Izhaja vsak dan ob petih zvečer, izuzemši nedelje in praznike, z datumom naslednjega dne. Naročnina znaša za celo leto K 15.60, za pol leta K 8.30 za četrt leta K 4.20 in za en mesec K 1.40. — Posamezne številke se prodajajo po 4 vinarje. —
Naročnina se pošilja na upravo „Jugoslavije" v Trstu, ulica 6. Vasari 7, I. <$> <$> Uredništvo in uprava se nahajata v Trstu v ulici G. Vasari 7. I. <$> $
4 vinarje. <#> <$> $ <$> <$> Telefon 677. $ $ $ ^ $ £ ■* vinarje.
Oglase sprejema samo anončno-reklamna špedicija „Adrija" v Trstu, ul. L. Ghiberti 3
- /3Tk~i}x-
Stev. 16.
M Trstu, dne 2U marca 1914.
Letnik !■
Trsi, dne 28. marca 1914.
Dne 14. marca se je odigral v Rusiji dogodek, ki je velikanskega zgodovinskega pomena. Ministrstvo je pozvalo odlične člane ruskega parlamenta k skupnemu tajnemu posvetovanju. To je dogodek, ki je dosedaj osamljen v ruski zgodovini.
Predmet posvetovanja so bila mednarodna situacija in vojaška vprašanja. Minister zunanjih del Sazonov je poročal o mednarodnem političnem po-" iožaju in o razmerju Rusije napram 0-stalim evropskim velesilam. Vojni minister Suhomlinov pa je referiral o stanju armade in o potrebi povečanja ruskih vojaških sil.
Sazonovu je nemška, zlasti avstrijska diplomacija dala kvalifikacijo „miroljubnega" dižavnika, ki mu gre edina zasluga, da se dosedaj v ruski zunanji politiki še niso uveljavila „panslavi-stična" stremljenja. No dejstvo, da je na isti tajni konferenci, na kateri je Sazonov poročal o razmerju Busije napram ostalim evropskim velesilam, na podlagi ravno tega poročila govoril ruski vojni minister o potrebi nadaljnega oboroževanja, to dejstvo je pač zadostno jasen dokaz, da «ia camera cha-ritatis» sedanji evropski položaj tudi Sazonov malo drugače presoja nego pa takrat, kadar boža naivnega Berchtolda in njemu enake nemške diplomate. Zdi se, da so izvestni faktoriji tako dolgo klicali po panslavističnem strahu, da so ga končno priklicali. O bližajočem se spopadu med Germanstvom in Sloven-str jim je govor:' 'ansf:o lote nera'k: državni kancelar Bethmann-Hollweg ter klical na bojne okope vse, kar je na tem svetu germanskega^ in vesoljno tevtonstvo mu je navdušeno aplavdi-ralo. Kaj, ali je ta nemški državni gromovnik, ki vam je prava personifikacija nemškega napuha, mislil, da bo nekaznovano klical volka ? In ali se je to naduto tevtonstvo domišljevalo, da se bo slovanski velikan dal nekaznovano izzivati ?
Vsa znamenja kažejo, da pri*le v Evropi prej ali slej do generalnega obračuna med Slovanstvom in Germanstvom, oziroma Nemštvom. — Zgodovina ima svojo logiko. V starem veku so bili gospodarji Evrope Rimljani, naposled so jih premagali ter zagospodovali Germani, dandanes pa se majejo tudi že — temelji germanskega gospodstva, ki
PODLISTEK
Na Gorjanskem
(Dalje)	Povest.
—	Kakor vidim jo imate zelo radi, je rekel na kolikor mogoče brezbrižen način.
—	Da, gotovo ! Kdo pa tudi ne bi je imel rad, ko je tako dobra. Sicer si res včasih dovoli marsikako prostost, ki bi se je mlada deklica ne smela dovoliti, toda naši Mar}- se tega niti ne sme vzeti za zlo. Ne vem kaj bi ona mogla storiti, pa bi ji ljudje ne zamerili. Njenega očeta gleda marsikdo po strani, njo pa imajo radi vsi, ki jo poznajo.
Koren bi sicer ne dal veliko na besede starega učitelja, o katerem si je že ustvaril svojo, laskovo sodbo, je .poskušal z velikim zadoščenjem njen -slavospev mladi poštarici.
Tudi on je sanjaril o sreči na strani ljubljene žene, le da dosedaj še ni ^srečal deklice, ki bi mogla napraviti
mu počasi sicer, toda sigurno izpod-kopava tla vstajajoče Slovanstvo. «Preteklost bila je romanska, sedanjost je germanska, bodočnost pa bo slovanska», te krilate besede je izrekel nekoć slovenski zgodovinar-učenjak in reči se mora, da vsebujejo te besede kratke, toda jedrnato karakterizacijo naravnegi zgodovinskega procesa.
Nastaja sedaj vprašanje, kakšno vlogo bo v tem boju med slovansko in germansko raso igrala Avstrija. Brez dvoma je Bethmann-Holhveg, ko je v nemškem državnem zboru izpustil ono znamenito govoranco, smatral kot nekaj samo po sebi umevnega, da se bo Avstrija v tem gigantskem boju. če res v doglednem času do njega pride, postavila na nemško stran, in iz vseh izjav raznih važnih in manj važnih nemških politikov je videti neka absolutna gotovost teh ljudij, da jim bodo avstrijski vojaki najzanesljivejši Kanonenfutter v tem boju, toda upajmo, da delajo račun brez krčmarja....
Za Avstrijo je naravnost usodnega vprašanja, na katero stran se postavi. Pravijo, da je najbližji cilj ruske politike — uničenje avstro-ogrske monarhije in da je tudi ost sedanjega mrzličnega oboroževanja na Ruskem naperjena v prvi vrsti proti naši državi, Vzemimo to kot dokazano resnico. — Toda vprašajmo se: Ali se interesi Avstrije in Rusije res tako križajo, da jih ni mogoče izravnati drugače nego z oborožuno silo ? Ali je res neizogibno, da pride med Avstrijo in Rusijo prej ali slej do yojneg? «popadn ? C^'c-ò.«.;. trdimo, da : ne ! Vsekakor pripominjamo, da mislimo v tem slučaju Avstrijo, ki postane zvesta sama sebi ter se zave kulturne misije, ki ji jo je odkazala zgodovina. Če se merodajni faktorji naše države enkrat zavedo, da je Avstrija po večini slovanska in da je njena naloga v tem, da omogoči vsem svojim narodom neovirani nacionalni razvoj, potem je panslavistični strah zanjo strah, ki je znotraj votel, zunaj ga pa nič ni. Če pa Avstrija ostane to, kar je danes, ponižna dekla pan-germanske propagande v svoji zunanji m notranji politiki, potem se njeni krmilarji pač nimajo pritoževati, če izvaja slovanska Rusija iz tega konze-kvence, ki jej jih nalagajo interesi — Slovanstva.
Rusija se torej oborožuje, mrzlično
nanj stalen utis. Toda kdo ve? Morda je pa Mary ona, ki mu jo je usoda določila kot družico življenja? In, kakor je to že naravno, se je tudi v Korenu vzbudilo samoljubje, iz načina, kakor ga je Mary pozdravila, je sklepal, da je napravil nanjo dober utis...
In mejtem, ko so se vse te misli vrtele po njegovi glavi, je 011 navidezno brezbrižno poslušal daljne sla-vospeve starega učitelja na svojo krstno dete. Zdelo se je, da, kei nad-učitelj ni imel lastnih otrok, je vso svojo ljubezen prinesel na to deklico, ki ji je bil krstni boter. Ljubil jo je tudi v resnici kakor lastno hčerko, bil ponosen na njo in ni je mogel prehvaliti. Vso to hvalo pa je Koren poslušal z velikim zadovoljstvom, ter je ostal pri Strahu precej dlje časa nego navadno in še potem, ko je že bil v svoji sobi, mu je neprestano plesala Mary po glavi.
Spomnil se je, da mora pisati neko dopisnico. Morda bi sicer stvar še ne bila tako nujna, toda v Korenovem
j oborožuje. Avstrija tudi. Toda kakšna razlika. V „absolutistični1- Rusiji dela j v teh resnih časih vlada v naravnost I demonstrativnem sporazumu s parlamentom, pri nas v „ustavni" Avstriji pa je vlada poslala parlament domov ! ter si kar s pomočjo § 14 dovoljuje stotine miljonov in povišuje rekrutni kontingent. Na znotraj popolnoma raz-drapana in skoz in skoz bolna država ! si ne more več pomagati drugače nego z absolutističnimi pripomočki. To je I pač malo razveseljiva perspektiva. In ob teh avspicijah bi naši merodajni faktorji hoteli poslati naše, po večini j slovanske regimente na bojne poljane I reševat koristi in čast ogroženega — Nemštva.
Svarilnih glasov ne manjka. „Pustite to nevarno igro, prenehajte s svojimi pustolovščinami v vnanji politiki, končajte z nevarnim nemško-madjarskim sistemom, dajte vsem narodom enake pravice, da se bodo vsi brez izjeme čutili srečne in zadovoljne pod okriljem te države", tako kličejo danes ob dvanajsti uri vsi resnični prijatelji te starodavne monarhije. Ali ne bodo ostali ti klici klic vpijočega v puščavi V
Zdi se, da so merodajni faktorji neozdravljivo slepi. Ne morejo se več rešiti fiksne ideje nemškega gospodstva in hočejo državo na vsak način pognati v propast. Srbi jih in po vsej sili bi se radi našli na junaškem mej-danu, ko se bo odločala usoda med Slovanstvom in Grmanstvom. Habeant sibi ! Slo bi sicer tudi za naše kosti. Vi avstrijski Slovani sjeo ža mtfogo prestali, s trnjem je bila posuta pot naše zgodovine. Vse smo pretrpeli in vse smo premagali. Da smo danes tu, da se vkljub vsem sovražnim vplivom nahajamo na poti najlepšega razvoja in napredka, to je dokaz naše notranje sile in moči. In ta notranja sila in moč nam je najboljše jamstvo za bodočnost. Crni oblaki se zbirajo danes nad monarhijo, ki nas je usoda priklenila nanjo. Toda naj se strašijo in trepečejo drugi, mi avstrijski Slovani s stoično mirnostjo lahko zakličemo: Naj se zgodi, kaj hoče, nas tolaži trdna vora, da propast države — ne bo naša propast....
Kaj nas čaka.?
V dveh člankih smo čitateljem priobčili mnenje patrijotične „(Merr. Rundschau", ki jo urejujejo takozvani avstrijski .odločilni krogi". V člankih sido pokazali za kaj se nas Slovence sploh smatra in kakšen konec nas čaka ako se bomo zanašali, da se položaj sam obrne nam v prid. - - Da pa vendar ne bomo preveč upali, priobčujemo danes odlomek iz članka ki je izšel v „Gra-zer Tagblatt" („ouftenblat"). V članka neki R. (najbrže .Renegat") obgljavlja jugoslovansko idejo in se v enem odstavku izraža takole :
„Načrt državnega združenja Slovencev z Jugoslovanstvom (Hrvatsko) je utopija, ki se brez razpada Avstrije sploh ne da uresničiti. Stremljenja, priznati vsakemu narodiču njegove narodne pravice, si nasprotujejo z modernim državnim razvojem, posebno tem, ki si dela pot v veličino. Treba bo odpraviti marsikatero neumnost, ki se je udomačila iz ozirov na občutljivost nekaterih avstrijskih pritlikavskih narodov in to na škodo redne uprave, naj se ne prizadeva zadostiti željam vse mogočih narodičev, ker le potem se bo doseglo resno ozdravljenje državnega življenja..."
Lepa bodočnost čaka Slovence kot plačilo za njihovo udanost. Gotovo se jih že sedaj tako upošteva, kakor ne bi nikdar plačali niti ficka davkov in kakor ne bi slovenski vojak prelil za Avstrijo uiti kaplje krvi. Po mnenju gotovo r/e, oosebno norma,Inega R bi bilo najboljše vse Jugoslovane poveli-čati na erarične obešalnike in na njih mesto brezplačno naseliti Švabe iz „raj-ha". Ne bi bilo napačno, vendar dela „Šuftenblat" še nekoliko prezgodaj račun, kajti še smo tu ! Morje je naše in ako bo delalo vse Slovenstvo v prid jugoslovanske ideje, ne pride Švaba na njega obal — Razbil si bo butico že ob Karavankah. — Zaprta mu bo pot v one kraje, po katerih se mu že stoletja cede sline. Slovenci sprevidimo, da se gre za našo rodno grudo, ne za-našajmo se na pravičnost vlade !
Avstrijska vlada pa mislimo je vendar že sprevidela, da stvar ne gre po starem tiru naprej če pa ne — obžalju-jerno in sklepamo s stavkom ki je bil izrečen v hrv. saboru: „Avstrija bo z nami, če ne gremo mi čez njo
1«
duševnem razpoloženju je bil to zelo lep izgovor, da je mogel iti na pošto, kupit dopisnico.
Ko je prišel na pošto, ga je Mary pozdravila v enakem tonu kakor pred-poldne. Odprla je vrata ograje, ki je ločilo za občinstvo določen, prostor od urada ter ga povabila, naj vstopi. Ponudila mu je stolico ter se opravi čevala :
—	Veste gospod učitelj, pri nas je strašno pusto in dolgočasno. Nimam nikogar, da bi se mogla pošteno pogovoriti ž njim. Zato sem srečna, če dobim človeka, s katerim je mogoče spregovoriti pametno besedo. Vidite zato sem vas predpoldne takoj zagrabila, a ste mi hitro ušel, sedaj ste pi moj ujetnik.
—	Želel bi biti Vaš ujetnik do smrti, gospodična. Koren teh besedi ni izgovoril le iz navadne uglednosti, temveč so mu prišle res iz srca.
—	Ne vem, če bi se ne naveličali tega ujelništva že v kratkem.
—	O nikakor ne gospodična.
Koren je dal to zatrdilo res prav i slovesno.
—	Sicer pa, povejte mi rajše, kako Vam bo ugajalo v našem gnezdu.
—	Izvrstno, gospodična. Sicer pa, ako dovolite da vam ugovarjam, Gor.-
ijansko pač ni nikako gnezdo, temveč
I čisto lep in prijazen gorski kraj.
—	Pojte, pojte ! Lep, prijazen kraji Eno gnezdo, prosto je to in nič dru-zega.
—	Ako pravite vi gospodična, da je tako, potem pa že mora biti res» je odvrnil smehljaje Koren.
—	Oh, to je strašno, kakšni ste vi moški. Če nam ne morete drugače do živega, pa prihajate s svojo ironijo na dan.
Oprostite gospodična, toda zagotoviti vas moram, da se meni o kaki ironiji niti od daleč ne sanja.
Toda pustimo to. Govoriva rajši o čem drugem. Povejte mi na primer, za kaj se vi v prvi vrsti zanimate.
—	Za šolo, gospodična.
(Nadaljevanje sledi).
Boj za irsko samoupravo.
Na koncu včerajšnje seje parlamenta sta podala mai šal French in general Eward svoji demisiji, toda kabinet ju je prosil, naj demisijo prekličeta. As-quith pa pravi, da nista demisijonirala zaradi tega, ker bi bil med njima in kabinetom kak neporazum zaradi nastopa armade, temveč misli, da sta ta visoka častnika prisiljena v ta korak, ker sta podpisala častniške zahteve.
Da bi se v bodoče preprečil enak nastop vojaštva, je sklenil vojaški svet v svoji zadnji seji izdati na vojaštvo nkaz sledeče vsebine: V bodoče se ue bo smelo vprašati nobenega vojaka, kako stališče zavzame napram pov-lju, prepoveduje se častnikom in vojakom zahtevati garancij glede povelj, ki bi jih mcrali izvršiti. V tem povelju se naglaša tudi dolžnost vojaka se podvreči zakonitim ukazom od strani kompetentnih oblastnij, za varstvo življenja in posesti prebivalcev, v slučaju nemirov. Nadalje bi morali biti v tekom slučaju v pomoč tudi civilni oblasti.
Vodja opozicijonalne stranke Bonar Law se nikakor ne protivi novemu povelju, meni pa. d^ je pripisati vladi in vojnemu ministru beely da se je moralo uporabljati taka sredstva.
Redmont, vodja Ircev je brzojavil svojim prijateljem v Avstraliji, da je kovarstvo v Ulstru razkrinkano: Carson (vodja upornikov v Ulstru) in njegovi pristaši niso mogli upati na uspešen boj proti vojaštvu in se ne bi mogli držati niti en teden. Njihov namen ni bil, pripraviti odločitev z orožjem, temveč le zapeljati vojaštvo in preprečiti na ta način, da se izvrši volja ljudstva.
Sedaj nastaja še večji problem kakor homerula (samouprava Irske), problem, če se sme pustiti vlada terorizirati od vojaščine. Vidi se že posledice tega: Vojni minister Selly ne more več ostati, vrhovni poveljnik French in general E-vvart pa pristajata na svoji ".emisiji.
Drugo čitanje homerula se vrši v pondeljek iu se bo nadaljevalo, dokler ne pride zakon pod streho.
Tržaški slovanski mladini.
Dva sta se oglasila. Prvi pravi, da imamo v Trstu že dosti pevskih in drugih društev in da bi mladinska organizacija ne imela uspehov. Sicer pa je upati, da bo šlo vedno na bolje. Slovenski otroci so se potujčevali takrat, ko so morali zahajati v italijanske šole. Taka organizacija, po kateri dopisnik hrepeni je že obstojala — ali še obstoja. Pa tudi mnogo prahu je povzročila in navsezadnje — kaj je iz nje ? Tako prvi. Drugi pa nastopa odločneje in zahteva, da Nar. soc. mladinska organizacija vendar enkrat razvije svoj program in naj skliče v ta namen velik shod v „Nar. domu" z eno besedo rečeno, naj se ta organizacija že vendar enkrat ustanovi. (Kakor da ne bi še bila ustanovljena). — Kaj naj odgovorim na te definicijo? Prvemu dopisniku se moram res čuditi, kako more zastopati načela. Dandanes — in če imamo tisoč pevskih in drugih društev — mora vsak modem človek priznati, da je mladinska organizacija nujno potrebna. Ker resnica je, da se poitalijančuje celo tista mladina, ki je prišla iz Ciril-Metodovih šol. Tega dejstva nihče ne more odvreči. Da pa bi se mladina kar tako pridružila temu ali onemu društvu, to pa ne gre, ker se nobeno društvu spe--cielno z mladinskim vprašanjem ne bavi.
Sicer pa, zakaj imajo nemški, itali, janski, češki itd. mladeniči svoja mladinska društva ? Zakaj se ti ne pridružijo že obstoječim pevskim, bralnim in drugim društvom, kjer so člani tudi starejši ljudje ? Zato, ker vedo, da ima mladina druge ideale, da nekoliko modernejše misii in da zato spada skupaj.
Mladina mora biti organizirana, da se vsposobi za nadaljno borbo. Treba je vzgojiti agitatorje, kar dopisnik sam prizna, ko pravi : Zakaj to životarenje ? Zato, ker nam manjka dobrih agitatorjev". Da, da — seveda — toda, če bodete nastopali proti mladinski organizaciji, ne bo nikoli dobrih agitatorjev. Le proč s pesimizmom ! Kar se tiče Nar. soc. miad. org. pa veste, kako se je stvar ravvila. Ce ni šlo, pa more itd. Ni vrag, da bi ne mogli prepričati mladine, da je taka organizacija tudi za jugoslovansko mladino potrebna in ne samo za Nemce, Italijane itd. Sicer pa ja začelo o mladini premišljevati tudi politično društvo „Edinost", zato sklicuje za nedelo mladinsko enketo.
Drugemu dopisniku pa to le : O namenu Nar. soc. ml. org. se je že toliko pisalo, da že vsak ptič ve, kaj hoče ta organizacija. Tudi več shodov je žeskli-cala. Če so se jej metala polena pod noge in če mladina še ni talco zavedna, da bi šla preko polen pač Nar. soc. ml org. nic ne more za to, da še ni tako razvita, kot bi bila lahko. Tudi sl o i v »Nar. domu« radevolje skličemo, kajti nameni te organizacije so čisti in s« zato nič ne bojimo pred ljudstvom, toda garantirajte nam, da bo dvorana »Nar. doma« polna. Če uprizorite primerno agitacijo, nas bo zelo veselilo. Dosti zaenkrat. Mene le veseli, da je moj članek našel odmev. Se bo obzorje vsaj ščistilo. Menim, da bo ravno to pripomoglo do tega, da se bo v Trstu in na vsem jugu jugoslovanska mladina močno in trdno združila. To se mora zgoditi ! Odpravimo vzroke, ki nas zadržujejo pri tem I Jugoslovanska mladina mora vstati !
B.
Odmevi dogodkev na Revo!-telli v Italiji.
Te dni sta se vršila dva shoda dijakov v Milanu in Veroni, kjer se je protestiralo proti provokacijam in nasil-stvom Slovencev v Trstu. Govorili so nekateri govorniki, med temi tudi neki j tržaški dijak, ki so naglašali veliko potrebo italijanske univerze v Trstu. Omenili so, da bo pripomogel obisk i nemškega cesarja v Benedkah do ožjih stikov med italijanskimi in nemškimi dijaki za uspešnejši boj proti slovenskim dijakom. V svojih rezulucijah izražajo tudi solidarnost s svojimi italijanskimi kolegi v Trstu.
Mi pač ne zamerimo nasprotniku, da se brani na vse moči, ko mu gre za življenje, da si poišče tudi zaveznike, toda s tem, da se ozira po tuji pomoči. pobiva svoje prejšnje baharije, da se nas ne boji, ker nas ni. Toda oni gospodarji, velikani ne morejo užugati nas, ki smo mal narod, ki nas ni, po njihovem mnenju nič, morajo stegati roko Nemcom, da bi nas z združenimi močmi pobili. To je znak umikanija: Kmalu bodo vrgli puško v kuruzo in nam pokazali pete.
Vsaka stvar, ki se godi pri nas in ki se tiče Italijanov dobi svoj odmev v sosedni državi. Tam sklicavajo shode, protestirajo in žugajo in naši vladi se že tresejo hlače, kar smo videli nedavno pri narnestništvenih odborih, dočim bi takoj mobilizirala svoje bataillone in nešteto veleizdajniških procesov bi bilo na dnevnem redu, če bi se zgodilo kaj podobnega v Srbiji ali Rusiji v naš prilog. In še pravijo Italijani da vlada nas favovizira, njih pa zatira.
Ruski protest.
Iz Petrograda javljajo, da je ruski poslanik na Dunaju Sebeko protestiral proti šikanam, katerim so izpostavljeni ruski potniki v Avstro-Ogrski. Posebno je opozoril na nadzorstvo in pažnjo, pod katero stoje nekateri višji častniki in diplomati, čim prestopijo avstrijsko mejo.
Goriške vesti.
Volitve v Gorici. Lahi so se lotili podknpavanja volilcev v velikem slogu. Iz popolnoma zanesljivega vira se nam poroča, da hodijo po predmestju sv. Rok agitatorji laških kaporijonov in obetajo za vsak glas po 100 K. Seveda tega denarja ne bodo plačali kaporijo-ni iz svojega, ampak ga bodo morali švicati goriški davkoplačevalci, ki bodo plačevali radi tega zopet večje doklade. Slovenski prvaki iz Gorice naj poskrbe, da pridejo vsi podkupovalci in vsi pod-kupljenci na ričet.
Slovenski kandidatje za III. razred so:
Komel Valentin, krčmar in posestnik.
Košnik Ivan, c. kr. profesor.
Medvešček dr. Peter, odvetniški konci pij en t.
Mozetič Josip, stavbenik.
Novak dr. Ivo, odvetnik.
Premrou Svitoslav, ravnatelj.
Puc dr. Dinko, odvetnik.
Testen Lovro, revident državne železnice.
Ti so naši kandidatje. Te volimo soglasno. Nihče ne sme nobenega črtati.
Disciplina zavladaj v naših vrstah ! Vsi kot en mož na volišče za proglašene kandidate !
Po 26. letih.
Današnja «Edinost» prinaša pod gornjim naslovom reminiscenco, v kateri se spominja izleta, ki ga je slovensko delavstvo v Trstu priredilo leta 1887 na Sv. Goro. Izletniki so si želeli o tej priliki ogledati tudi Gorico in okolico, ker so pa goriški Lahoni grozili s poboji, bombami itd. so se tržaški delavci pogovorili, da se odpeljejo naravnost v Solkan.
V omenjeni „Edinostni" vesli je par netočnosti. Izlet — ki ga je priredilo „Delavsko podporno društvo" — se ni vršil leta 1887, temveč leta 188B. Izletniki so imeli skupne vaje v spodnji dvorani Monteverde. Na te vaje so prihajali pevci iz cele okolice, Skednja, Sv. Ivana, Rojana, Barkoveli itd. Petje je vodil Kanmičan gospod Stele, ki si je pridobil neprecenljivih zaslug za tržaško Slovenstvo. Ko so prišli pevci na predvečer izleta k zadnji vaji, so doznali, da je izlet prepovedan. Pokojni Dolenc je posredoval pri namestniku, ter dosegel toliko da je bil izlet sicer dovoljen, toda pod pogojem, da z vozovi ne smejo preko Gorice, temveč da se peljejo po stranskih cestah v Solkan.
Tako je bilo torej pred 28 leti, in taki kakor so bili goriški Lahoni takrat taki so še danes. Toda nadejamo se, da bodo slovenski volilci v Gorici jutri naučili to gospodo nekoliko boljših manir!
AVSTRIJADA !
Gospod V. Zalar bivši urednik »Jutra" je bil brez vsakega povoda aretiran in odveden v zapor. Kakor čujemo so Zalarja aretirali zato, da bi zvedeli od njega kdo ima brošuro .Klic iz Go-sposvetskega polja". Torej z naSilstvom hoče avstrijska oblast prisiliti državljana, da nekaj izda — česar ne ve ! *) Daleč smo prišli — a nemški listi toliko pišejo o ruskih ječah in nasilstvih! Smešno !
Zalar je v preiskovalnem zaporu po nedolžnem in se mu baje niti kaditi ne dovoli ! — Čuden sistem za vzgajanje patrijotov.
*) Zalar je urednik jugoslovanske mladinske revije „Glas .luga", pred katerim se policiji že sedaj tresejo hlačice.
pravdnik konfiscira! članek, katerega smo čitali že v »Illustrazione Italiana* od 15. t. m., ki je ležala v vseh kavarnah nezaplenjena.
Šele, ko je citai državni pravdnik dotični članek v našem listu, je postala tudi „111. Ital." državi nevarna, toda šele potem, ko je izšla druga številka, od 22. t. m. in je prejšnja že ležala bog ve kje ... . Straže so odnašale istodobno „111. ital.-' in „Jugoslavijo". Toda pri tem so pomotoma segli v nekaterih kavarnah po ^Illustr. Ital.* od 22. t. m., ki ni bila zaplenjana in so jo morali potem nesti zopet nazaj !
Ne pade nam niti od daleč na misel, da bi očitali drž. pravdništvu pristranost. Vendar pa si ne moremo kaj, da ne bi svetovali, naj posveča isto pozornost kakor Jugoslaviji", tudi drugim listom, posebno onim iz bližnjega kraljestva. Ta naša zadnja zaplemba je pač unikum. Stvar tudi ni brez komične primesi le škoda, da moramo račun plačati mi.
Pol milijona italijanskih lir za istrsko kamoro!
„Naša Sloga" poroča, da so Italijani iz kraljevine stavili istrskim Italijanom na razpolago pol milijona lir. Ker so Italijani izgubili občino Pulo, kjer so ukradli za vsake volitve 100—200tisoč kron, so se sedaj obr nili na Italijane v kraljestvu, od kjer jim je obljubljena gori označena svota.
„Naša Sloga* opozarja rodoljube in prvake po deželi, naj pazijo in Ioth agente in sleparje kraljevine Italije, ki bodo po naših vaseh z denarjem iz Italije podkupavali naše ljudi ter jih poživlja, naj vsak tak slučaj takoj prijavijo orožnikom.
Najboljše sredstvo pa bo po mneDjii „N. S.", da se take lopove pošteno namlati. Tako mislimo tudi mi!
Kako dela Italija v Albaniji.
Italija je poslala v Albanijo 4 zdravnike z vsem potrebnim pomožnim osobljem, zdravili itd. Ti zdravniki so se razdelili v dva oddelka, katerih eden je obiskal vse večje kraje Severne Albanije, drugi pa Srednjo Albanijo. Albanci so hodili od vseh strani h zdrav-! nikom, ki so jih brezplačno zdravili in i jim razdeljevali zdravila. Zdravniška I komisija v Srednji Albaniji je preiskala i 6300 bolnikov. Ona v severni pa 4026-in izvršila 122 operacii.
Dosedaj v onih krajih sploh še niso I videla evropskega zdravnika in zato so ljudje hiteli od vseh strani skupaj, pričakujoč gotove pomoči za svoje bolezni.
Na tak način zna Italija delati propagando za svoje interese, ker jasno je, da ona tega ne dela iz ljubezni do Albancev, in tudi ne iz golega človekoljubja.
H konfiskaciji naše torkove številke.
Začudeno smo pogledali nalog za za-plenjenje našega lista št. 14, ker se nam ni niti sanjalo, da bi nam državni
Drobne politične vesti.
Glasilo vojnega ministrstva „Milità-risehe Rundschau" priobčuje članek, v katerem poživlja vladne kroge naj bi si prisvojili trdnjavo Lovčen, ki dominira nad Kotorom in goro Simun, ki ima oblasti Bar. Omenja da je zamudila Avstrija ugodno priliko za časa balkanske vojne, ter pripominja naj izrabi vsaj sedaj slabo denarno stanje Grne-gore, da si pridobi omenjeni postajanki. Ali gotovi visoki krogi ne morejo Živeti brez vznernirjavanja javnega mnenja ?
! * * *
„Edinost" doznaja, da namerava vlada ustanoviti italijansko pravno fakulteto s pomočjo §. 14. Samo glede sedeža vlada še razmišlja, ali bi odločila pro-vizoriòni sedež v Trstu ali na Dunaju. Da potolaži Jugoslovane, bi vlada istodobno odredila resiproriteto zagrebške univerze.
Kakor doznava »Neues Wiener Tag-blatt«, se govori v političnih krogih, da bo začelo zasedanje delegacij najbrže 28. aprila v Budimpešti.
Toda tudi ta dan ni gotov, ker ne vedo še natančno kedaj se sestaneta Berchtold in Di San Giuliani. Mogoče da se vrši ta sestanek med 20. in 25. malim travnom. Ko bo dolečen ta dan bo tudi definitivno določeno prvo zasedanje delegacij.
Ogrski opozicijonalni listi napadajo vlado, ker je imenovala dr. Mandiča viceguvernerjem Bosne ker dr. Mandič propagira trijalistične ideje in se jim zaraditega čudno zdi, da je postavila ogrska vlada takega moža na krmilo bosanske uprave.
LjubJjaDske posebnosti.
Izdajalec ! Mnogo se domneva, kdo je povod političnim aretacijam. Pozitivnega se ne da za enkrat poizvedeti, vendar pa je večina dijakov prepričana, da je bila stvar denuncirana po nekem žurnalistu. V Ljubljani vse mogoče in je tudi še mogoče, da si bo ta človek nekaznovan upal na ulico. Imena za enkrat ne bomo navajali — pove vam ga vsak dijak. Sramota samo, da se med nami najde tudi „Švihovina".
Skrivnostna posiljatev zunanjega mi-nisterstva — ali kaj je s 600 kronami v .Dnevu"? Čitali smo v „Slov. Narodu" in „Dnevu* (zadnji je imbl samo ponatis iz prvega ! ! !) o 600 kronah, katere je poslalo zunanjo ministerstvo avstrijskemu upravništvu lista „Dan* v Ljubljani. Pa v listih smo čitali samo suha dejstva. Uredništvi- .Dneva" bi pa vendar lahko zadevo nekoliko bolj pobrskalo, saj se je stvar godila v isti hiši, ali je pot med uredništvom in upravništvom tako dolga?! — Pozivamo torej, da se stvar pojasni to je v interesu slovenske javnosti !
Detektivi na delu. Po Ljubljani mrgoli dedektivov in konfidentev. Po štrajku posehno pazijo na slovenske dijake, katere preganjajo kot zloveščo seme.
—	»Naša" preljuba patrija mora biti res v čudnem stanju, ako se že sedaj boji mladine !
.Slovencu" v Ljubljani. Z ozirom na njegovi not ci sledeče : Ne bomo se pričkali kdo ima „več ljudi za seboj"
—	najbrže mi, čeprav „Jugoslavija" izhaja šele 14 dni, „Slovenec" pa že skoro pol stoletja ! — Obsodili smo pisavo „Slovenca" zato ker bi tako noben slovenski list ne pisal, kakor on. List ki denuncira lastne rojake, se ne more imenovati „slovenski" in bo zgubil tudi med nami tla, kajti narodni ponos se vzbuja in ìaste.
Še ena politična aretacija. Hrvaški dijak Endlicher je bil tudi aretiran. O zadje politično, vendar je k aretaciji dovolj\ če ne vse pripomogla denuncijacija v «Slovencu».
„Glas Juga" revija za slovensko mladino izzide tekom prihodnjih dni. Prva številka bo precej obširna. Naročnina celoletno K 5.— Za dijake in delavce K 3.-
Velikanske tatvine v prosti luki.
Policija prišla na sled organiziranemu tatinskemu podjetju.
Znano je, da je tržaška prosta luka pravi Eldorano tatičem, tatovom in drugim uzmovičem. Kako pa tudi ne? Tam je nakopičenega miljone in milijone blaga. Prilika pa je vedno ugodna.
Tržaška kronika bilježi dan za dnem malenkostne tatvinice, tudi sem pa tja kako večjo tatvino. Seveda: „Male tatove obešajo, velike puste!4 — Tudi v prosti luki imajo veliki, v tatinskih
podjetjih podvzetni in na veliko uzma-joči tatovi večjo srečo, kakor pa kak tak-le revež, ki vzame malo drobne, lepe kave. Podjetni tatinski špeknlantje so organizirali obsežno » tatinsko družbo, zadtugo z neomejeno zavezo«, ki sicer ni bila protokolirana pri tukajšnjem trgovinskem in pomorskem sodišču, ki pa je kljuh temu uspešno in dobička-nosno delovala že nad 20 let.
Delovanje tega podjetja se je pred vsem osredotočilo na to, da so njega sotrudniki jemali in spravljali blago \z c. kr. javnih skladišč ter ga vozili potem v neko privatno skladišče, od koder so ga podjetni tatinski trgovci prodajali na debelo ven — di'ugim trgovcem.
Tatinski podjetniki, izvršujoči „svobodno trgovino" v pravem smislu besede, so imeli obsežne trgovinske zveze, zlasti živahen je bil njih promet z Italijo. To je pa povsem umevno, ker člani te družbe so bili po znatni večini — renjikoli. Blago so razpošiljali na vse strani : po pošti, pò državni in južni železnici. A ti tatinsko-trgovin?ki tički so bili še tako drzni, da so pošiljali trgovcem blago pod firmo raznih tukajšnjid tvrdk— go povzetju in za-carinjenju.
Poglavar družbe.
Jmportna in eksportna tvrdka Ch. C. Pisani, katere edini lastnik je dr. Cha-rilau< G. Pisani, stanujoč v ulici Mira-rnac 13, ima svoja skladišča v prosti luki. mag. XVII /il, vrata 41 in 42. Tvrdka trguje zlasti z lešniki, kavo in drugim kolonijalnim blagom. Kot skladiščnik pri tej tvrdki ,je bil delgo let uslužben Peter Pontello, doma iz Spie lenberga blizu Vidma v Italiji. Na stara leta je to mesto opustil in se je vrnil v svojo domovino, I jer je otvorilmalo trgovino v selu Bariieauo pri Spielen-bergu videmska provinca. Sin Jakob Pontello, ro en I. 1889, je prj omenjeni tvrdki postal mesto očeta vodilni skla diščnik. Šest let je bil pri tvrdki Pisani. Nihč^ ni zapazil ali opazil, da bi se ta mladi Pontello, ki je užival popolno zaupanje tvrke, pečal s tako plodonosno trgovino. S svojimi zaupniki pa je znal kupčijo tako izpeljati, da mu niso mogli nikdar priti do živega. Bil je zelo rafiniran. Blago je pošiljal v velikih množinah svojemu očetu v Italijo, ki pa ga je najbrže zopet dalje razpečal. Pontello pa je bil dalje tudi v zvezi s tukajšnjimi tvrdkami in kakor privatnim potom čujemo, je zelo veliko tržaških trgovcev kompromitiranih.
Vsa zadeva pa je še precej nejasna. Osumljenih je mnogo delavcev in drugih faktorjev v prosti luki, vendar tek zasledovanj ne dopušča, da bi se o tem širšo javnost informiralo. Privatne informacije nam spričujejo, da se je kradlo po vseh skladiščih in po onih avstrijskega Lloyda. Kolikor le zamogla doslej policija dognati, je bilo pokradenega blaga za 60.000 K
Značaj lakoba Pontello.
Poznavalci razmer zatrjujejo, da je mladi, lepi Jakob Pontello živel zelo potratno, udobno in veselo. Imel je več ljubavnih razmerij z lepimi deklicami. 0 njegovi aretaciji je «Jugoslavija» že poročala. Pri zadevni hišni preiskavi na njegovem stanovanju je policija našla mnogo obremenilnega materijala: razne račune, železniške vozne listke in vi. knjižico za 1.600 K.
Nadaljne aretacije.
Doslej so bili aretirani : Renjikolo Danijel Bussinelli, iz Vidma, težak pri tvrdki Pisani, Peter Dessardo, iz Pirana. strojnik pri c. k. javnih skladiščih.
Danes so bili še aretirani : Giacomini Ivan, rojen 1882, delavec v skladiščih socialnodemokratične .Cooperative".Težak — renjikolo Peter Dematia iz Ro-vereda in Piano, Giovanni Petena, mehanik, stamijoč v prenočišču G. Gozzi ter brata Josip in Franc Tabor, iz Dalmacije, težaka v Lloydovih skladiščih.
Slovensko gledališče v Trstu.
Jutri v nedeljo popoludne, ob 3 in pol kronska predstava „Navihanci
Zvečer ob 8 in četrt repriza drame „V plamenu revolucije".
S to predstavo se poslovi od gladališča g;a Mitrovičeva, ki se je našemu občinstvu zelo priljubila. Gotovo pribiti jutri vse v gledališče, da se v znak simpatij kar najprisrčneje poslovi od naše mile igralke.
Tržaška kronika
Vlakospremno osobje drž. žel. ima danes ob 8. uri zvečer važno posvetovanje v zadevi turnusov pri osebnih in tovornih vlakih. Tozadevni sestanek se vrši v zadružni gostilni .Alla Stazione", ul. Lazzaretto vecchio. Ker je stvar za katero gre, velevažna, naj bi se sestanka vsi službe prosti tovariši zanesljivo vdeležili.
Krava fuč ! Kronce fuč ! Vse fuč ! —
»Tako, tukaj imate mojo lepo sivko. Glejta, da mi jo dobro prodasta. najmanj 200 krone mi morata prinesti. Ga bomo že potem izpraznili „en gla-šček al' pa dva" !
.Nič se ne bojte ! Dvatisoč svetlih kronic vam prineseva! Mi se že razumeva na tak „kšeft". Dajte nam še 20 krone za en gulaš pa greva-'.
In imhnila sta jo, Orest Benedetij in njegov tovariš z lepo sivko proti Dolini. Vsa čast. jima, predno sta bila v Dolini, je imela krava novega gospodarja.
V Trstu je pa čakal, kakor Judje odre.Senika, Matkinga Emil-na denar.— Toda bilo ni ne denarja, ne krava, ne njegovih prodajalcev. Začela ga je že skrbeti usoda njegove ljubljene krave. Da si pomiri svoje srce, je naznanil za vsak slučaj zadevo policiji. Včerai so aretirali oba mandelca, ki sta priznala, da sta prodala kravo in denar zapravila. In res ni padel niti vinar iz njunih žepov, ko so jih jima preobrnili.
Tatvina. Danes so aretirali Ermenegilda Tribušona, ker je ukradel v palači Salem bakra za 30 K.
Velike vaje francozke mornarice.
PARIZ 28. Minister vojne mornarice je odredil, da se bodo vršile velike va e sredozemske in severnomorske fiote. — Vaje se bodo vršile v velikem ob/.egu. Natančni datum teh vaj še ni določen. Vodja ulstrskih upornikov v Londonu.
LONDON 28. sir Edvard Carson, vodja upornikov v Ulstru je včeraj odpotoval iz Belfasta v London, da priso stvuje ponedeljski seji parlamenta.
Preiskovalna komisija radi afere Rochette.
PARI2 28. V današnji seji je parla-mentarična preiskovalna komisija v a-feri Rochette sklenila z večino glasov : „Dokazano je, da je Monis na prošnjo Caillaux-a izrazil državnemu pravdniku željo naj se doseže odgoditev procesa Rochette.
Snežni plazovi.
INOMOST 28. Pri Lirini vfBruchen-steinu se je udri 800 m dolg in 20 m širok plaz. Po večurnem delu je bila cesta zopet prosta. V Campolongo Passo se je tudi udri plaz, ki pa ni napravil škode.
Mali oglasi
Cena za vsako besedo 4 vin. Mastno tiskane črke 8 vin. Najmanjša pristojbina 40 vin. — Pojasnila brezplačno pri upravi. Na pismen» nprašanja se odgovarja le, če je priložena znamka.
Trgovina, obrt, promet.
Fntnnraf A,lton Jerkič — Trst via delle I uiuytdl Poste 10. _ Gorica. Gospodska ulica 7.
Mešana trgovina 22S Ve;
prijaznem isterskem mestu, daje nad 3f>00 kro* čistega dobička, se odda radi odpntovanja. Ponudbe: „Trgovina" Trst poštonoležoće.
AkvÌ7ÌtPrÌfl sPretne 'n agilne za nabi-M!\ VIĆ.11GI JO ranje oglasov za lokalne ia
zunanje liste sprejme proti visoki proviziji
„Adria" anončno reklamna špedicija v Trstu,
Via L. Gliiborti št. 3.
Hncnrirlintin zmožno slovenskega, ita-UUdfJUUIlrilU, Ijanskega, nemškega jezika ter strojepisja sprejme takoj „A. H ria" anončna reklamna špedicija v Trstu, ul. L. Ghiberti 3
Važno za gostilničarje in
fcaifarn»ria ! Nameščevalni urad „Zveze l\cvai HC.IJ , I češko-slov. gostilničarskil» nameščencev" v Trstu, Belvedere 7, priporoča dobro izučeno, jezikov zmožno osobje brezplačno.
BriVPP MulÌev,ié' ul- Belvedere št. 4, sa toplo priporoča slovanskemu ob-
činstvu.
Tisk. Dolenc. (Fr. Polič). — Trat. Lastnik : Konsorcij lista „Jugoslavija". Izdajatelj in odgovorni urednik Andrei Munik
Ponujam
pristne kranjske klobase
velike.....a K. —.39
male......» » —.19
Fine velikonočne šunke » » 2.40 Zelo priljubljene domače salame ...» 2.— Vse proti povzetju od kg. 5 naprej. M. Modic — Šiška — Ljubljana
Hiša na juž. Štajerskem v Sa-vinski dolini na lepi legi, '/a ure od tovarne, trgovina z mešanim blagom, 1 njiva, veliko vrtov za zelenjavo, lepa sadna drevesa, dosti trt, zraven potrebno poslopje, se proda radi starosti in bolezni, pod ugodnimi pogoji, nana Cena 7000 Kr. i Poizve se pri lastnici M. Rupnik.
Pošta sv. Pavel p. Preboldu. *
Srbo-hrvat,
ki je zgubil mesto o priliki zadnjih Jugoslovanskih manifestacij, išče primerne službe kot korespondent ali slično v kakšnem uradu. Zmožen je strojepisja in italijanščine. Cenj. ponudbe : pod „Domovina" na anončno špedicijo „Adria" v Trstu, Via Lorenzo Ghiberti 3.
^tdnnuanio 3 sobe, 1 sobica, kuhinja đtailUVailjG, z lepjm vrtom, krasnim
razgledom v Rojanu, blizu trarowaja se takoj odda v najem. Pojasnila daje „Adria" anončna špedicija v Trstu, via L. Ghiberti 3.
Podpisani priporoča slavnemu občinstvu svojo
dobroznano zganjamo
Scala Belvedere št I., kjer toči najpristnejši kranjski brinjevec, vipavski tropinovec in prve vrste slivovec ter ima na razpolago tudi razne sirupe in druge likerje.
Ferdinand Pečenko.
Prenočišče
Gostilna-Buffet
Hinko Košič
Trat - ul. Carradori 15
Sobe od K. 1.60 naprej. - Dobra domača kuhinja. — Izborna vina. Dreherjevo pivo. Se priporoča za obilen obisk.
Filip Ivaniševic
prodaja dalmatinskih vin na drobno in debelo lastnega pridelka iz Krila-Goljica, Dalmacija. Trst, ul. Valdirivo 17, telefon 1405. Podružnica: ul. Nuova 18.
t
l
Krasne novosti za pomlad.
VELIKANSKA IZBIRA
IZ60T0VUENIH
za m ožke i mi dečke
Besneč & C.° - Trst
Ulica Ponterosso 8 (vogal ulica Nuova 13)
Priznano dobro blago, točna, solidna postrežba, najnižje cene.
Elegantne obleke po meri

JDurjaoa & Co. - Trst
^^^ piazza Po nferosso 2 ^^^
Specijaliteta :
Angleški kostumi in plašči
po meri. — Elegantno delo. — Cene zmerne. — Najfinejše reference
tu- in v inozemstvu. Velika izbera sukna in novosti za dame in gospode.

Ivan Kerže
T k» s t
Piazza S. Giovanni ali Verdi št 3
Trgovina s posodo iz porcelana stekla in kuhinjskega orodja.
Upokojeni učitelj
išče službe v Trstu v kakem uredništvu ali kot pisar v kaki pisarni ali kot organist.
Ponudbe pod „Upokojen učitelj" na „Adria" anončno reklamna špedicija v Trstu.
Cene zmerne!
anončno reklamna špedicija v Trstu, sprejema in
sestavlja oglase za
vse liste.
• • • i
ISSO
ppi fpgoDci§
brez reklame.
-k.
Upanje na boljše čase, Razočaranje,	^ ^
Velike izgube, Neugoden zaključek. ■Jjf
^šllama.
Nov pogum,	-ifc
Uspešno metodo, -fc -jfc Veliki obrat, ^ % ^ Stalen uspeh, ^ Ugoden zaključek,	-ifć
Veselje. ^ %
• m s i
nr» s •
„Adria"
anončno reklamna špedicija v Trstu, sprejema in
sestavlja oglase
vse liste
Dober zaslužek!
Nad K. 10.— dnevno lahko zaslužijo spretni in agilni gospodje.
Ponudbe sprejema « A d r i a» anončno reklamna špedicija v Trstu, ul. L. Ghiberti 3.
Hotel na prodaj!
Dobro idoč v sredini mesta.
Ponudi.e «Adria», anončno re-klamna špedicija v Trstu.
Ugodna prilika!
Posestvo v bližini Trsta s hišo, trgovino, gostilno in gospodarskimi poslopji ter 30 000 sežnjev zemljišča, med katerimi je 12.000 sežnjev obdelanega vinograda. Je pod ugodnimi pogoji na prodaj
Ponudbe «Adria» anončno reklamna špedicija v Trstu.
Da je mogoče navaden dokazuje dovolj jasno gostilna
„pajzela preurediti v moderno gostilno,
v Trstu, v ulici Belvedere št. 7, ki jo ima splošno znani strokovnjak gosp. Bosàk.
Domača kuhinja, izborno češko pivo in kar je najvažnejše : skrupolozna čistoča in strogi red pomogla je temu podjetju do glasa ki ga uživajo samo
pirsra» podjetja, v velikih mestih.
-- -- __ 8
Cene zmevne !
Nova trgovina in razpošiljevalniea VINA
vseh vrst domačega in tujega pridelka, kakor :
kraški teran, vipavsko, istrski refošk in muškat, štajerski rizling, burgunder, kakor tudi peneča vina, asti, šampanjec vseh vrst; ciper, malaga, šeri, vermut itd.
Dezertna in namizna vina.
a» k
UT* A
Razpošilja tudi od 2 steklenic dalje na vse strani - po pozvetju.
TRST
Via G. Boccaccio št. 17
>
>