverzale. Izlet vodi Vojko Slavec, pri katerem lahko interesenti dobijo tudi vse informacije (tel. 7796600 ob uradnih urah). Vpisovanje prav pri njem do ponedeljka, 1. avgusta. SPDT vabi vse tiste, ki so se vpisali na dolgi pohod v okolici Mon-visa, ki bo od 20. do 27. avgusta, da se udeležijo sestanka, ki bo v četrtek, 4. 8., ob 20.30 na sedežu društva (Ul. sv. Frančiška 20, 3. nad.). Uspel izlet SPDT na Grossglockner To soboto in nedeljo je alpinistični odsek SPDT pod vodstvom Davorja Zupančiča priredil zelo uspel izlet z osebnimi avtomobili na Grossglockner. Planinci-alpinisti so v celoti uresničili svoj program, saj so se prvega dne podali do Stiidl-hiitte, kjer so tudi prespali. Naslednjega dne se je kar 14 planincev po zelo lepi alpinistični smeri, dolgi 600 metrov (druga in tretja stopnja z enim odsekom četrte), Stiidlgrat podala na vrh tega avstrij5^ ju-očaka. Vreme je bilo čudovito, ninci pa si želijo še mnogo ‘ izletov. Pohod v Dolomite j2 Skupina desetih planincf^^-Kopra smo sredi julija PoC^ xiofla stvom tržaškega planinca, Slovenskega planinskega ar ■[£. Paola Rasenija obiskali D°‘0 sffi0 Kljub neugodnemu vr/nehtt ^ opravili krožno pot okrog Tre 0. se povzpeli na Col Rosa in ob ^0' zapadlem snegu prečili smer je na v skupini Monte CristallP j0ti bilo enkratno doživetje. skupni pluninski pohod o ^ so^' šega tehtnega prijateljskega ^a-lovanja med obema društvom ^a. šemu vodniku Paolu izrekam ([lid ležnost in zahvalo za vloze na tej poti po Dolomitih. Na sliki: skupina otr??< !!|jnU S dincev z letovanja v T® ..j n® svojimi vodiči in vzgoji vrhu Triglava dne 18. t. m- ^■morski dnevnik — 28. julija 1988 šport □ stran vednem občnem zboru Športnega združenja Olympia iz Gorice Sveže sile in novi oprijemi stopain?0rtnem združenju 01ympia z nn^r- n?Vo sezono s svežimi silami frrecia 7hmi °Prijemi- To izhaja iz ob-polni T;°°ra' ki je bil v torek v nabito 'n na v /* dvorani Katoliškega doma mo",6161? 50 izvolili nov odbor, ki delovar, • zadrtati smernice bodočega 'i® morJ9 ^adnja skupščina predstav-dškeaA 3 Pre^omn^co v delovanju go-v odhn.m!stne9a združenja, saj bodo nadoineS* tudi mlajši predstavniki, ki nike ; 59!0 bivše, dolgoletne odbor-Vaniu J13! bi dali celotnemu delo-ki je ruzenja tisto svežino in elan, tlačrtov)tr^ij n za uresničevanje novih Mirkn 5 ^dbor, ki ga je predlagal Polnit Pa,caPan' in ki 9a je skupščina Cern;r e^dno podprla, sestavljajo: Igor Tatjani van.TerPin' Emest Ouinzi, Kornjan Dario Maraž, Simon Barbara Rustia Ve skiireC*Stav',:v^ programske usmerit-Pelitikn*116' nai vodila društveno je Špar V nasIednji mandatni dobi, se del0v-.l,aPan dotaknil raznih aspektov u9otovit]a v bljižnji preteklosti. Ob k°ordin- 1 da je vodstvo požrtvovalno tudi v *la^° cei0,:no delovanje, včasih odprta »e^° težkih trenutkih, ostajajo treba a-Se razna vprašanja, ki jih bo Predv<; lrnPrei razščititi. Želo pereč je lanski},6111 Problem vključevanja itali-PosbkI 'gralcev. To se postavlja še člansk,0 danest ko bo odbojkarska Nov; ekipa nastopala v državni ligi. ti to ? j0r bo moral temeljito preuči- -* LllKJL Ul LC111CIJILVJ C LTV,!- Špacar,aclevo' lahko pa sklepamo iz SKT' ori ^ !Vai ^a anovih misli, da je težnja druš-'SralrpT^6 vz,:raja v zaupanju domačim stvp. v"1 tu^ v zahtevnejšem prven-kov vzvezi z vključitvijo predstavni-hiimo Clnskega naroda se ne more skepa §otovitve, da so člani smučar-dseka v glavnem samo Italija- ni. Med nalogami, ki čakajo novo vodstvo 01ympie, je tudi sodelovanje z društvi, ki gojijo iste panoge. Prevečkrat je ostalo sodelovanje le v besedah, ni pa prišlo do večjih dogovorov. Trenutno pa je v načrtu združitev s Sočo. Te so v glavnih obrisih važnejše naloge, ki bodo čakale novoizvoljeni odbor v prihodnji sezoni. Skupščino je otvoril večletni športni vodja, in v zadnjih mesecih tudi predsednik društva, prof. Martin Kranner. V svojem zelo obširnem in izčrpnem poročilu se je Kranner dotaknil raznih aspektov društvenega delovanja. Primerjal je sedanjo fazo prvim korakom, ko so pestile združenje razne težave. Danes se 01ympia nahaja v mnogo boljšem položaju, še posebno po pridobitvi lastnega športnega objekta. Delovanje je bilo v zadnjem obdobju zelo plodno in tudi uspehi niso izostali. Najbolj številčna panoga ostaja odbojka, ki je prav v letošnji sezoni dosegla velik uspeh s prestopom moške članske šesterke v državno C-l ligo. Dobro deluje tudi smučarska sekcija, saj so tekači že tretje leto zaporedoma dosegli drugo mesto na deželnem prvenstvu in so tako lahko nastopili na državnem finalu. Z otvoritvijo nove telovadnice pa so še bolj obogatili društveno dejavnost z ustanovtvijo sekcije za otroško ritmično telovadbo, istočasno pa so poskrbeli tudi za rekreacijsko vadbo, namenjeno v prvi vrsti starejšim osebam. Zelja je tudi po ponovni obuditvi atletske dejavnosti, ki je bila zelo razvita v prvem desetletju društvenega delovanja. Ob ugotovitvi zelo razvejanega in uspešnega delovanja, pa je opozoril prof. Kranner na pomanjkanje stro- kovnega kadra, ki bi vodilo društvo in nakazalo smernice za prihodnjost. Občutena je predvsem odsotnost odbornikov, ki bi moralno vzgajali mlajše člane. Na skupščini so spregovorili tudi dr. Mirko Špacapan, ki je orisal delovanje članske ekipe, ki je z veliko požrtvovalnostjo in odločnostjo dosegla v letošnji sezoni prestop v C-l. Tatjana Kosič je spregovorila o ženski odbojki, kjer je dejavnost bolj rekreativnega značaja, to pa predvsem zaradi pomanjkanja tiste srednje generacije, ki bi lahko nadomestila sedanjo garnituro starejših odbojkaric. Blagajnik Marjan Vižintin je v svojem poročilu povedal, da je bilanca v aktivu, to pa posebno po zaslugi nekaterih sponsor-jev, ki so v veliki meri krili razne stroške, ki jih tako razvejana dejavnost zahteva. Po pozdravu gostov in razrešnici staremu odboru so bile na vrsti volitve novega odbora, o katerem smo že obširno poročali. Izvolili pa so tudi nadzorni odbor, ki ga bodo v naslednji mandatni dobi sestavljali Marjan Vižintin, Marjan Mar-kežič in Ciril Terpin. V razsodišču pa so Ivan Maraž, Andrej Kosič in dr. Karlo Brešan. Imenovani so bili tudi referenti za posamezne skupine: Andrej Terpin (moška članska ekipa, ki igra v C-l); Maria Bertolini (ženska odbojka); Ivo Cotič (prva divizija in mladinska odbojka); prof. Martin Kranner in dr. Jože Vrtovec (smučanje); Albert Devetak (atletika). Člani novoizvoljenega odbora se bodo sestali v kratkem, da bodo iz svojih vrst imenovali predsednika združenja, istočasno pa si bodo porazdelili še ostale funkcije. (MAL) °Sonietni in odbojkarski turnir na Peči Zanimive tekme se nadaljuje nogometni in odbojkarski turnir. V SCA/ri ^arnbo. v®tak P^NJE: Marko in Mauro Gulin, Fajt, Marson, De- Sov0tj 0 se najprej pomerili v nogometu igralci iz Gabrij in SProtnv ' ^nia9ah so slednji, ki so bili stalno boljši na-^abrf '• kssnici na ljubo pa je treba pripomniti, da so se detijcp 01 Preclstavili na igrišču samo v petih. Zmaga Sovo-nikog m ^ 50 imeli na igrišču dva moža več, ni bila zato ttiecj pV^Vomu, Zanimiveje pa je prav gotovo bilo srečanje Zrtia Jj Gc s';avnicami nežnega spola istih vasi. Tudi tokrat je Uiijjc Popadla Sovodnjam, ki so predvajale mnogo bolj Vlt;o igro in tudi zasluženo slavile. Peči jfaxc}niein srečanju večera so bili na vrsti odbojkarji s Vrha. Gostje so slavili neoporečno zmago. MOŠKI NOGOMET spodnje . gabrje 5:i Gabrjg p CI: za Sovodnje Fajt, Tomšič in trije avtogoli, za SOVOD' __________ Tomšič, Monti, Uršič, Bernardis, Cotič. GABRJE: Saiubn ’r[' ’. *n S. Florenin, Mosetti, Juren, Meniš, E. in F. ’ Ti. in M. Černič, Klede, Fajt. ŽENSKI NOGOMET S?I°DNJE - GABRJE 2:0 Sr-,. ~kCA: B. Lovisutti (7-metrovka), Florenin. Uč, g . ODNJE: Monika in Morena Krašček, Devetak, Co-E>evej.? Lovisutti, Florenin. GABRJE: C. in V. Cescutti, 'ture,, klaja in Michela Fajt, Cotič, M. in V. Florenin, ' Togliatti, Černič, Pinello. v ODBOJKA VrS ' PEČ/RUPA 2:0 (15:2, 15:12) PEČ/R,i:nGrillo, G. in I. Devetak, L. in M. Černič, Cotič. ^er9olet jvj k in ki- Kovic, Battisti, Juren, Ferfoglia, 'Ah; 2nm^NJI SPORED: 19.00 moški nogomet: Sovodnje - ^,20-00 ^pčl - Gahrip fR ^nski nogomet: Sovodnje - Vrh; 21.00 odbojka: Beach volley under 14 v Cesenaticu Tudi Valova igralca Včeraj se je pričel na peščenih plažah v Cesenaticu večji državni turnir v beach volleyu za mešane dvojice under 14 (v ekipi so po dve dekleti in dva fanta). Na tej večji manifestaciji, ki jo sponsorizira Maxicono, nastopata v predstavništvu goriške pokrajine valovca Martin Marušič in Robert Paoletti, z njima pa igrata še odbojkarici Fincan-tierija iz Tržiča. Nastop na tako kakovostnem turnirju je ponovno priznanje za slovensko odbojko, ki igra na Goriškem zelo vidno vlogo. Škoda, da so iz še neznanih razlogov prav v zadnjem trenutku odpovedali organizacijo podobnega tekmovanja za miniodbojkarje, saj bi v tem primeru zastopala Gorico na državnem tekmovanju predstavnika Vala in odbojkarici Doma. Medtem ko se bo turnir under 14 končal že v četrtek, bodo isti dan na sporedu prvi boji najbolj pričakovanega dela manifestacije, ko bodo stopili na plažo skoraj vsi najboljši italijanski odbojkarji. c obvestita 1 ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR sporoča, da so v teku prijave za poletne priprave vsak dan pri vratarju Borovega športnega centra na »1. maju«. Telefon 51377. TPK SIRENA Zaradi stroškov, ki jih v tem obdobju zahteva povečana društvena dejavnost, glavni odbor naproša člane, da do 31. t. m. poravnajo članarino na sedežu društva ali po tekočem računu TKB. ŠZ SLOGA priredi v soboto, 30. in v nedeljo 31. t. m. tradicionalni ŠPORTNI PRAZNIK na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici. Delovali bodo založeni kioski, za zabavo bo poskrbel ansambel »Zvezde«. Vabljeni! ■. - V v' . : • - m ,v». UP 'A,- 'v • -v* m pBI mm i;f'. isii Dušan Jelinčič NOČI Utrinki iz Karakoruma Čudak Idila ob reki. Zazrem se vanjo. Rado si opere spodnje hlače in hodi nag okrog, dokler se ne posušijo. Pravzaprav ni v tem nič idiličnega. Zazrem se vase. Zadnje dni je bilo vsega preveč, tako da mislim, da se mora počasi vse umiriti. Danes je komaj peti dan odprave, jaz pa sem se že povsem znašel. Kako noro pa je šele bilo pred mojim odhodom v Karakorum. Kako sem mesece in mesece vadil in treniral ter se intenzivno pripravljal na odpravo. Kako sem v zadnjem obdobju čisto vsak dan tekel po dvajset kilometrov, v glavnem navkreber, kako sem se obenem pripravljal na novinarski izpit v Rimu, ki sem ga uspešno prestal le dva dni pred odhodom v Pakistan, in kakšen odnos so imeli moji prijatelji, pravzaprav ne prijatelji, tisti me poznajo, ampak znanci, do mojega početja. Svoje kilometre sem namreč pretekel ponoči, potem ko sem končal delo v uredništvu Primorskega dnevnika. To je bilo v glavnem opolnoči ali ob enih ponoči, zelo redko že ob enajstih zvečer. In nikdar ne bom pozabil pogleda, predvsem pa stavka, ki. mi ga je izrekel znanec, ko je naključno zvedel, da se ob teh nočnih urah odpravljam na skoro dveurni napor. Pogled je bil dokaj usmiljeno prizanesljiv, pač tak, ki ga poklanjaš neuravnovešenemu, stavek pa je bil kar se da lapidaren: »Ti si nor!« In s tem stavkom sem se jaz podajal na nočni trening, ker sem pač moral čez dan delati, saj mi vsakdanjega kruha ne bo poklanjal nihče, pa tudi študirati za zahteven strokovni izpit, po katerem te nato sprejmejo med profesionalne novinarje. In vseeno vem, da sem takrat imel prav jaz. Prav isti debeli in zavaljeni znanec mi je namreč le nekaj dni predno je izrekel ta lapidar-ni stavek, razlagal, da ima čir na želodcu in da mora, predno se odpravi spat, spiti vsaj tri ali štiri pločevinke piva, in si ob tem ogledati kak film po televiziji, ker ima težave s spanjem ter seveda z zdravjem. Jaz pa se, takrat ko on pije pivo, in zre v ekran, podam na Napoleonsko cesto. Tam je lepo. Tam je mir. Ko tečem, imam celo mesto, ki se svetlika v tisočih odtenkih luči, kot na dlani. Tudi črno morje, na katerem se bleščijo na desetine in desetine luči ribičev, imam na dlani, in lepo mi je v duši, in tako mirno in močno je takrat moje telo. In misel mi nalahno lebdi nekje pri najbližjih oblakih, pri oddaljenih tržaških lučkah, pri najtemnejšem valu morja. Ko pa opravim svojo srečno pot, se podam domov, se vržem v posteljo in kot ubit v trenutku zaspim. Znanec pa še pije svojo predzadnjo ali zadnjo pločevinko piva. Nato se bo tudi sam počasi odpravil spat. Moje spanje bo trdno in srečno in vedro bom zaoral v nov dan. Takrat se bo ves proces, ki bo dosegel svoj višek ponoči na Napoleonski cesti, spet začel, in se bo nato zaključil v trenutku, ko bo moje telo skoraj telebnilo na posteljo. In to se bo nadaljevalo dan na dan. In tisti znanec se bo spraševal o mojem zdravju, in tisti isti znanec se bo spraševal o svoji bolezni in mi bo moje zdravje zavidal. Jaz pa bom zanj še vedno ostal norec in čudak. Norec Želim si, da me Rado in Matevž ne vidita takoj, saj bi mi rekla naj ju počakam, da se nato skupaj odpravimo v Dassu, ker je že ura kosila. Želim si še biti sam s seboj. Vse-dem se na skalo nad reko in razmišljam. Ni mi bilo lahko pred odpravo. Le tri tedne pred odhodom sem si med neko nogometno tekmo med ekipami rekreativcev poškodoval peto in bil prepričan, da sem si dokončno zapravil udeležbo na jugoslovanski ekspediciji na Karakorum. Jaz da ne bi šel v Himalajo? Jaz, potem ko sem toliko žrtvoval za to? Šel sem k prijatelju zdravniku ter mu odločno in jasno rekel sledeče: »Poškodoval sem si peto, tvoja dolžnost pa je, da me v treh tednih ozdraviš, saj si zdravnik!« Proge oblakov nad ledenikom Baltoro Slednji me je samo vprašujoče pogledal, zavzdihnil, v očeh pa sem mu videl, da tudi on sprejema mojo udeležbo na odpravi kot izziv zli usodi, prav kot sem to takrat sprejel tudi jaz. Uspel bom v nemogočem. In v to sem bil tako prepričan, da sem naposled tudi res uspel. Pot do uspeha pa je bila naravnost trnova. Vsak dan so mi zdravili peto z žarki in ultrazvoki, vsak tretji dan pa z akupunkturo. Poleg tega sem si mor ral poškodovani del noge mazati z najrazličnejšimi kremami, jemati najrazličnejša zdravila ter si še pripravljati obkladke z ledom. In še teden dni pred odhodom sem močno šepal po mestnih ulicah, tako da mi je prijatelj - alpinist, ko sva skupaj kupovala mojo visokogorsko opremo, zelo diskretno, a odločno vprašal: »Kaj boš res šel v Karakorum?« Pet dni kasneje sem bil v letalu za Islamabad, in sedaj sem tu in gledam svoje soplezalce, kako se umivajo in sončijo ob reki. °9ledi, popis dejavnosti in društev Pešnijj ari°vanje predstavlja odpoved prirejanja zelo us-zaniniivih pohodov, ki so jih imeli ob obratu ?0,;ekai ^ 0C* katerih je najkakovostnejši bil leta 1980 in je zegCj obeh straneh meje s 650 udeleženci. Kot udele-^°riški i * ?.eoani zelo dejavni tudi na drugih pohodih v \k-ritavk 0^ra-^ni ln tU(h po ostalih krajih dežele. Pozitivno \ ^sto s° Predstavlja napredovanje na področju kotalkanja. ■ edržav s°dek)vali v zadnjih letih v okviru treh prvenstev SP°rta in ^jOtalkarske zveze, Vsedržavne zveze ljudskega ||Asti 'na ^ 50 ,zadovoljivi: poleg raznih uspehov s prvimi ^brij^ Pokrajinski in deželni ravni beležijo nekaj zelo i Prišle ,rsritev tudi na državni ravni. Do kakovostne rasti Izbica e1 zaradi možnosti, ki jim jo nudi občinska telo-?esecih V ^ov°dnjah, v kateri lahko vadijo tudi v zimskih Blvali medtem ko so nrei v zimskem času nrisilieno no- jHli so prej v zimskem času prisiljeno po-i 'v v cjnrJie.mraziri na plošči, ki so jo sami udarniško zgra-l.PčiVci ip ^ i Sod&nja kakovost kotalkanja pri društvu j1 m SosL-j-k®11^ da ne hodijo na njihove revije le sorodni-ehiVe£ laku5 zaradi radovednosti ob zaključnih akademijah, ? Prireri-t 0 nas,;opajo in žanjejo odobravanja tudi ob dru-4 Prihod,1,-*1 lzven domačega kraja in občine. Projekcija la leta napoveduje večje vnašanje akrobatskih prvin ne le pri nosilcih tekmovalnih bremen, temveč tudi pri ostalih članih in članicah. S tem bi dosegli nadaljnjo drugačnost in bi ustvarili pogoje za približanje odmevnosti, ki jo ima kotalkanje openskega Poleta, kjer lahko zabeležijo drugačnost glede na prejšnje desetletje ravno z že omenjenimi evropskimi razsežnostmi. Vredno je tudi zabeležiti, da razpolagajo pri Vipavi z domačim vaditeljskim kadrom, ki je zrastel v letih osemdeset. Zabeležiti je treba tudi ukinitev kotalkarske dejavnosti pri KD Oton Zupančič v Štandrežu, do katere je prišlo v prvi polovici tega desetletja. Zaradi istoimenskosti je primerno, da na tem mestu zabeležimo obnovitev delovanja, zbiranja in tudi tekmovanj pri Združenju športnih ribičev Vipava v Sovodnjah. Društveno delovanje je zamrlo v začetku tega desetletja, nekaj let je umolknilo, novembra 1987 pa so ponovno sklicali občni zbor, po katerem so zabeležili 80 članov. Članstvo je iz sovodenjske občine razen nekaj izjem, vpisali so se v vsedržavno zvezo za športni ribolov, a tudi preko meje so že poiskali stike za sodelovanje pri sorodnem društvu v Vipavi. Podobno kot lovci se pri društvu poleg rekreacijskega in športnega ribolova lotevajo tudi vprašanj varstva okolja, zlasti pa čistosti vode in ribjega zaroda v reki Vipavi. V tem smislu so tudi posredovali pri pristojnih oblasteh na deželni ravni. SOČA, JAMLJE, ISKRA V knjigi Telesna kultura med Slovenci v Italiji iz leta 1981 ne najdemo še športnega društva Soča. Kaj je bolj drugačnega kot to, da prej nekega društva ni bilo, sedaj pa obstaja? No, v začetku osemdesetih let so se v sovodenjski občini izoblikovali pogoji za ustanovitev in delovanje še enega društva poleg tistih, ki so že obstajala. Novo društvo se je odločilo, da se bo bavilo z odbojko. Ostala društva so v tistem obdobju že nekaj let opustila to panogo tudi v rekreacijski obliki in so se bavila ali z nogometom ali s kotalkanjem, kot smo zapisali, ali s pohodništvom. Poleg tega je prišlo do premikov tudi v mestnih goriških društvih, zaradi česar je, nekaj odbojkarjev iz sovodenjske občine ostalo prostih. Če k temu dodamo še nekaj konkurenčnega duha, ki je stalno prisotno v našem okolju, dobimo zmes, iz katere lahko nastane društvo. Ne smemo pozabiti pri tem, da je potrebna skupinica ljudi, ki se odloči, da bo vlekla društveni voz po strmem bregu prepričevanj, spodbujanja, vadbe, prevozov, tehničnega kadra in kar spada še zraven. Društvo Soča so ustanovili leta 1981 v Sovodnjah in sestavili so žensko odbojkarsko moštvo, s katerim so nastopili naslednje leto. V petih letih je število aktivnih odbojkaric in nekoliko kasneje odbojkarjev narastlo od 15 na 70. Od teh je 30 še zelo mladih in se bavijo z miniodbojko. Tudi če vračunamo predvideni, naravni in fiziološki osip, obstaja vsekakor zadostno zagotovilo za bodočnost moštev, ki nastopajo v prvenstvih. Sicer pa je tudi miniodbojka prinesla društvu že nekaj zadoščenj. Kolikor se čudno sliši, društvo Soča nima lastnega uradnega sedeža, kamor bi prihajala pošta, kjer bi bil sicer še skromen arhiv, kjer bi shranjevali pokale, plakete in izkaznice. To je postavka, ki se mora v kratkem spremeniti, da dosežejo drugačnost pristopa k razreševanju vrste odprtih, tekočih vprašanj. Vadba pa poteka v sovodenjski občinski telovadnici. Kot skoraj vsa ostala športna društva ne živi niti Soča osamljenega, do drugih dejavnikov zaprtega življenja. Udeležuje se memorialov, tudi pohodov, povezani so s sovodenjskimi krvodajalci, leta 1985 pa so v tem smislu bili prireditelj sovodenj ske-ga občinskega praznika, ki se vsako leto vrši junija meseca. Pri tem so sodelovali s pevskim zborom Rupa-Peč. Drugačnost društva Soča, ki jo beležimo brez takih ali drugačnih ocen, ki pa jo je treba omeniti, je tudi, da ni včlanjeno v Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 500 - din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500,- din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000,-din, letno 75.000 - din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JL dnevnik 28. julija 1988 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - T!x 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch Na Kubi proslavljajo 35. obletnico revolucije Fidel Castro se zavzema za mir v Angoli in kritično gleda na perestrojko v SZ SANTIAGO (KUBA) — S sicer spodletelim napadom na vojašnico »Mon-cado« se je pred 35 leti na Kubi začela ljudska revolucija. Na osrednji proslavi ob praznovanju obletnice je 61-letni predsednik Fidel Castro imel slavnostni govor pred 100 tisočglavo množico. Srž govora je bil položaj v Angoli, posredno s tem pa je Castro zelo negativno ocenil Gorbačovovo perestrojko. O stanju v Angoli je med drugim dejal, da obstajajo realne možnosti ža njegovo nenasilno politično rešitev. Nanašal se je predvsem na dogovore med Angolo, Južno Afriko in Kubo, ki so potekali 13. julija v New Yorku. Takrat so sogovorniki ugotavljali, da je neodvisnost Angole in Namibije vedno bližja. Kuba se je tudi zavzela, da bo zagotovila vso potrebno pomoč za zaščito pravic angolskega naroda, Kljub temu pa Castro še ni napovedal datuma umika kubanskih čet iz te države, dejal je samo, da bo počakal na nove razplete na fronti oziroma da bodo angolske vojaške čete zavzele tudi tista področja in objekte, ki jih sedaj branijo Kubanci. Vedno v zvezi z Angolo pa je Castro izrekel tudi nekaj zmernih kritik na račun strategije, ki jo je vsilila Sovjetska zveza. Nanašal se je predvsem na- nedavno odločitev za neposredne spopade med - južnoafriško in luandsko vojsko, kar je prisililo Kubo, da poveča svoj vojaški kontingent v Angoli. Ta čas je v tej afriški državi 50 tisoč Castrovih vojakov. Fidel Castro pa je hotel pred množico še enkrat poudariti, da Kuba nima nobene odgovornosti za tako nesmiselne ukrepe, kajti njen cilj ni dokončen in nemara žaljiv poraz sovražnika, pač pa priti do miroljubne rešitve spora. Fidel Castro se je več časa zaustavil pri ocenjevanju in kritiziranju sovjetske perestrojke. Menil je, da ne gre toliko za dokazovanje »čistosti in krepostnosti«, kajti Kuba se nahaja le 150 kilometrov daleč od največje svetovne imperialistične sile in mora biti zato zelo previdna; stvar bi se seveda spremenila, če bi bila Kuba sredi Črnega morja, se pravi, na isti razdalji od SZ. Zato - je dejal Castro - ne morem sprejeti tistih oseb, ki se prepuščaju občasnim kapricam, v resnici pa so to šleve in brez prave trdne volje. Nedopustno je - je nadaljeval Castro - da se poigravamo s kapitalističimi zadevami zlasti mi, ki smo trdno prepričani v socializem. Na sliki (telefoto AP): Fidel Castro na govorniškem odru. Airikian zaprosil ZDA za zatočišče MOSKVA — Odgovoren pri di* dentskem glasilu Glasnost Sergej G gorianc je v sporočilu izjavil, da so aj menskega nacionalista Parouirja Ai kiana 21. julija izgnali v Etiopijo- K znano, so Airikiana aretirali 24. v armenski prestolnici Erevan pod o tožbo »protisovjetske dejavnosti« (D“ ril se je za pridružitev Gorskega K&t baha Armenski socialistični republiki pretekli teden pa so mu odvzeli so jetsko državljanstvo. Grigorianc je o jal, da so 4 agenti KGB Airikiana držali povsem izoliranega 4 dni v n ■ kem hotelu v Adis Abebi. Šele v^er.]{ so mu dovolili telefonirati svojcem . se podati na ameriško ambasado, mora njemu in družini izročiti za odhod v ZDA. Airikian je tašči tej® fonsko povedal, da so se agenti z nK vedli »brezhibno« in mu celo izroči 1.700 dolarjev. Medtem je včeraj 'prišla vest iz ^ Abebe, da je Airikian zaprosil ZDA z politično zatočišče. Glasnik ameris^ ambasade je potrdil, da je Airikian soboto dospel v etiopsko glavno me! j. in zaprosil za politično zatočišče. »A rikian se je v torek in sredo sestal funkcionarji ameriške ambasade in s z njimi dogovoril o svojem odhodu 1 o morebitnem kraju, kjer bi se nasta nil,« je izjavil glasnik. Najstnica ugnala vojno mornarico LONDON — Komaj 15-letna h-kljica irske narodnosti je spravila na kolena ameriško vojno mornarico. Z banalno lažjo je preprosila skupino mornarjev križarke Co-nyngham, naj jo vzamejo na krov in naj jo skrijejo do prihoda v ZDA. Pojokala je, da je sirota in da si bo v Ameriki poiskala boljše življenje. Mornarji so se je usmilili in ji ugodili. Vest kot taka sicer ne bi vzbudila pozornosti, če ne bi bila ladja opremljena z jedrskim orožjem in raketami, ki so stroga vojaška tajnost. Najuglednješi predstavniki ameriške vojne mornarice sedaj ugibajo, da bi na podoben način lahko prišel na ladjo kdorkoli, celo kak vohun, in se sprašujejo, kako je mogoče, da ohranjajo Američani tudi v vojski tako mehko srce: Propadel poizkus italijanskega Azimuta da izboljša rekord prekooceanske plovbe GENOVA — Poizkus italijanskega plovila Azimut Atlantic Challenger, da bi si pridobilo prestižno priznanje Modrega traku za najhitrejšo prekooceansko plovbo, je klavrno propadel. V pozni noči je odpovedal eden izmed štirih impozantnih motorjev in posadka je morala sporočiti organizacijskemu štabu, da je velike, predvsem pa izdatne oceanske avanture konec. Tekma je torej zaključena tudi za italijansko plovilo, zgrajeno z avantgardnimi tehnikami v Viareggiu. Do zadnjega je posadka upala, da bo lahko kljub slabemu vremenu kos zahtevni nalogi, ki si jo je zastavila: odvzeti Američanom Modri trak. ZDA si lastijo priznanje za najhitrejšo plovbo preko oceana od leta 1952, ko je ladja SS United States preplula razdaljo med New Yorkom in Veliko Britanijo v 82 urah in 40 minutah. Američani so se vsekakor ponovno pomerili v tekmi dan pred Italijani. Plovilo milijarderja Toma Gentryja pa ni priplulo do cilja, ker je že v prvih urah plovbe nabralo preveč ur zamude. Tudi italijanska posadka (na krovu mora biti po pravilniku vsaj en potnik in to je sponsor-milijarder Wintrop Rockefeller) je bila nekoliko v zamudi, okvara na motorju pa je zbrisala sleherno upanje, da bi se ponašali z Modrim trakom. Azimut pluje zdaj proti otoku St. Johns (Nova zemlja). Na slikah (Telefoto AP); italijansko štirimotorno plovilo Azimut (zgoraj) in ameriški tekmec Gentry (spodaj) Rekord čepečih »mačkov« Romantični pogled na enega izmed 16 »mačkov«, ki bodo na Nizozemskem - v imenu svetovnega rekorda - tekmovali v čim daljšem čepenju na drogu (Telefoto AP) Hude polemike v Italiji o reklami proti aidsu RIM — Ob reklamhi kampanji (pričela se je pred dvema dnevoma) proti širjenju virusa pridobljene imunske nesposobnosti se je v Italiji zgodilo podobno kot bi kdo podrezal v sršenje gnezdo. Kritike obsipavajo ministra za zdravstvo Donat Cattina, ki je menda prav tako »kriv« in »nesposoben« za katoliško Cerkev kot za najbolj napredne politične sile. O tem da je aids bolezen, proti kateri moramo v skupen boj, ni najmanjšega dvoma, zato tudi ne gre za vprašanje ali so reklamni vložki in oglasi primerni ali ne. Reklama torej že, a kakšna? Kako izoblikovana? S kakšnim sporočilom? Cerkev je napadla reklamni vložek, ki ga je za italijansko ministrstvo za zdravstvo realiziral Armando Testa, češ da navaja ljudi v (sicer varno) spolno izživljanje, na Donat Cattina pa so navalili tudi zastopniki Italijanske zveze za boj proti aidsu LILA. Slednji trdijo, da je do reklame prišlo z nekajletno zamudo, kar je že nedopustno, poleg tega pa je menda iz spota lahko razbrati, da so homoseksualci in narkomani skupina zase, brez slehernega razlikovanja med enimi in drugimi. Tako eni kot drugi naj bi bili nasprotje tistega, kar reklama ponuja za »normalno«, poleg tega pa je bilo, po menju LILA, premalo poudarka na pomenu preservativa in njegove pravilne uporabe. ATUat/C challe v. s , , & V Italiji se stopnjuje val nasilja COSENZA — Val nasilja proti ženskam se žal v zadnjem času v Italiji stopnjuje. Pri kraju Falconara Albanese pri Cosenzi so včeraj zjutraj našli truplo dekleta, ki so ga pred umorom po vsej verjetnosti posilili. Gre za 19-letno Roberto Lanzino, ki so jo mrtvo našli v škarpi na cesti med Falconaro Albanese in Torremezzom. Potek dogodkov ni še jasen. Preiskovalci trdijo, da se je mladenka v torek zvečer odpravila s svojim mopedom iz vasice Rende proti San Lucidu, letoviščar-skem kraju na Tirenskem morju, kamor bi morali kasneje dospeti tudi njeni starši. Po prvih izvidih so Lanzinovo umorili z nožem. Prva zdravniška preiskava je namreč pokazala, da ima njeno truplo vsaj tri vbode, eden od katerih, zelo globok, v vratu. Čeprav treba počakati na obdukcijo, so preiskovalci prepričani, da je bilo dekle žrtev spolnega nasilja. To potrjuje tudi dejstvo, da je bilo truplo, ko so ga našli, golo od pasu navzdol. Truplo so našli 5-6 metrov od cestnega roba, njen moped pa je bil oddaljen približno 100 metrov, kar daje preiskovalcem misliti, da so jih hoteli morilci spraviti na napačno pot. Lanzi-nova se je vsekakor krepko branila pred napadalci. Preiskovalci izjavljajo, da je šlo za »zelo grobo nasilje«, ki so ga storile ® osebe, izkušene v ubijanju«. --jeV V Bologni pa je bila v noči na sredo ^ nasilja 33-letna Pasguina Zaccaria. jg ježi lefonski poziv je obvestil karabinjerje, na cesti naperiferiji Bologne ženska z n ^ K v hrbtu. Preiskovalci so nemudoma dosP^.c0f Zaccarijevi in jo pospremili v bolm umrla pa je že po poti. •mskeII, V torek zvečer pa so v nekem rl gcar3' poslopju našli truplo 43-letne T^^gaplj11’ melle, rojene v Torri Annunziata pn N Tudi njo so neznanci umorili, (ag)