^Stnina plačana v gotovini /-> nrk A“b. postale I gruppo t(6M 7U lir TRST, nedelja, 30. novembra 1969 Leto XXV. - St. 276 (7470) Razveza zakona v Italiji (Po glasovanju v poslanski zbornici) Jagovomiki razporoke so v v dobili svojo prvo bitko v^slanski zbornici. Ta je z fom ° ve6in0 odobrila predlog ^Una - Baslini, poimenovan Ijiu0 Po njegovih predlagate-je ' Odvetnik Loris Fortuna p. Poslanec PSI v videmski [ajtoi. S tem predlogom, bJe bil, kakor rečeno, odo-Uicj zaenkrat v poslanski zbor-sjfj1’ Se uvaja prvič v italijan-j zakonodaji razporoka. v J? dmi se je vršila razprava ^mianski zbornici okoli delta? členov obsegajočega osiro razporočnem zakonu, iet a®an* osnutek je bil spreta 2 nekaterimi sprememba-(L' ®Preminjevalne predloge biij Poznim določbam, ki so tildi j loma sprejeti, so dali stu' ^emokristjani, s čimer se fn trditi, da so v nekem ozi-Prevzeli soočetovstvo tega stio^a. Enobarvna demokri-^“tiska vlada je sicer izjavila, HnfiT® de more strinjati z os-(btP,,0m> da pa prepušča odlo-5ovV gornici. In ta je Fortu-Venih fasUndjev predlog v bist-^11 točkah sprejela z večino. 4rža,v dneh zbuja pozornost (poganov in &irše javnosti dela« ! velike8a spopada med ttij y*kifn svetom in napredni-Cp “'lami sploh, skratka levi-sila,?a eni strani in zaviralnimi 'tesni Potitične in ekonomske Itj *Ce na drugi strani) bit-te ',‘d traja že več let in je tli rn' vendarle prišla na dnevna na plenarno zasedanje Wnske zbornice in se zak-^ ia v petek. Bitka namreč, Ulj .r6 uveljavi, pod določeni-Ve,P°S°ji, sodobno načelo raz-jjjZakona med poročenci, o-^to ri’ se om'tt strogo na-iw,’ ,a je zakonska zveza ne-gjružijiva po volji zakoncev, to , le italijanski Risorgimen-tio u®tvaril enotno in svobod-iti lilijo, so njegove laične bLJPeraine sile po načelu svo-a cerkev v svobodni dr-uvedle civilno poroko. E-^ riSjviilna poroka sklenjena VMi^Pčini je bila priznana in glavna. Kdor se je poročil Ven", v cerkvi, za državo ni Za Por°čenca in nobena boj^a in dolžnost ni izhajala kojjdencema ali njunim otro-lz take cerkvene poroke, tl*?? to ie trajalo do late-Skjvfega konkordata, ki ga je Hi? a leta 1929 fašistična I-je Jh. s katoliško cerkvijo, ko bjj n° med drugimi določbami,! uravnavajo odnose med CdfJensko državo in katoliško vneseno s členom 34 tjeiio’ da ima poroka skle-kotha. Pred katoliškim duhovni-0W ?n prijavljena na pristojni istg, za državo in zakonca ftwv6liavne učinke kot civilna V Ka- W novem fašističnem civil-bi] n zakoniku iz leta 1942 je 8ovi t° določilo sprejeto z nje-t^nr 82. členom. Nič ni na kjL, spremenila nova republiki *~ka ustava iz leta 1947, kaj-iti ugotovitvi, da sta država Svojptoliška cerkev vsaka na SvJ.e'n področju neodvisni in (la (;6ni, člen 7 ustave dodaja, W?stane v veljavi lateranski bbg^rdat, ki med drugim, kot ta c en°. priznava in uveljavljeno poroko. iftdTdni zakonik iz leta 1942 tt| *la®a načelo nerazdružljivo-°nske zveae> le smrt e-[4kL °d zakoncev jo razveže kistn 149 civilnega zakona). isto načelo pozna ka-da jka cerkev. Naglasiti pa je, Sf treba pravno ločiti razbij . 'razporoko) od ničnosti te. ijPpdbitnosti zakonske zve-V*na ali izpodbitim je za-Ho zveza v nekaterih toč-Predvidenih primerih, po formalno pravnih pri-eb^T1- Če se to ugotovi, se ^6»» ugotovi, da zakonske (\6 sploh nikoli ni bilo. Pa je bila poroka p rada ° sklenjena, to se pravi, hiti nična niti izpodbitna, ter0?ska zveza ki je s tako Ha nastala> nikoli ne pre-a> razen s smrtjo enega ^koncev. Za izreko nično-6tjSj ■*. izpodbitnosti poroke so etaj^lba samo redna civilna ^ a,a- Ce pa je bila poro- H^ktenjena * * * * v cerkvi (tako-ibj a konkordatna poroka) te- 0 h.Pripada pravica izreči se ‘Jeni veljavnosti ali nično- Har? to nalašč predvidenim t>/*0rn katoliške cerkve, k K^em nekaj drugega pa Hln *"ev zakoncev, ki je po 1 4oi6ln za,konu predvidena le ‘očenih primerih in po ka-Jb status poročencev ne ne-* rvcd jima dovoli le lo-®tejj ‘ivljenje «od mize in po-Ostaneta pa še vedno *li&j ‘n žena in kar se čudno obvezo medsebojne zve- strogo načelo o abso-Slte 1 nerazdružljivosti zakon-t^bateze’ kakor jo pozna ita-tftfj sko pravo, je v malo kako, JPoderni državi še veljav-, Angliji, Franciji, Severni v Jugoslaviji, Nemčiji, koq ^siističnih državah itd. je ^uločenimi pc.goji mogoča Velikanski družbeni politični premiki, ki so nastali po drugi svetovni vojni, so tudi v I-taliji omajali to strogo neizprosno načelo vsebovano v členu 149 civilnega zakonika. Enakopravnost med spoloma, vključitev ženske v družbeno in gospodarsko dejavnost, njena vedno večja angažiranost izven doma je zrahljala tradicionalne družinske vezi, po katerih je možu pripadala vloga edinega gospodarja in dejavnika izven doma, ženi pa edino le skrb za moža, otroke in hišo. Žena je sicer še pravno v mnogih ozirih potisnjena v podrejen položaj v družini. Navajanje vseh teh primerov bi šlo izven okvira teh vrstic, naj pa navedemo, da se te neenakopravnosti vsi zavedajo in jo hočejo odpraviti. Kolikor ni še bila odpravljena, je v načrtu, da se odpravi z določbami predvidenega novega družinskega prava. Zaradi teh družbenih premikov in drugačnega gledanja na odnose med spoloma in družino, so se, kot posledica nazora o formalni nerazdružljd-vosti zakonske zveze, ustvarile mnoge sodi se, da jih je več deset tisoč — «neregularne» družine, v katerih je položaj prizadetih, pa tudi njihovih otrok, izredno težak in zamotan. Vsekakor so v takih primerih določbe o nerazdružljivosti zakonske zveze nesodobne. Zato vodijo tako imenovani «laični» svet in stranke, kii mu pripadajo, že dolgo vrsto let boj, da bd se načelo do smrti trajajoče poroke, vsaj za nekatere primere, omililo. Vsekakor bi imela družba in država v takih primerih več koristi, kot pa na vztrajanju toge določbe o nerazdružljivosti zakonske zveze, ki jo stvarno življenje razveljavlja, s čimer se v resnici povzroča še večje rahljanje družbene morale in škoda skupnosti in državi, ki jo hoče neizprosno načelo člena 149 civilnega zakona preprečiti, a je, kakor nam sedanja praksa dokazuje, ne prepreči. Izraz takih stremljenj je o-menjeni osnutek o razporoki poslancev Fortuna - Baslini, ki ga je sprejela poslanska zbornica. Zanj so glasovale laične stranke: socialisti (PSI. PSU. PSIUP), komunisti, republikanci in liberalci. Proti pa demokristjani, misovci in monarhisti. Zakonski predlog, kd ga je sprejela poslanska zbornica, ima devet članov, ki se v bistvu delijo na dva dela. V prvih treh členih je določeno, kdo sme in kdaj se sme izreči razporoka. V drugem (od četrtega do devetega člena) pa je določen postopek za izrek razporoke ter učinki in posledice take razporoke za dosedanje poročence in njune morebitne otroke. V prvem členu je določena pristojnost rednega civilnega sodišča za izrek o razporoki, ko je bil sklenjen civilni zakon; v drugem pa, da je tisti sodnik pristojen, da razveljavi civilne učinke cerkvene poroke, ali z drugimi besedami, v nasprotju z dosedanjimi predpisi, v katerih je za sklenjeno poroko pristojno samo cerkveno sodišče, se bo smelo in moglo izreči o razvezi o cerkveno sklenjeni poroki, redno civilno sodišče, to pa le glede njenih civilnih učinkov, kakor na primer, da sta za naprej bivša mož in žena za državo razpo-ročena in moreta skleniti drugo civilno poroko, ne pa verskih učinkov zakonske zveze, ki bo za Cerkev še nadalje obstajala in zaradi tega nekdanja zakonca v cerkvi ne moreta skleniti drugega zakona. Seveda je možnost razporoke omejena. Kdaj je možna, določa člen 3, v katerem so točno navedeni dopustni primeri. In sicer sme zakonski drug zahtevati razporoko: če je bil drugi zakonec obsojen na dosmrtno ječo, ali pa na najmanj dvanajst let zaporne kazni; za kakršnokoli zaporno kazen zaradi krvoskrunstva, ali spolnih zločinov v škodo lastnih otrok; navajanje žene ali otrok k prostituciji, ali izkoriščanje ali podpiranje prostituoije otrok; zaradi poskusnega umora zakonca ali otrok, ali pa grobega ravnanja z njimi; zaradi kršitve obveznosti za skrb družine, klevete in zamamljanja (circonvenzione deli ’ incapace) pravno nesposobnih ali neprištevnih oseb. Razporoka je nadalje dovoljena, če sta zakonca sodno ali pa dejansko, to se pravi brez sodnega posega, ločena najmanj pet let. Gre tedaj za primer, ko se je zakonsko skupno življenje izkazalo za nemogoče. In končno so dopustni še ti-Ie drugi primeri, da se razveže zakonska zveza glede na njene civilne učinke: če eden izmed zakoncev kot tuji državljan doseže razporoko v inozemstvu, ali pa se je vnovič poročil; če med zakoncema po poroki ni ndikoli prišlo do telesne združitve in občevanja. Ostali členi obravnavajo postopek, o katerem se vrši pred sodiščem proces o razporoki. Ko sodišče na podlagi člena 3 izreče razvezo zakona, ali prenehanja njegovih civilnih u-činkov, odredi tudi, da se zabeleži sodba v matičnem uradu, kjer je bila poroka zabeležena in obenem nakažejo v korist enega od zakoncev in v breme drugega primerni alimenti. Sodba določa, kateremu od roditeljev se izročijo v varstvo in vzgojo otroci in višina ter način plačevanja alimentov, ki jih mora za vzdrževanje in vzgojo otrok dajati drug roditelj. Očetovska oblast nad otroki pritiče obema roditeljema, če v sodbi ni drugače določeno. Imovino otrok upravlja roditelj, ki so mu bili otroci izročeni v varstvo. To so glavne določbe členov od četrtega do devetega člena. Ne bomo navajali drugih podrobnosti, ker so za bistvo razporoke le stranskega pomena, čeprav nadvse važne v posameznih členih. Zakonski predlog Fortuna -Baslini mora sedaj pred senat, ki se mora o njem izreči in glasovati. Dokončna bitka za razporoko zato še ni dobljena. Prav gotovo se bodo njeni nasprotniki potrudili v senatu ter izven njega, da preprečijo, da postane razporoka državni zakon. Vendar in kljub vsemu je s tem glasovanjem v poslanski zbornici storjen odločen korak naprej in težko bo preprečiti naravni tok dogodkov, da se tudi v Italiji, v nekaterih primerih, razveže zakonska zveza. Dr. A. K. Kamenine, ki so jih trije vesoljci «Apoila 12» prinesli z Lune, so v vesoljskem centru NASA v Houstonu predmet vsakovrstnih analiz. Slika kaže tehnike s še zaprtim zavojem, ki vsebuje dragoceni material z našega satelita. O prvih presenetljivih izsledkih analiz poročamo na 2. strani AMERIŠKI TISK 0 NOVIH GROZODEJSTVIH V VIETNAMU Pokol v Song Myju povečal zmedo v sajgonskcm režimu Hude obsodbe vojaškega sodišča v Sajgonu proti «izdajalcem» SAJGON, 29. — Reakcije, kd so jfth povzročile vesti o pokolu v južnovietoaimiskeim naselju Song My, kjer so ameriški oddelki pobili nekaj stotin žensk, otrok in starcev, so povzročile popolno zmedo v saj ganskem majavem ko-laboiracionističnem režimu predsednika Van Thieuja. Kot je znano, Je režim objavil pred nekaj dnevi poročilo, v katerem je kategorično zanikal, da bi do pokola res prišlo. Danes pa je saj-gonski podpredsednik Cao Ky, ki je bil eden izmed pobudnikov objave omenjenega poročila, izjavil, da je ukazal izvesti preiskavo o dogodkih v Song Myju. «če se bo izkazalo — je dejal — da so dogodki, o katerih je poročal tisk, resnični, jih bom obsodil.* Zmeda pa je bila popolna, ko je samo nekaj ur pozneje uradni glasnik sajgonske vlade izjavil, da je «zadeva povsem zaključena*. Glasnik je dejal, da ničesar ne ve o pobudah podpredsednika Cao Kyjs ter se je skliceval na poročilo, ki ga je objavila vlada in ki je »dokončno zaključila primer.* Zadeva pa nikakor ni zaključena za ameriški tisk, ki še ved- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii« Osrednja sindikalna vodstva o pomenu petkove demonstracije kovinarjev Potrditev sindikalne enotnosti delavcev in odločen odgovor na reakcionarno politiko Državni uslužbenci zavračajo sklepe vlade o preureditvi državne uprave in so v znak protesta napovedali 48-urno stavko RIM, 29. — Osrednja vodstva delavskih organizacij so izredno zadovoljna z včerajšnjo demonstracijo kovinarskih delavcev v Rimu. Tajništvo CGIL ugotavlja, da je demonstracija kovinarjev ponovno pokazala enotnost, moč, borbenost in sposobnost samovlade delavcev v borbi, pod enotnim vodstvom sindikalnih organizacij. Hkrati pa je bila demonstracija nadaljnji pritisk na delodajalce in nov ponoven dokaz delavcev, da nadaljujejo z borbo do zmage. Demonstracija, poudarja CGIL, je bila jasen odgovor vsem izzivanjem in alarmizmom, ki jih je desnica v prejšnjih dneh razširila med prebivalstvom. Demonstracija je bila tudi odločen odgovor na poizkus ustvarjanja, zlasti v Rimu, ozračja strahu, s čimer je hotela reakcionarna desnica dati odločujoči udarec sedanji borbi, da bi odprla pot reakcionarni politiki protidemokratičnega bloka. Tajnik CISL Bruno Storti je danes komentiral politični in sindikalni položaj v Italiji po nedavni vsedržavni splošni stavki in včerajšnji demonstraciji kovinarjev v Rimu, ki sta potrdili važnost enotne sindikalne akcije. Storti je poudaril, da je uspeh enotne sindikalne akcije za dosego političnih smotrov pokazal, v današnji politični praznini v katero se pogreza država zaradi krize v strankah in razkola med realno in legalno državo, da je samo sindikat sposoben tolmačiti mnenje delavcev in državljanov sploh, ter omogočiti njihovo neformalno sodelova- .......m, Jutri se bo v Haagu začel «evropski vrh» šestih Belgijski zunanji minister o ciljih konference BRUSELJ, 29. — Šefi držav in vlad članic EGS se bodo zbrali v ponedeljek v Haagu na tako imenovanem «evropskem vrhu*, katerega glavni namen Je dati novega zakona »graditvi Evrope*. Prisotnih bo tudi šest ztinanjih ministrov ter člani izvršne komisije skupnosti. Problemi, ki bodo na dnevnem redu na evropskem vrhu, so dokaj. števillnr in zadevajo izpopolnitev, utrditev in razširitev evropske skupnosti. Treba je izpopolniti integracijo Evrope v tistih sektorjih in v času, ki ga predvideva rimska pogodba; treba je utrditi skupnost predvsem na področjih, na katerih so v zadnjih časih nastale precejšnje težave; treba je končno omogočiti državam ki so za to zaprosile, naj pristopijo v EGS. Te države so, kot je znano, Velika Britanija, Danska, Norveška in Irska. Probleme, s katerimi se bodo morali spoprijeti delegati na haaš-kem vrhu, je obširno orisal v intervjuju z večernim listom «Le Soir* belgijski zunanji minister Harrnel. Minister je uvodoma de- jal, da Je bila konferenca dobro pripravljena na dvostranskih in večstranskih razgovorih in da je zato upati da bo mogoče doseči nekatere napredke. «Mi poznamo — Je izjavil Harrnel — točke, za katere je potrebna politična odločitev, o delu teh pa smo se že sporazumeli. Po Harmelovem mnenju bi lahko iz haaške konference izšli sledeči rezultati: 1. potrditev, da nobena država članica ne more stavljati v dvom potrebe, da skupno tržišče stopi v svojo dokončno fazo. Zato je treba doseči sporazum o finansiranju skupne poljedelske politike, o ustvarjanju sredstev, ki bi bili last skupnosti, o utrditvi nadzorne oblasti evropskega parlamenta, ki je i-mel doslej samo posvetovalno funkcijo. 2. Revizija določb pravilnika o poljedelstvu, v zvezi s presežnost-nitni proizvodnjami, nujnost po skupni politiki na monetarnem in tehnološkem področju ter neposredno izvolitev članov evrop skega parlamenta. 3. Glede razširitve skupnosti bo morala konferenca nakazati mož- nosti, ki obstajajo v tej avezi ter po možnosti sklepata o odprtju pogajanj z državami, ki so kandidatke za vstop v EGS. V Kopenhagnu sestanek Moro-Waldheim RIM, 29. — Zunanji minister Moro se bo jutri sestal v Ko-penhagnu z avstrijskim zunanjim ministrom Waldheimom, ki ga bodo spremljali nekateri visoki funkcionarji, med katerimi je tudi veleposlanik Kirchschlager, izvedenec za južnotirolska vprašanja. Kot poroča Ansa, bo po sestanku Moro - Waldheim baje v Innsbrucku mala »južnotirolska konferenca*. Kot piše «Die Pres-se», se bodo konference udeležili predstavniki iz Južne Tirolske, Tirolske in avstrijskega zunanjega ministrstva. Proučili bodo nastali položaj v Južni Tirolsko po odobritvi na kongresu Južnotirol-ske ljudske stranke »paketa* o južnotirolski manjšini. nje pri političnih in gospodarskih izbirah v državi. Storti je še dodal, da je treba povečati moč sindikatov za izboljšanje pogojev delavcev v podjetjih in v družbi. Ob zaključku izjave je tajmk CISL ugotovil, da je seda.i dolžnost vlade, da odgovori na zahteve več kot dvajset milijonov državljanov. Vsedržavno tajništvo UIL poudarja v posebnem sporočilu o včerajšnji demonstraciji kovinarjev v Rimu, da resnost in samo-obvladanje, ki so ga delavci včeraj pokazali, predstavljata nadaljnji dokaz zrelosti, ki so ga dosegli italijanski delavci in najbolj odločen odgovor vsem, ki so poskusili strumentalizirati sindikalno borbo, da bi v njo vnesli zmedo in s tem prizadeli ugled delavskih organizacij. Predsednik ACLI Gabagho pa je na skupščini delavskih aktivistov svoje organizacije izjavil, da je bila demonstracija kovinarjev v Rimu izredno važen dogodek ne samo za kovinarje in njihovo delavno pogodbo, marveč za vse delavsko gibanje. Poudaril Je, da so delavci včeraj pokazali izredno visoko stopnjo zrelosti in demokratične omike, s čimer so zavrnili vsa izzivanja in alar-mistične vesti, ki so jih nepoboljšljivi provokatorji namenoma širili, da bi dokazali, da so delavske organizacije vir neoreda in nasilja. Kar smo videli včeraj v Rimu, je poudaril Gabagldo, je še en dokaz, da italijanski delavci hočejo preobraziti sedanjo kapitalistično družbo Po drugi strani pa je Confiin-diustrda danes ponovno napadla sindikalne organizacije, češ da so samovoljno tolmačile, da so bila pogajanja s OanfindUstrio zaradi njenega stališča, ki ga je zavzela na zadnjem sestanku z Danat Cattinom, dejansko razbita. Oon-findustria zavrača obtožbe sindikatov in poudarja, da so sl njeni predstavniki na sestanku z ministrom, na osnovi ministrovih ocen in informacij glede stališča nasprotne stranke, «pridržaili pravico, da povedo ministru svoje mnenje do torka, 2. decembra* Odločno stavkovno gibanje, ki ga že dlje časa vodijo delavci, je sedaj zajelo tudi državno upravo. Sindikalne zveze državnih u-službencev CGIL, CISL in UIL so potrdile, da bodo državni u-službene! v prvi tretjini prihodnjega meseca stavkali 48 ur. Ob zaključku sestanka, ki so ga imela tajništva treh sindikatov, je bilo sporočeno, da je bila stavka napovedana v znak protesta proti vladi, ki noče vključiti v obnovitev zakona o preureditvi državne uprave sporazuma, ki je bil dosežen s sindikalnimi organizacijama 26. junija letos. Prot; popravkom zakona, Id jih je sprejela vlada v preteklih dneh, Je tudi vsedržavni sindikat učiteljev (SINASCEL - CISL), ki Je danes obsodil vladne sklepe Tudi sindikat učiteljev CISL ugotavlja, da ti popravki ne ustrezajo dogovorom iz preteklega junija med sindikalnimi organizacijami in vlado. Ce vlada ne bo sprejela novih ukrepov, poudarja sindikat, bodo učitelji začeli z odločno sindikalno akcijo. Vzhodnoevropske organizacije izključene iz Socialistične mladinske internacionale RIM, 29. — Na današnjem zasedanju 9. kongresa Socialsitlčne mladinske internacionale so z veliko večino glasov odobrili predlog mladinske federacije PSI o izključitvi iz internacionale or- ganizacij tz vzhodne Evrope. V resoluciji je rečeno, da je prisotnost begunskih organizacij iz vzhodne Evrope nesprejemljiva, ker zadobiva pomen provokacije, ki je bila značilna v ozračju hladne vojne. Vloga teh mladincev, poudarja resolucija, katerih srednja starost je okrog 40 let, ni več v tem, da bi predlagali napredne alternative, marveč le v ohranjevanju spomina buržoaznih režimov, ki jih je zgodovina pometla. Begunske organizacije, nadaljuje resolucija, nimajo več nobenega mesta v sedanji politična stvarnosti zadevnih držav, ker je izkušnja Češkoslovaške dokazala, da pobuda za osvoboditev lahko pride in mora priti v notranjosti držav vzhodne Evrope. WELLINGTON, 29. — Nacionalna stranka ministrskega predsednika Keitha Holyoakeja je po prvih nepopolnih rezultatih volitev, ki so bile včeraj v Novi Zelandiji, ohranil pičlo večino, ki jo je imeal v parlamentu. Nekoliko je napredovala opozicijska laburistična stranka, ki bo imela v novem parlamentu 40 sedežev, medtem ko bo večinska stranka razpolagala s 44 mesti. ...................................................................milim,iiiinmcii NA SPREJEMU V PEKINGU Protisovjetski izpad albanskega diplomata Predstavniki socialističnih držav zapustili veleposlaništvo PEKING, 29, — Diplomatski ired-stavniki socialističnih držav, zvestih zaveznic SZ, so zapustili sprejem v albanskem veleposlaništvu po hudih napadih, ki jih je našlo vil proti «socialimperializmu sovjetskih imperialistov* albanski veleposlanik, za njim pa, čeprav bon milo, predsednik kitajske vlade Cuenlaj. Sprejem so strumno zapustili diplomatski predstavniki CSSR, Poljske, Vzhodne Nemčije, Madžarske, Bolgarske, medtem ko so ostali -neglede na govora — predstavniki Romunije. Severnega Vietnama m Severne Koreje. ZSSR pa z Albanijo nima urejenih diplomatskih stikov, zaradi česar teh predstrv nikov na sprejemu ni bilo. Robo, albanski veleposlanik v Pe kingu, je namreč dejal v svojem govoru, da je «siloviti boj alban skega ljudstva proti hruščovskem revizionizmu in njegovim nasled mkom, revizionistični kliki Brež njeva in Kosigina, sveta naloga* Komaj so diplomatski predstavniki slišali za napad, kakršnega ni nihče javno izrekel že neka.i mesecev, odkar so se pričeli sovjetsko kitajski razgovori, so nemudoma zapustili dvorano. Ko so odhajali so jim številni kitajski in albanski funkcionarji izzivalno veselo plo skali. Takoj za tem je spregovoril v svoji zdravici Cuenlaj. ki je pom v vil napad proti ((revizionistom.) in ((socialimperializmu*. čeprav SZ ali njenih voditeljev izrecno ni omenil. MOSKVA, 29. - V SZ medtem stopnjujejo pobude uradnega tiska za normalizacijo odnosov z Alba ni jo. V tem smislu piše jo vsi so vjetskl časopisi, predvsem pa gla silo KP SZ «Pravda» in tednik zu nan.jega ministrstva «Novo.je vrije-mja». «Pravda», sindikalni «Trua», vojaški ((Krasnaja zvezda* mladin ski ((Komsomolskaja pravda* pa objavljajo ohšime reportaže o u» pehih jugoslovanske ekonomije ir prijateljskih odnosih med SZ ir SFRJ no posveča veliko pažnjo primeru v Song Myju ter objavlja no. va pričevanja o grozodejstvih, ki so jih zakrivile ameriške enote v Južnem Vietnamu proti civilnemu prebivalstvu In proti vojnim ujetnikom. Današnji ((Chicago Sun Times* objavlja na prvi strani dve sliki, ki prikazujeta nečloveški umor nekega par. tizana. Pripadnika FNO so pahnili iz letečega helikopetrja, ker ni hotel med zasliševanjem ničesar povedati. Prva slika kaže partizana, ki visi s helikopterja, druga pa kaže istega človeka, ki že pada proti tlom. Obrambni departma ni komentiral slik, pač pa je uradni glasnik napovedal, da bo skušal Pentagon preveriti resničnost trditev chicaškega lista ter ugotoviti, kdo je fotografiji posnel. List «The Paper of Oahikosh*. ki izhaja v Du Laou v državi Wisennsin, pa objavlja danes intervju z bivš’m vojakom Terry-jem Reidom, ki je bil lani v Vietnamu in ki je sedaj zaposlen v neki tovarni v Du Lacu. Re’d je dejal, da je v pokrajini Ohu Lat. kakih 35 kilometrov od Song Myja, videl svoje tovariše, ki so postreijali vietnamske civiliste «kot zajce*. V nekem naselju so Američani streljali na vse ljudi, ki so bili v n‘em. Reid je videl kakih šestdeset trupel, med njimi Je bilo mnogo žensk In o-trok in tudi nekaj starcev. «Jaz sam — je nadaljeval — sem z nekaterimi tovariši videl najmanj sto Vietnamcev, ki so ležali pobiti na riževih poljih. Vdel sem tudi ženske, ki so jih najprej posilili in nato ubili*. V Sajgonu se je medtem zaključil proces proti 43 osebam, ki so Jih obtožili vohunstva ali 'telelzdaje. štiri od obtožencev, med njimi bivšega posebnega a. sistenta republike Huimh Van Tronga. so obsodili na dosmrtno ječo. Sedemintrideset oseb so obsodili zaporne kazni od enega meseca do dvajset let. Samo dva obtoženca, oba sajgonska časnikarja, so Izpustili na začasno svobodo v pričakovanju rezultatov nove preiskave, ki so jo uvedli proti njima. Čestitke predsedniku Titu za državni praznik (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 29. — Predsednik republike maršal Tito je tudi danes prejel številne čestitke ob narodnem prazniku 29. novembru. Med drugim so predsedniku Titu čestitali princ Kambodže Sihanuk, generalni tajnik CK KP Romunije Ceausecu, prvi tajnik CK KP Bolgarije Živkov in predsednik izvršnega sveta Ge-orgijev Krajkov, kralj Norveške, kralj Danske, predsednik Finske, predsednik Francije, predsednik Mehike, kraljica Elizabeta in papež Pavel VI. Zanimiva je brzojavka najvišjih zastopnikov Bolgarije, s katero odnosi, zaradi ponovnega o-življanja s strani Bolgarije »makedonskega vprašanja*, niso najboljši. Po drugi strani pa tajnik CK KP Bolgarije Živkov in predsednik izvršnega sveta Ge-orgij Krajkov v svoji brzojavki pošiljata prisrčne pozdrave in najlepše želje za osebno srečo predsednika Tita in za blagor jugoslovanskih narodov, za uspeh v gradnji socializma, ter med drugim izražata globoko prepričanje, da se bodo »odnosi med našima dvema socialističnima državama in bratskima narodima o-krepili in razvijali v duhu prijateljstva in dobrega sosedstva v interesu naših narodov in socia-| lizma na Balkanu in na svetu.* B. B. PRAGA, 29. — Trideset oseb .je bilo obsojenih na nekajmesečne kazni zaradi sodelovanja pri pretepih s policijo 21. avgusta letos na Vaclavskem trgu. V glavnem so tc zelo mladi ljudje, medtem ko je 76 starejših oseb bilo v Iibere-cu obsojenih, toda le pogojno. Kriza na Srednjem vzhodu ZAH odklonila predloge ZDA KAIRO, 29. — Kairski list Al Ahram piše v današnji številki, da je ZAR sporočila ZDA, da ne more sprejeti ameriških predlogov za rešitev krize na Srednjem vzhodu, ker ne upoštevajo določb resolucije varnostnega sveta OZN iz novembra 1967. V poučenih krogih poročajo, da zadevajo ameriški predlogi samo delno rešitev ter da se tičejo samo ZAR in Izraela. Kairski zunanji minister Riad je zaradi tega — piše Al Ahram — sporočil svojemu ameriškemu kolegu Rogersu, da njegova vlada ni pripravljena razpravljati o »polovičnih rešitvah*. PnmorsSci ^novTrii kr NEDEUA, 30. NOVEMBRA PONEDELJEK, 1. DECEMBRA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša, 9.50 Kitara; 10.15 Poslušali boste; 10.35 V prazničnem tonu; 11.15 Oddaja za najmlajše; 11.45 Ringaraja za naše malčke; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Glasbila; 13.00 Kako, kdaj, zakaj? 13.30 Glasba po željah; 14.45 Z glasbo po svetu; 15.30 Giaccosa: Pravice duše (enodejanka); 16.10 Malec, Sonata brevis; 16.45 Vokalni in instrumentalni ansambli ; 16.45 Orkestri; 17.30 Zborovska glasba; 18.45 Pratika; 19.00 Jazz; 19.30 Melodije iz Dilmov 20.00 Šport; 20.30 Reharjeva: Me klavž bo kmali leti; 21.00 Plošče TRST 11.00 Skladbe za orgle; 11.15 ljudski motivi; 12.15 Športni tednik; 14.00 «E1 Oampanon«. KOPER 7.30, 12.30, 14.30, 19.15 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 9.15 Zabavni zvoki; 9.30 Nedeljsko srečanje; 9.45 Poje Elda Viter; 10.00 Orkestri; 10.30 Dogodki in odmevi; 11.15 Nove plošče; 11.30 Današnji pevai; 11.55, 12.45 in 15.00 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Sosedni kraji ln ljudje; 16.00 Prenos RL; 19.00 Športna nedelja; 19.30 Prenos RL; 22.10 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 10.45Glasbeno tekmovanje; 11.37 Roditeljski krožek; 12.00 Kontrapunkt; 13.15 Program s Patty Pravo; 15.10 Natečaj za nove pesmi; 15.30 Nogomet od minute do minute; 16.30 Popoldne z Mino; 18.00 Simfonični koncert; 19.15 Orkester Bertolazzi; 20.20 Glasbeni variete; 21.10 Športna nedelja; II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Oddaja za ženske; 9.35 Veliki variete; 11.00 Telefonski pogovori; 12.15 Športna prognoza; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Juke box; 14.30 Teden aktualnosti; 15.30 Preizkušajo se diletanti; 16.30 Športna nedelja; 17.30 Popoldanski sipored; 18.40 Glasbeni aperitiv; 20.00 Sopranistka Frie-da Hempel in baritonist G. Kasch-man; 20.45 Program z Rito Pavo-ne; 22.10 Brez naslova. III PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Verska navzočnost v glasbi; 12.20 Schumanova klavirska glasba; 13.55 Španska folklorna glasba; 14.05 Pariški simf. orkester; 15.30 Max Frisch: Biografija; 17.05 Orkester Wils2n; 17.30 Sličice te Francije; 18.45 Kulturne aktualnosti; 19.15 Koncert; 20.30 Preteklost in sedanjost; 21.00 Ban-dini: II guerriero seomparso; SLOVENIJA 8.00, 7.00, 12.00, 13.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 7.50 Inform. oddaja; 8.04 Veseli tobogan; 9.05 Koncert iz Zagorja; 10.05 E. Petrin: Nastajanje nove Jugoslavije v tujini; 10.25 Zborovske rapsodije; 10.45 Naši poslušalci čestitajo; 13.30 Nedeljsko športno popoldne; 15.30 Domači zvoki; 16.00 Vesele dogodivščine narodnih junakov; 16.40 Nekaj zabavnih zvokov; 17.05 Operni stereo; 17.30 H. Ch. Andersen . H von Cube: Cesarjev slavček; 18.40 Spomini na poletno sonce; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.15 Zaplešite z nami; ITAL TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.00 Dan emigranta; 12.30 Glasbeni spored; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska odda ja; 14.45 Neposredni prenos športnega dogodka; 17.00 Spored za najmlajše; 18.00 Popoldanski program; 19.00 Dnevnik; 19.10 Polčas nogometne tekme; 19.55 Športni dnevnik in kronike strank; 20.30 Dnevnik; 21.00 Dostojevski-Fabbri: Bratje Karamazovi; II. KANAL 17.45 N. Manzari: Miracolo; 21.00 Dnevnik; 21.15 Včeraj in danes; 22.15 TV film: Obračun TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Sola; 12.00 Pianist Tatun; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 šola; 18.50 Zborovsko petje; 19.20 Znane melodije; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Sestanek s Fansi; 21.00 Kulturni odmevi; 21.25 Melodije; 21.45 Pianist P. Sivic; TRSI 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Orkester Casamassima; 13.55 Verdijev Trubadur, 4. dejanje. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 19.15 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Poje Fiammetta; 8.15 Strani te albuma; 8.45 Otroški kotiček; 9.15 Orkester Cassano; 9.35 Pevci lahke glasbe; 10.00 Melodije; 10.15 Glasbeni vrtiljak; 10.30 O pema glasba; 11.00 Prisluhnimo jim skupaj; 11.45 Znani pevci; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 13.50 Športni ponedeljek; 14.00 Slov. pevci in ansambli; 15.00 Prenos RL; 19.00 Orkester Mon-tenegro; 19.30 Prenos RL; 22.10 Večerni orkestri; 22.35 Koncert N N PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po-ročila; 8.30 Ital. pesmi; 9.10 Zvočni trak; 10.35 in 11.00 Ura glasbe; 11.30 Sopranistka F. Girones; 12.05 Kontrapunkt; 13.18 Program z Lutaazljem; 13.38 Filmska glas ba; 14.45 Nove pesmi; 16.00 Oddaja za bolnike; 16.30 Modeme melodije; 17.05 Program za mladino; 18.55 Kulturne aktualnosti; 19.30 Luna park; 20.15 Sestanek • I PROGRAP 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Po- ročila; 8.40 Nove pesmi; 9.09 Zakaj in kako; 10.00 Radijska priredba; 10.40 Izbrane pesmi; 11.10 Faurejeve skladbe; 11.50 Pevci lahke glasbe; 13.00 Program z Renatom Rascelom; 13.35 Nastopa Claudio Villa; 14.05 Juke box; 14.45 Glasbena paleta; 15.18 Neapeljske pesmi; 15.35 Poljudna znanost; 17.35 Enotni razred; 18.20 Ljudska enciklopedija; 19.00 Plošče; 20.00 Glasba po željah; 21.10 Jazzovski koncert; 22.10 Kvizi narobe; 22.40 Francoske lil PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 10.40 Mozartove skladbe; 11.25 Od gotike do baroka; 11.45 Sodobna italijanska glasba; 12.20 Dvorakove skladbe; 14.00 Klarinetist G. Garbarino; 15.30 Pedrollo: «La veglla»; 17.10 Francoščina; 17.40 Jazz; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Koncert; 20.40 Rozewicz: Kartoteka; 22.30 Rimska glasbena srečanja. ‘.LOVENija 6.00, 7.00, 12.00, 13.00, 19.30 Poročila; 7.50 Inform oddaja; 8.04 Prvošolki« dan; 8 35 Mladinske skladbe; 9.05 Veseli zvoki; 10.05 J. Korošec: Mladina in naša revolucija; 10.25 Slov. narodne pesmi; 11.15 Za vsakogar nekaj; 12.10 Priljubljene melodije; 13.30 M. Šober: RTV Ljubljana in svet; 13.50 Godala v ritmu; 14.05 Domača orkestralna glasba; 14.36 Naši poslušale! čestitajo; 15.15 M Marinc: Molče trobental bom memento mori; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Simf. orkester RTV; 18.00 ZvOki in ritmi; 18.35 Mladinska «Interoa 469»; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Ansambel M. Kumra; 20.00 Ob 25-let,nici u metn. dela solistov ljublj. Opere; 22.15 Za ljubitelje jazza: • * ■ ., i 9.30 Sola; 12.30 Znanstvena oddaja; 13.00 Roditeljski krožek; 13.30 Dnevnik; 15.00 Ponovitev šole; 17.00 Program za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Knjižna oddaja; 19.15 Narečja v Italiji; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.05 Film: Dnevnik Ane Frank: II KANAL 19.00 Angleščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 Španija s Francom in po Francu; 22.15 Simfonični koncert. JUG. TELEVIZIJA 0» 30.11. »0 6. 12.196» NEDELJA. 3(1. novembra 20.00, 22.55 Poročila; 9.20 An imbel Mihe Dovžana: 9.50 Pro lasitev predsednika Tita za čast ?ga doktorja Akademije znano i in umetnosti Bosne in Herce j vi ne; 11.00 Kmetijska oddaja; 1.50 Otroška matineja; 12.50 TV ižipot; 1515 Košarka Crvena i'ezda Vojvodina; 16.15 Sah; >.45 Rokomet za zenske - Loko lotiva : Jalgiris; 17.50 Glasba ne »zna teme; 18.25 Ko so Daltonovi ihali - film; 19.45 Cikcak; 20.35 evka Sarah Vaughan; 21 25 Vi eofon; 21.40 športni pregled; 5.10 O filmu «Bitka na Neretvi*. PONEDELJEK. 1 decembra 20.00, 22.30 Poročila: 10.00 Otro ta matineja; 14.45 TV v šoli; >.40 Nemščina; 15.55 Angleščina; 5.10 Francoščina; 17.40 Ostržek - film; 18.00 R. Gobec: Hej, par zan kantata: 18.50 Romunski »kumentarno glasbeni film; 19.20 [. Selimovič: Derviš in smrt; ).45 Cikcak; 20.35 A. P. Čehov: Ibcestna krčma; 21.45 Glasba z Ilizejskih poljan. TOREK, 2. decembra 20.00, 22.30 Poročila; 9.35, 14.45 •V v šoli; 10.30, 15.30 Ruščina; 1.00 Osnove splošne izobrazbe: 6.10 Angleščina; 16.40 Za pro-vetne delavce; 17.50 Risanka; 8.00 Lutke: 18.20 Po sledeh na-tredka; 18.40 Gospodinjski pripo nočki: 01 ne peči; 18.50 Solisti: Darjana Deržaj in Lidija Kodrič; 9.15 Človek — film; 19.45 Za bolj-i jezik; 19.50 Cikcak: 20.35 Fan-an La Tulipe — franc, film; 22.10 Mednarodni jazz festival. SREDA. 3. decembra 20 00, 22.35 Poročila; 9.35 TV v šoli; 17.15 Veliki in majhni; 18.00 Zaščita živil pred RBK kontami-nac jo; 18.20 Košarka za ženske Vojvodina : Lanerossi; 19.30 Glas beni film; 19.45 TV prospekt 20.35 A. Avckboum: Polovične res niče — Mestno gledališče Ljub ijana. ČETRTEK. 4. decembra 20.00, 22.35 Poročila; 9.35, 14.35 TV v šoli; 10.30, 15.40 Nemščina; 11.00 Francoščina; 16.10 Osnove splošne izobrazbe; 17.45 Veseli tobogan; 18.15 Po Sloveniji; 18.40 Spomini Edvarda Kardelja; 19.10 Dubrovniške poletne prireditve; 19.45 Cikcak; 20 35 Th. Mann: Buddenbrookovi; 21.20 Kulturne diagonale: 50 let slov. univerze; 22.10 Shenandoah — film. PETEK. 5. decembra 20.00, 23.00 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 16.10 Splošna izobrazba; 17.45 Dogodivščine Huckleberryja Finna; 18.15 Mladinski konoert; 19.00 Svet na zaslonu; 19.30 Naš globus; 19.50 Cikcak; 20.35 F. Kafka: Proces — franc. ital. nemški film; 22.30 Glasba ne pozna teme. SOBOTA. 6. decembra 20.00, 23.00 Poročila; 9.35 TV v šoli; 16.15 Ansambel R. Bardor-ferja; 16.30 Veliki potepuh -mlad. igra; 17.30 Košarka Olimpija : JugopLastika; 19.15 Sprehod skozi čas; 19.40 Za boljši je zik; 19.45 Cikcak; 20.35 Zabavnoglasbena oddaja; 21.35 Stan in Olio; 21.50 Novi rod — film; 22.40 TV kažipot. PARTIZANSKO SREČANJE V AJDOVŠČINI IV. prekomorska je proslavila 25-letnico ustanovitve enote Visoka zavest in samostojno odločanje posameznikov sta bila svetel zgled za današnja dogajanja na svetu AJDOVŠČINA, 29. Svečano okrašeno mestece v Vipavski dolini je danes sprejelo v svojo sredo bivše borce IV. prekomorske brigade, ki so pred četrtstoletjem požrtvovalno delovali na jugu Italije za oskrbovanje partizanskih enot v Jugoslaviji ter se potem udeležili dokončnih bojev za osvoboditev. Srečanje med bivšimi borci te edindoe je bilo vedno prisrčno, večkrat tudi ganljivo. Prišli so od vsepovsod širne Primorske; Vipavci, Kraševci, hribovci te Predmeje, s Trnovske planote, z Idrijskega, s Tolminskega in še dlje navzgor po Soški dolini. Niso Izostali tudi Tržačani, med katerima so bili tudi bivši borci Italijanske narodnosti. Devetdeset odstotkov IV. prekomorske brigade so sestavljali bivši vojaki italijanske vojske, primorski Slovenci, ki jih je vojna vihra odgnala daleč proč od rodnega ognjišča. V brigado so prišli te ujetniških taborišč v severni Afriki in drugod. Njihova odločitev za aktivno sodelovanje pri osvobodilnem gibanju ni bila lahka Na eni strani je bivša jugoslovanski kralj Peter skušal organizirati s pomočjo angleških političnih ln vojaških krogov svojo ((kraljevsko vojsko«, na drugi pa so bile perspektive borbe te zmage nad fašizmom še vedno precej zavite v meglo, posebno za ljudi, ki so bili že več let daleč proč od rodne grude, prisiljeni, da žive v pogojih ujetništva. In vendar vse te težave niso bistveno vplivale na našega primorskega človeka. Se preden je prodrla v svet resnica o junaškem odporu, ki so ga nudili jugoslovanski partizani nemškemu okupatorju, se je velika večina odločila, da stopi v vrste narodnoosvobodilne vojske. Za to vzdušje je značilen en sam primer: Od 970 tedaj še mladih ljudi, ki jih je zaslišala posebna zavezniška komisija, je samo eden izjavil, da se želi boriti v vrstah ((kraljeve vojske». Vsi ostali so izjavili, da hočejo stopiti v vrste narodnoosvobodilne vojske. Ta ugotovitev Je bala osrednja misel govora, ki ga je včeraj imel zanskim golažem« v vojašnici ((Sreč- na proslavi v Ajdovščini jugoslovanski zvezni poslanec Jože Vilfan. Kako močna je bila zavest primorskih slovenskih fantov, bivših vojakov italijanske fašistične vojske, dokazuje to, da je vsak od njih samostojno odločal v najtežjih pogojih o svojem bodočem sodelova-nju z ljudskim gibanjem v domovini. Govornik je povezal to globoko politično zrelost primorskih ljudi izpred 25 tet z dozorevanjem zavesti ljudi v sodobnem svetu, posebno v ZDA, kjer se posamezniki in skupnost začenjajo spraševati, č? je prav, da ameriška vojska počenja v Južnem Vietnamu to kar počenja, se spravi strahote, kd spominjajo na najmračnejše razdobje nacistične strahovlade Prekomorske brigade, in v konkretnem primeru «IV. prekomorska« so bile glasnice tega dozorevanja človeške zavesti, svetel zgled osebne odgovornosti za ves svet. Včerajšnja svečanost je bila v Kulturnem domu v Tovarniški ulici, kamor se je zgrnilo kakih 500 preživelih borcev. Slovesnosti so se udeležili, poleg drugih, zvezni poslanec Vilfan, predsednik občinske skupnosti Martin Greif, predstavnik republiškega odbora Z. B. Albert Rajer, zvezni poslanec Stefan Cieoj in Anton Ukmar. Slovesnost je odprl predsednik odbora IV prekomorske brigade Zdravko Smrekar, nakar je predsednik občinske skupnosti izročil predstavnikom brigade listino o domicilu brigade v ajdovski občini. Govoru zveznega poslanca Vilfana je sledil kulturni program, ki so ga izvedli pevski zbor «Srečko Kosovel« in recitatorja Sergej Ferrari in Andrej Jelačin. Mestna godba na pihala je na začetku proslave zaigrala jugoslovansko narodno himno ter jo zaključila z ((Internacionalo«. Vsi bivši borci brigade so pretell v dar knjigo «IV. prekomorska brigada«, ki sta jo napisala Edvin Pervanje in A. Hočevar. Sledilo je tovariško srečanje borcev s «parti- ka Kosovela«. V. K. RIO DE JANEIRO, 29. — Ko je štArimotamo brazilsko letalo ((Boeing 707» po vzletu te Pariza letelo nad Lizbono, je oborožen moški prisilil pilota, da je preusmeril let V letalu je bilo 80 potnikov in 14 uslužbencev. Moški, za katerega menijo, da je Alžirec, je zahteval, da letalo pristane na Kubi. Letalo je ob 2,48 (po lokalnem času) pristalo v San Juanu de Portorico, da bi se preskrbelo z gorivom. Potniki te letalsko osebje so ostali v letalu. Med letom se je pilot radijsko pogovarjal z letališčem v Rio de Janednu. Lažna banka v Milanu MILAN, 29 - V Milanu so Ka- rabinjerji včeraj popoldne vdrli v neko ((banico« in aretirali njenih pet lastnikov. Prostore lažne banke je pred tremi meseci najel e-dien od petdh ao-etdirancev, 35-letni Arriigo Ettori, ki se je potem pretvarjal, da je bančni ravnatelj. Po leg njega so karabinjerji zaprli 53 -letnega Ganila Silvestrija, 40-tetnega Roberta Maggiondija in 23-letnega Elda Bettdneilllšj-a Peterica je izjavila, da je db te zamisli prišel 47-leitnd Umberto Bali®tori, ki je sedaj zaiprt v «Regina Coeld« in je bil prej bančni uradnik. Ettori, Silvestri in Maggiond so bdlli že pred časom zaprti zaradi raznih prestopkov. V lažni banki je petorica odvzemala klientom denar in ga vlagala v prave banke; ko bd nabrali večjo vsoto, bi goljufi zaprla banko in izginili. Zdd se, da so to nameravali narediti ob koncu leta Da bi si zagotovili velaiko vsoto denarja, so že natisnili več čekovnih knjižic. LONDON, 29. — Veliko Britanijo je zajelo slabo vreme. V Angliji dežuje in piha močan veter. Škotsko je pobelil sneg, snežilo pa je tudd v srednji Ang®ji, na jugu dežele in v Londonu. Snežna odeja zavira promet. Povsod je temperatura pod ničlo. OB PRISOTNOSTI TITA IN ŠTEVILNIH GOSTOV «Bitka na Neretvi» v sarajevski «SkendeIiji» Na premieri je bilo 350 domačih in tujih časnikarjev (Od našega dopisnika) SARAJEVO, 29. — V navzočnosti predsednika Tita in soproge, številnih državnih političnih funkcionarjev, članov diplomatskega zbora, kulturnih in javnih delavcev iz vseh krajev Jugoslavije in okrog 2.000 drugih gostov iz Jugoslavije in inozemstva je bila nocoj v novi dvorani «Skendelija» v Sarajevu slovesna premiera Bulajičevega filma •rBitka na Neretvh. Verjetno ni drugega mesta v Jugoslaviji, ki se lahko pohvali, da je bilo gostitelj tolikšnega števila uglednih domačih in inozemskih filmskih igralcev in filmskih delavcev, kot glavno mesto Bosne in Hercegovine. Sarajevo je danes doživelo dva dogodka: že sama navzočnost tolikega števila uglednih filmskih igralcev in delavcev je bi- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,(iiiniiii,i,ll„i,illi,lll„„lllll||||IMIIIIIIIIIIIIIIIIII|||||||||||||||||||||||||||||||| PO VRNITVI KOZMONAVTOV V HOUSTON Presenetljivi rezultati analiz kamenin z Lunine površine Vesoljci bodo v karanteni do 10. decembra HOUSTON, 29. — Ob 12.44 (po italijanski uri) so danes trije kozmonavti prispeli na letališče Elling-ton v New Yorku, ki ni preveč oddaljeno od Houstona. Na letališču so Jih čakale žene z otroki, drugi kozmonavti, med njimi Neli Armstrong in velika množic*. Po približno eni uri so z ogromnega letala «C 141» izkrcali prikolico, v kateri so bili vesoljci. Conradova, Gordoaiova in Beanova žena so končno lahko videle svoje može, čeprav skozi steklo, in govorile z Klimi po telefonu. V Houstonu je kozmonavte sprejelo 12 zdravnikov. Dr. Robert R. Giilruth je uradno pozdravil trojico, ki bo morala ostati v karanteni do 10. decembra. Vesoljci bodo v naslednjih dneh še enkrat morali obnoviti podrobnosti medplanetarnega leta. ki so jih sicer že snemali na magnetofonski trak. Pozneje bodo morali odgovarjati na vprašanja geologov, da bi točno določili izvor kamenja, ki so ga prinesli na Zemljo. Temu kamenju so se čudili znanstveniki NASA, ker je različno od tistega ki ga jc na Zemljo prinesla posadka Apolla 11. V prvem kamenju so namreč dobili 12-odstot-no koncentracijo titanovega oksida, v drugih pa komaj 2-odstotno. Zaradi tega so druge kamenine bolj podobne zemeljskemu kamenju. Prve izsledke analiz so sporočili na tiskovni konferenci. Dr. VVarner je izjavil, da so se znanstveniki čudili tudi dejstvu, da med zadnjimi kameninami manjka kogl»mera tov, ki naj bi jih ustvarili meteoriti, ki padajo na Luno. To je pojav podoben odkritju n-eusedlin-ske snovi na dnu oceana. Znanstveniki si za sedaj ne vedo pojasniti dejstva, da so na enem kraju Lune koglomerati, na drugem, ki ie oddaljen le 1500 kilometrov, pa jih ni, čeprav celo-tno površino našega satelita bombardirajo meteoriti. Po mnenju NASE je razveseljivo dej-tsvo, da so druge kamenine večje od prvih, ker bo tako lažje delata vse potrebne analize. Vendar se poleg koglomeratom čudijo tudi temu, da v novih kameninah ni vdrtin, ki naj bi jih povzročili plini. Sneg na Višarjah VIDEM, 29. — V Ka-miji zopet sneiži do kraja Vemzonie. Čeprav je temperatura pod ničlo se promet normalno odvija. V Trbižu je snega manj ravno tako v Kanalski dolini; na Višarjih je snežna odeja debela nad 80 centimetrov. V Okolici Čedada, v Naddški dolina in v Furlanijd dežuje. la sama za sebe dogodek, drug1,,. večji pa je bil film uBitka na retvi» j. Že eno uro pred predstav0 ^ bilo pred dvorano «Skendeli]°f ^ lo živahno. Slovesno ozračje le ^ lo povečano s simboli ]U'ma• vhodu na Cvetni trg je bil Ijena maketa mosta na Het, ki je bil med bitko, da bi s®®„ nika preslepili, porušen ter r orožje iz bitke na Neretvi- ‘ ^ navzočnosti predsednika Tn° ^ drugih uglednih osebnosti ]e .fl. slovesnosti v sami dvorani la navzočnost številnih u^eze ^ iz narodnoosvobodilne borbe, * njimi je bilo mnogo . nep®sry y udeležencev bitke na N eri'JrjVjj, takem ozračju se je začela Pfe’Ifl(. ra filma, ki ga domača in °Lj. nost spremlja z velikim zan ^ njem, kar dokazuje tudi ^ePtvO'0f je bilo na premieri navzočih 0 350 domačih in tujih novttto 1 Da je režiser Veljko Bulaj>c ^ napravil veliko umetniško kazuje dejstvo, da so po r- ^ anglo ameriški in italijansm , producenti filma «Bitke na vh. zastopniki United ^ ivealtha iz Londona in NeW_ j in ir o iz nima izjavni .-rtjč Sarajevu, da so v bodoče pdP jj Ijeni financirati vsak fdm, K ^ ga režiral Bulajič, ne glede n mo, kakor tudi izjave 'Prfli,er-med njimi Bndnarčuka in BfP . ja, da sta pripravljena sPrel m. bodoče vsako Bulajičevo P°nUU V atenski bolnišnici je umrl Georg Nastos dve|etl? ATENE, 29. - Komaj Georg Nastos, ki je bil hud® ji njen ob eksploziji bombe,_ k’ arabski diverzant odvrgel rano letalske družbe »E1 A‘V ski r. Atenah, je kljub vsestrans*- • ( moči zdravnikov izdihnil °\iM atenski bolnišnici. Njegov jjl brat Athanassios Nastos, ki J®-. jf tudi ranjen, bo skoraj gotov® jj gubil vid. Ostalih trinajst so bile tudi ranjene pri a". \jf je izven življenjske nevarnos* bodo kmalu ozdravele. RAZGOVORI ODBORNIKA VARISCA V RlMjJ Proučili so problem pooblasti za prevoze blaga po cestah Železniška uprava odobrila prispevek 500 milU9* nov lir . Avtonomni ustanovi tržaškega pristani* Deželni odbornik Varisco je imel ročju, taki prevozi povzročaj® ^ v sredo v Rimu vrsto važnih razgo- katere probleme in zajemajo vorov z ministrom za promet Ga- ne interese, zaradi česar jih ^. ^ti ba še posebej obravnavati v 0 t mednarodnih pogajanj. Deze‘ ■ prava hoče sodelovati z orfian ministrstva, da se ti problemi -jS st stijo in točno določijo. Dog0'0^!-se, da bo posebna delegacij? ja t ne uprave in prevoznikov irnj.llpD® Rimu potrebne stike za fTfjšf proučevanje vseh plati tega vkpjoS' RESOLUCIJE SO PREDLOŽILE LEVOSREDINSKE STRANKE, KPI IN PLI Vprašanje zdravstvene reforme pred tržaškim občinskim svetom Na Katinari naj bo poleg bolnišnice, ki jo je treba še dograditi, tudi mesto za vseučiliške zdravstvene pritikline - Posega Rossettija (KPI) in Cesareja (PSU) V zvezi s sainiitonhlmi vprašanji, ki so bila osrednje vprašanje, o katerem so razpravljali tržaški občinski svetovalci na petkovi seji, sc predložile svetovalske skupine levosredinske koalicije resolucijo, ooteg te pa še komunisti In liberalci. O teh resolucijah poteka sela) razprava, ki se bo nadaljevala te na eni izmed prihodnjih' sej. Osrednje vprašanje večinskih levosredinskih strank, se pravi KD, PSI, PRI, PSU in LSS, ki so jo podpisali svetovalci Blasina, Moc-chi, RlnaJldi, Cesare, Pittonl, Fra-giacomo ln dr. Rafko Dolhar, odobrava uspešno posredovanje župana, Inž. Spaccinija, pri deželni bolniški ustanovi, se zavzema za reformo bolniških in sanitarnih struktur v Trstu ln Italiji in pri tena poudarja vlogo tesnejše povezave med vseuičllškimi inštituti in splošno bolnišnico. Poleg tega pa s,, praktično zavzema za to, da bi se katina/rska bolnišnica čimprej dogradila, v predvidenih tehničnih in finančnih rokih, nadalje da bi se občina obvezala in sodelovala pri definiciji, v okviru novih sanitarnih smernic, razširitve katinar-ske bolnišnice (v njej 'bo prostora za 120 mest) in končno, za ureditev naprav in prostorov glavne mestne bolnišnice, posebno še zaradi potreb študentov medicine in oa upoštevanju prvenstvenih koristi prebivalstva v okviru zdravstvene 06krbe. Resolucija levosredinskih strank predvideva tudi ustanovitev deželnega odbora za bolniško in sanitarno načrtovanje. iiMiiiiiiiiiiiftmiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiMiiuiiimiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiimimiimmiimi V NAVZOČNOSTI GLAVNEGA INŠPEKTORJA MINISTRSTVA Ostro kritičen do splošne zdravstvene politike, ki jo vodijo tako osrednje državne oblasti, bolniške zavarovalnice, dežela in drugi organi, pa predlaga komunistična resolucija, naj občinski odbor nastopi za uvedbo enotnega zdravstvenega sistema v Italiji, ki naj omogoči brezplačno in takojšnjo zdravstveno pomoč delavcem In njihovim družinam. Kot se budi resolucija levosredinskih strank sklicuje na nujnost iskanja finančnih sredstev za zdravstveno reformo v fiskali-ziranju zadevnih dajatev, se komunisti zavzemajo, da bi stroški za reformo morali bremeniti pro greši vno predvsem dobičke na kapi tale in pod. Resolucija KPI zahteva, naj država plača bolnicam dolgove bolniških blagajn, dalje nasprotujejo ((poizkusnim enotam« v zdravstvu in naj se te-le razširijo na vse ozemlje. Zanimiva je, končno, zahteva KPI, naj bd se pri reorganizaciji bolniških struktur u-poštevala visoka srednja starost Tržačanov, zaradi česar bi bilo treba organizirati pri Magdaleni oddelek za stare in onemogle. Krajšo resolucijo so preložili tudi liberalci, za katere je ntuto prvi posegel v razpravo dr. Badaiottl, ki Je sam bolniški zdravnik ln torej neposredno zainteresiran v vsem. Protestiral je zaradi zavlačevanj pri dograjevanju katlnarske bolnice ln predlagal, naj bi se sploh na Katinari uredilo splošni zdravstveni center z vsemi potreb-n:mi vseučtlišklmi pritiklinami Ln inštituti. Posvetovanje na prefekturi za ugotovitev škode po poplavi 700 prizadetih podjetij od Milj do Stivana je oškodovanih za okrog 3 milijarde lir Na pobudo vladnega komisarja Cappellinija in v prisotnosti glavnega nadzornika ministrstva za industrijo so se na prefekturi sestali župani iz Trsta, Milj in Nabrežine, predsednik trgovinske zbornice, zastopniki pristaniškega poveljstva in prizadetih gospodarskih kategorij. Vladni komisar, ki je pohvalil požrtvovalnost prizadetih zaradi poplav in prizadevnost gasilcev, policije, karabinjerjev in mestnih redarjev, je obrazložil, da je namen sestanka določiti način razdeljevanja pomoči prizadetim in ugotoviti višino škode. Na podlagi poročil raznih zastopnikov in žu- panov se lahko računa, da je bilo prizadetih v Trstu, v Miljah in v devinsko-nabrežinski občini približno 700 malih in večjih podjetij in da znaša škoda približno 3 milijarde lir. Na sestanku so med drugim sklenili, da bo trgovinska zbornica dala na razpolago izvedence, ki bodo izvedli preglede po navodilih posebne komisije. Vladni komisar je tudi sporočil, da bo vsota 100 milijonov lir, ki jo je določil za pomoč prizadetim, bila na razpolago trgovinski zbornici za pomoč najbolj prizadetim. Rossettl, ki Je orisal »resolucijo skupine KPI, se je zavzel za to. da bil občinski sivet sprejel duha zadnjih delavskih »bojev, v katerih je čedalje bolj slišati zahteve po stvarni zdravstveni in drugih socialnih reformah. V tovarnah se izkoriščajo delavci brez obzira za nji. hovo zdravje. Izrazil je mnenje, Ida so sedanje bolniške strukture v Trstu skrajno nezadovoljive in zaradi tega ostro kritiziral politiko levosredinske večine v tem smislu, i Za ustanovitev enotne oostanove, ki naj bi koordinirano vodila vse zdravstvene strukture v Trstu se je zavzel Cesare (PSU), ki je tudi podprl predlog za ustanovitev krajevnih sanitarnih centrov, v skladu z zahtevam) zdravstvene reforme sploh. V razpravo so posegli poleg liberalca Morpurga in odbornika Bla sine, ki sta polemizirala med sel boj, tudi demokristjan Adovaslo, ki Je bil mnenja, da je vprašanje zdravstvenih struktur povezano z razvojem medicinske fakultete, ki vstopa letos v peto leto svojega obstoja tn bo lz nje v kratkem izšla prva skupina zdravnikov Poleg tega pa je ta fakultete, kot so poudarili podpisnik! levosredinske resolucije o zdravstvu, dose. gla že dobro število petsto slušateljev, med katerimi je tudi nekai tujcev. Repentabrska občina za delavce in Banjaluko Občanka odbor repentebrske občine je na svoji seji v torek, 25. t. m. odobril sklep, da občina prispeva 100.000 lir za pomoč delavskim družinam, prizadetim zaradi stavk, in 30.000 lir za pomoč Banja kliki. t Tiskovna konferenca o letalskih progah Danes ob 18. uri bo v hotelu Jolly tiskovna konferenca, na kateri bo predsednik konzorcija za razvoj letalskih komunikacij inž. Arrigo Usigli obrazložil namene in program letalske konference, ki bo jutri na sedežu trgovinske zbornice. ■ Zupan Spacolni je s posebnim odlokom uvedel obvezno ustavlja nje vozil na občinski cesti, ki povezuje državno cesto 14 in vas Pa-driče na križišču s pokrajinsko cesto št. 1 (Kraško), da bi preprečil morebitne nesreče zaradi poveča nega prometa na tem področju, ki je posledica zgraditve teniških in golf igrišča ter številnih zasebnih vil. Opozorilo svojcem žrtev Bizarne Združenje bivših političoiih deportirancev (ANED) vabi svojce žrtev Rižarne, ki niso še vložili prošnje za odškodnino, naj se čimprej zglasijo na sedežu v Ul. C. Battisti 8/1 zaradi nujnih sporočil. Opozorilo političnim preganjancem Združenje političnih preganjancev (ANPPIA) vabi vse tiste, ki so bili s prefektumimi, policijskimi ali sodnimi ukrepi zaradi svoje politične ta antifašistične dejavnosti zaprti aild poslani v konfinacijo, naj se čtaprej javi»j»o na sedežu v (T. sparijem, s podtajnikom sen. Cen-garlem in drugimi funkcionarji nii nistrstva. Razgovorov se je udeležil tudi prof. Ferrari, predsednik kon zorcija za letališče pri Ronkah. Z ministrom Gasparijem so pro učili, v duhu sodelovanja med dr žavo in deželo, vprašanje pooblastil za prevoz blaga po cestah, tako v notranjosti kot v inozemstvu, zlasti v zvezi z bližnjo obnovitvijo bilateralnih dogovorov o tej zadevi z Jugoslavijo. Odbornik Varisco je C. Battelli zaradi zbiranja podat-. pri tem opozoril ministra, da pre kov, ki bodo objavljeni v posebni voznikom v naši deželi, zlasti ti knjigi- I stim, ki delujejo na obmejnem pod- .......... SKLEP POSVETOVALNEGA ODBORA EPT V pristanišču odslej 5-dnevni delovni teden Divjanje morja povzročilo pol milijarde lir škode na napravah Posvetovalni odbor pri tržaški samostojni pristaniški ustanovi, ki mu predseduje dr. Mario Franail se je včeraj zvečer sestal in na svoji seji poslušal poročilo o gmotni škodi, ki jo je nedavno divja nje morja prizadejalo pristaniškim napravam in gradnjam. Poleg tega pa je odbor sprejel še drug sklep izredno velike važnosti: skrajšanje delovnega urnika pristaniških delavcev od 44 na 40 tedenskih delovnih ur, zaradi česar stopa v veljavo tudi v tržaškem pristanišču kratki, petdnevni delovni teden. Odibor je sprejel sklep, v Skladu s smernicami. ki lih vsebuje ministrska okrožnica št. 42. Delo v pristanišču bo torej odslej potekalo s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka, v dveh izmenah (8 - 12 in 13 - 17). Delo mimo teh umikov bo računano kot delo za drugo izmeno, Na svoji predzadnji seji Je posvetovalni odbor tržaške pristaniške ustanove sprejel enak ukrep glede umika drugih uslužbencev in uradnikov v pristanišču. PO poročilu i>redsednlka. oziroma njegovih tehničnih svetovalcev, znaša škoda, ki Jo je prizadejalo neurje na pristaniških napravah v noči med 26. in 27. novembra, pol milijarde lir. Glavne postavke v tej škodi so naslednje; med 1. in 3. skladiščem je morje odkrilo rojanski potok, ki se izliva v morje v starem pristanišču (škoda 150 milijonov lir), opustošenj« skladišča št. 31. omajan nasip in zidovje sedeža poveljstva pomorske policije (160 milijonov), okvare na stenah in nasipu ob železničarskem «diopolavoru» (50 milijonov lir), železniške naprave za odpravljanje vagonov na druge tire (30 miil.), Jez pred železniško postajo in pri Barkovljah (80 mil.) in, končno, okvare na pomolih II in VI. Avtomobilist podrl motociklista v Križu 49-Jetnl delavec Jože Sedmak lz Križa št. 391 se je včeraj popoldne ponesrečil s svojim motorjem, ko se je izpred bencinske črpalke v Križu približal cesti, da bd se vključil v promet Namenjen v Nabrežino je tedaj s precejšnjo brzino privozil Vatta Guido iz Ulice S. Nazario 64 (Prosek) s svojim opalom - kadett in vespista podrl na tla. Sedmaka so takoj odpeljali z avtom Rdečega križa v splošno bolnišnico, kjer so ga zaradi ran po kolenih, udarcev in odrgnjanja po obrazu in spodnjem delu hrbte ter verjetnega udarca v glavo, sprejeli na nevrokirurškem oddelku. Zdraviti se bo moral 10 dni. nja, kii zadeva operaterje SV» ne koristi deželnega gosp0®8^ ^ Skupno s prof. Ferrarije«1 o,!? arnik obrazložil ministru V ^\t me letališča pri Ronkah, II1C7 iUtailOLd pl 1 IVvJI IKCtUr * Irnfl’1 de izvršitve del na podlagi » ,,](■ cije iz leta 1964 in okrepitve je tur ter letalskih prog. Min'a zagotovil, da na podlagi sP je lij’ regulacijskega načrta, ki ga tepli’ ...i nistrski svet predložil odboru,^') se letališču pri Ronkah Pr pr<’ mednarodna vloga. Njegove n-|j. ve bodo torej primerno °areL] 50 Med razgovorom s podtajni^ooS1* med drugim razpravlja»li 0 flo f okrepitve naprav na železi’15^* slaji Camia, ker sedanje o*' ne zadoščajo, in o varnost" popravah na železniških prelaz1 • tajnik je ob koncu razgov°V » vestil odbornika, da je ^a'Lne',? lezniška uprava odobrila Pr . 500 mil. lir Avtonomni ustano škega pristanišča. jflj' priredi v soboto. 6.12- pp klovževamje v prostorij^gč Ivan Cankar v Ulici chi 6. Igral bo orkester u!i Troppers. Začetek ob Sprejemajo se darila 7)1041 Opozoriti te želimo, da lahko kupiš našim malčkom otroške knjige, kakor PRAVLJICE...m POVESTI...» SLIKANICE.. tudi v DOLINI v BOUUNCU v BAZOVICI v TREBČAH na OPČINAH na PROSEKU v SV. KRIŽU v NABREŽINI v SESUANU trafika KOS papirnica ŽERJAL trafika KRIŽMANClC drogerija ŠKABAR Karmel* trafika MARIZZA trafika SEDMAK trafika TRETJAK trgovina MIKA trgovina TAGLIAFERRO P^mor sleT Tinoviu kr Knjižni T i ZA OTROKE IN ZA TISTE KI IMAJO OTROKE RADI t "Va količek se je odločil tria-‘ solnik, potem ko leto za le-m vedno znova mora pomagati ®n> otrok v težkem in trdem knl^U s bstim, kar ie m sl°~ č-,i šoli osnova vsega, brez Soh>r n* mogoče uspevati pri J?ei:em predmetu, s tistim, kar k r°*iresen« po mestnih o-in po predmestjih toplo v*e med seboj, — z našo leske *n pravi'no sloven- besedo! Naš materin jezik, ga ohranjajo naši domov:! Ciniki ho bi morali njihovo delo nadaljevati in uifa, čast domovom, -- nt' Kjer najdejo starši bogatiti, ki so res i,.. , i iiujuvju ,i i u rši ali 4jj1 dedki in stare mame, tete dj strici tisti prepotrebni čas. Pfj *e z otroki pogovorijo, da jim besedujejo pravljice in zgod-tjji ,* pa spomine iz svojih masi ,‘et. Vsa čast tudi tistim, ki tejje sami ne čutijo, da bi b;li %ne,nu delu kos, pomagajo s H0 ensko otroško knjigo, poseb-oir c,e je lepo ilustrirana in si jo je r pozneje lahko sam ogledu-iLn. si prikliče v spomin vse, ta le bU slišal, ko mu je kdo bral. Tak otrok bo vedno UeLfefeJ’ da bi še poslušal, še l)(aa‘t še obnav jal. Lepe podo-poif!nu bodo izbrusile čut za le-tnl’,da bo kmalu kri.icno ločenka lepše, kaj manj lepo, in0 da mu bo plehka prib'ižnost ke popačenost manjvrednih in ^.mih «giornalinov» postala pre-i%° privlačna. Od dobre otro-diiislr ®e bo prešel k dobri mla-ir, j ‘ in navdušenje za knjigo porušen okus ga bosta vodila ta Pozneje, ko bo sam kupoval Za °drasle- Ob dobri slo-i^r*1 knjigi bo odrase' v izobra-n' načitanega človeka, ki „,*« bo poznalo, komaj bo od da je razumen in raz-človek. In takega je vsak tfcj naj ga sreča v planin olj *pči aii v viaku, v delavnici iUjilrSovini. In takšnih slovenit , mladeničev in mladenk bi %• \ratu želeli šolniki in starši. (je, (j,j odhajali v pokli-ilto tovarne in na kakršna koli »Oft0 mesta: izobraženi, vzrav-zaved»i, načitani in pridni. dfj bi nastala spet nova je-ta ^mi domovi, nova središča, bta bi mm rasei rod, Id bi bil tiste generacije, ki nam je delala čast v časih fašističnega zatiranja in ki nas sedaj pod težo let počasi zapušča. Seveda nam takšne idealne generacije ne bo dala le naša šola, tudi ob vsej pomoči dima ne. če se ne bomo dovolj zgodaj zavede i, kako veliko pomoč pri vzgoji nam pomeni dobra knjiga, kaj pomaga, če se otrok sreča s knjigo, ko je že skoraj prepozno. Ljubezen do knjige se mora otroku privzgojiti v čim zgodnejši dobi, prav tako kot ljubezen do čiste slovenske besede. Med prvim in drugim letom starosti .je že čas za prve slikanice s trdimi lakiranimi listi, na katerih imamo poleg preprostih in jasnih podob tudi nekaj spremnega besedila, včasih samo besedo ali dve, včasih preprost verz. Od dveh do treh ‘et bo otrok ze poslušal kratke pravljice in kratke pesmice. In posebno pesmice bo rad ponavljal in si tako bogatil besedni zaklad in dobival smisel za ritem. Marsikdaj bo znal vso knjižico na pamet, včasih celo posamezne kratke pravljice skoraj na pamet! Potem bo začel segati po ljubkih abecednikih in ugankah z verzi in po daljših ilustriranih pravljicah. Ko bo s šestim letom vstopil v šolo, se bo lak otrok po izražanju in po razvitosti svojega mišljenja močno iočil od otrok, ki so bili za vse to prikrajšani zaradi nevednosti staršev. Če tudi učitelj ne bo dovolj poudar jal važnosti knjige, bo ta pomanjkljivost vedno večja, tako da bo v srednji šoli tak dijak imel veliko težav, ker mu bo manjkalo izrazov pri vseh predmetih. Njegovo izražanje bo primitivno, nebogljeno in nepravilno in zdel se bo, čeprav je morda v resnici razumen, med drugimi, ki bolje obvladajo jezik, manj razvit, manj razumen. In povrh vsega mu bodo knjige, primerne za njegovo starost, prav tako pa tudi učbeniki za vse predmete pretežki. Komaj jim bo kos, tako da bo rad obupaval in popuščal pri učenju. V tisti starosti ga bo pa že težko pripraviti, da bi bral primemo knjigo, še pravljica mu bo včasih pretežka, kaj šele knjiga, primerna njegovim letom. Rjaveti od 30. novembra do 6. decembra 1969 OVEN (od 21. 3. do r 20. 4.) V svojih na- I | črtah boste morali I kaj spremeniti, kaj- V y td sicer boste zašli ^ v slepo utico. Teden ~ aolo diolig, kajti nekatere ko v v druižiimi ne gredo ta-kot bi bilo želeti. Morda bi gr**0 napak, da bi se pazili velikimi spremembami •ture. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Vaše ambicije so prevelike in težko se boste u-veljaviili tam, kjer ste računali. Držite (J^Viu tudi drugo železo. V f-^onih zadevah se bodo od- i avje kot železo. 1^^. morebitni uspehi ali ne-ž^ljenjia ' v javnem življenju. Več in vse bo prav DVOJČKA (od 21. do 22. 6.) Nekatere nepredvidene nevšečnosti vas bodo spravile v teža-~ ve in v dufevno krito' ,^rePko naprej in vse se jj Uravnalo. Napetost v dru-tr, 'Predvsem z ljubljeno o-se-twb° popustila. Glavobol ali vsekakor manjša zdrav-nevšečnost. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Okolje, v katerem živite in delate, vam ta teden ne bo preveč naklo-" njeno. Vendar brez ta*- ker bodo vaše spoeob-to ' Premagale sleherno ovi-hj^resenečenje v družbi, kjer w e zvedeli, da se zanima za tjj. °®eba, ki ste jo nekoč lju-Vo^Pa vas je odklonila. Gla- LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ce bi ne bilo nekega neuspeha ali neke nesreče, ki vas je prizadela ne-^ davno tega, bi mo- Ijjj da teče vse kot po o-bj' Zanimivo srečanje, ki pa *Palo postati nevarno, ker V) Včasih bolj nanaglo vnetljl-Z zdravjem se ni šaliti. Si-Pa brez skrbi. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Na področju vaše dejavnosti bo tekma o-stra in brez milosti. Zavihati bo treba to-SjjbJ^kave in stisniti zobe. V 01 re' ruje Katja Lisjak 5000 Mr $t-ško matico. Ob 5. obletnici sim m stre Frančiške Žitko daruje 1 3000 lir za Dijaško matico. Ob 8. obletnici smrti očeta ca Birsa daruje družina 3000 Dijaško matico. ^|ad1- Namesto cvetja na grob pok-. v,?rii' mira Pernarčiča rz Medje vaS 4*' je II.a razred srednje šole J* stv» brežine 5000 lir za športno “r »Devin - Stivan«. Sporočamo žalostno vest da nas je zapustila naša drag8 mama, sestra in nona ANA OSTROUŠKA vd. ŠKERLAVAJ Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, 1. decembra 'a glavne bolnišnice na opensko pokopališče. Žalujoči: hči Angela, sin Feiiče z družino, bra*8 Pepi in Franc, sestra Marija in drugo sorodstv° Opčine, 29. nov. 1969. t. m. nas je zapustila naša draga FRANČIŠKA KERKOČ roj. VALENČIČ Pogreb Je bil dne 24.11.1969 v Trstu iz mrtvašnice glavn® bolnišnice na mestno pokopališče. Žalujoči mož Rudolf, sin Rudi z ženo, hči Fan* 1 možem, vnukinja Vera z možem in drugo sorods*v Trst, 30. novembra 1969. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami snčit^tvf>78li in »nrern i lj na zadnii poti našega dragega RADOVANA PAVLETIČA Posebna zahvala darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ^ so na kateri koU način počastili njegov spomin. Družini PAVLETIČ in GANfB0^ Ob 1. obletnici smrti našega dragega in nepozabni® očeta ALOJZA PLACERJA se ga spominjajo Trst, 30. nov. 1969. DRUŽINE PLACER in ROSA-N° ^ vsa zadnja leta bo Kmečka tudi to zimo, v glavnem v ^. --bru im januarju, priredila za ^ kmetovalce strokovna preda- Po vaseh. predavanj Je bil izdelan l Posvetovanju z domačimi stro-' in upoštevajoč izkušnje ^jšrujiih let, glede na snovi, kd tajbolj zanimive In na želje sa-1 Obetov. bo dr. Leo Kralj, domači d “r^dravni k, predaval v Bazovi-Ijl točani, Dolini, Saležu in v ta b o «Pravilnem krmljenju go-taJ. Upoštevajoč tudi rezultate ^/■^ene analize sena, ki sta jo idr^di opravila dr. Juriševič tn Kovačič. Darko Jagodic bo na Part 0 »Regulacijskih načrtih*, s: Proseku in v Lonjerju pre- V s> Niše zanimiva za vse lastnike > ne samo za kmete. "Trtorejstu in boleznih trt* ^ Prispevkih za to žlahtno kultom' P® predaval dr. Marijan Greti. v Križu, na Proseku, v Sa-’ Mačkovi.j ah, Zgoniku, Medji - na Kantovelu. ^ ^Psko priznani strokovnjak, WZri>nimir Simčič, vodja velike *-7® 'kleti Dobrovo v Brdih, bo J?V&1 o «Kletarstvu» v Križu, 7 vasi, Prebenegu, na Prose-^ Kontovelu. ustanovi za razvoj o njenih nalogah in Joristna pobuda kmečke zveze za zimo 1969-70 Tudi letos predavanja priznanih strokovnjakov za naše kmetovalte tavanja bodo zajela vsa tista področja, ki so po izkušnjah prejšnjih let, najbolj zanimiva ki je v sedanjih časih še po- ^ prisluhnite! Paketa, ki bo z brsino bliska Ponesla vaša pisemčka z 11 aj raz n o vrši nejši in i Prošnjami 'ft željami, je še Pripravljena na odlet Stelje navzdol se je torej že začelo... Santo še 5 DNI j« d« Miklavževega Pristanka, kajti darila vam bo **zdelil že v petek, 5. DECEMBRA v večernih urah v TRST ULICA SV. FRANČIŠKA 20 TELEFON 61-792 1 I SVOJA PISEMČKA T0RE1 ČIMPREJ IZROČITE! delovanju, bo predaval edini tržaški dn slovenski predstavnik v njenem upravnem odboru, ekonomist dr. Drago Gantar v Zgoniku, Rep-nu, Gročand in v Lonjerju. To bo prav gotovo pripomoglo k boljšemu poznavanju ustanov, ki jim Je naloga, da kmetom pomagajo pri njihovih naporih. Dr. Stanislav Oblak bo predaval o «Vprašanjih jusarskih zemljišč* temi, kii je še posebno aktualna, ko se pripravlja nov zakon, in sicer v Repnu, Zgoniku, Cerovljah in na Proseku. O «Vrtnarstvu» bo na Padričah, Proseku, v Repnu in Medji vasi Imel predavanja inž. Miloš Kodrič, ki snovi ne pozna le v teoriji, ampak Je njegova vsakdanja praksa. Ta program je seveda prožen, tako so možna predavanja še v drugih krjih, če se bo pokazala potreba in možnost, zelo verjetno bodo n. pr. še predavanja o cvetličarstvu. 2e vnaprej pa lahko trdimo, da bodo ta predavanja vsakomur, ki jim bo sledil, prav gotovo koristila, tako mlademu kot že starejšemu, ker se človek vse življenje lahko kaj uči, ker bo gotovo slišal kaj novega, bo postavljal vprašanja, bo lahko Izrazil svoje probleme in prispeval svoje izkušnje in s tem sam pripomogel k razčdšče-nju vrste vprašanj, s katerimi se naš človek srečuje pri svojem plemenitem, a tudi tako zahtevnem delu na naši zemlji LUCIJAN VOLK s sovaščanko Ano, pa so ga spet poklicali v vojsko in vključili, kot mnoge Istrane in Primorce, v «B«t-tagldone specialen. V Aquili so ga zajede angio - ameriške čete in so ga odpeljali v Alždr. Radovan je vedel, kje je njegovo mesto. Prijavil se je v partizanske edinice, da bi se boril za osvoboditev svoje rodne Istre. Odšel je v Bari in od tam s I. tankovsko brigado v Dalmacijo. Sodeloval je v borbah pri Fojindci, Bihaču, Gospdču in za k-ljučnih bitkah pri Ilirski Bistrici Bil je vodnik voda v I. inženirskem bataljonu in si Je zaslužil kolajno za zasluge za narod. Januarja 1946 je bil odpuščen in se je vrnil v Trst. Dolga leta je vestno opravljal svojo službo kot železniški sprevodnik na glavni železniški postaji Trstu, 21. oktobra je stopil v zasluženi pokoj, ki pa ga sploh ni bil deležen, saj je umrl mesec kasneje. Naj mu bo lahka zemlja. Hudo prizadeti vdovi And, hčerki Onddnd, očetu dn sorodnikom iz rekamo globoko sožalje. Izobraževalni tečaj za redarje-pripravnike V okviru tehnično izobraževalnega tečaja za mestne redarje - pripravnike, ki ga je organizirala u-stanova ENALC, se je začel prejšnje dni na sedežu omenjene ustanove v Ul. Rossini št. 4, ciklus lekcij o prvi pomoči, ki jih .vodi prof. Osvalde Zatiki, primarij oddelka za anestezijo in oživljanje spl osna bolnišnice. Otvoritvi tečaja so prisostvovali dir. Gaetario Blasdna, 'občinska odbornik za higieno in zdravstvo, poveljnik mostnih redarjev Dolca, podpoveljnik Grison, inšpektor Cor-radini ter poleg številnih pripravnikov tudi precejšnje število podčastnikov in mestnih redarjev." Poveljnik Dolce se je v svojem pozdravnem nagovoru izrecno zahvalil dr. Rlasind in prof. Zaffiiriju za pomemben prispevek, ki sta ga d6il& tečaju š svojim znanjem in izkušnjami, nakar -je poudaril iz j redno važnost, ki jo ima tečaj za mestne redarje, ki se dan za dnom srečujejo pri svojem delu s vsako-' vrstnimi nezgodami. Odbornik Blasdna Je nato predstavil prisotnim predavatelja, nakar Je prof. Zaffiri začel s prvo lekcijo ob predvajanju zanimivih diapozitivov. Smrt zavednega Istrana Radovana Pavletiča Po zelo kratki bolezni je v nedeljo nenadoma umrl v glavni bolnišnici Radovan Pavletič, po poklicu železničar kd je dolgo let sta' novail na Elizejskih poljanah, prej pa v Ul. Madonnima. Poleg svojcev in sorodni !mv so dragega pokojnika v sredo spremili na zadnji poti njegovi številni delovna tovariši, prijatelji in znanci, ki so ga cenili in imeli radi. Med njimi so bld tudi njegovi soborci z I. Tankovske brigade, ki jih je vest o nenadni smrti Radovana globoko presenetila. Pokojni Radovan Pavletič se Je rodil v Roču v Istri 21. oktobra 1911 v številni družini. Bilo je kar 11 otrok, trda je predla in je bdilo treba s trebuhom za kruhom. Radovan je odšel v Trst, pa je moral k vojakom in so ga poslali v Afriko. Vrnil se je in se poročil Zlata poroka v Praprotu Včeraj sta v Praprotu v krogu sina in njegove družine praznovala zlato pjroko Pavla ln Josip Do-ljak. Od takrat sl naša slavljenca ip dolgih petdeset let delita vse dobrote ln težave skupnega življenja. Tako Josip Doljak kot njegova soproga Pavla Kocman sta se rodila v Samatoroi meseca januarja 1883 leta. Poročila pa sta se 29. novembra 1919 v Zgoniku. Josip Doljak je delavec; nekaj let je delal kot kamnosek v nabre-ž'.riških kamnolomih, nato pri želez, nlci. največ let pa v tržišklh ladjedelnicah. Pred petindvajsetimi leti Je zbolel, tako da. Je moral zapustiti delo ln oditi v pokoj. Njegova žena Pavla pa Je vedno delala ln pomagala družini, posebno pa možu odkar Je bolan. Kot zavedna Slovenca sta za ča. sa narodnoosvobodilne borbe pomagala po svojih močeh v korist našega naroda in doprinesla svoj delež za zmago pravice. Slavljenca sta zvesta čltaitelja našega dnevnika ter se čestitkam sorodnikov, prijateljev tn vseh vaščanov pridružujemo tudi mi z željo, da bi preživela še mnogo skup- Goriško-bcneškl dnevnik ANDREJEV SEJEM V GOKICI Mestno središče je zajel pravi velemestni vrvež Otvoritev filatelistične in vinske ra/slave - Andrejev sejem je ohranil značaj ljudske in mednarodne manifestacije - Velik obisk rojakov z driifjc strani meje Uraden začetek tradicionalnega Andrejevega sejma v Gorici je bil včeraj popoldne ob 15. uri, ko so predstavniki civilnih in vojaških o-blasti otvorili mednarodno filatelistično in numizmatično razstavo v dvorani Petrarca. Goste je sprejel predsednik filatelističnega društva dr. Pellis, ki je v svojem pozdravu poudaril tudi pomen take razstave za dobre odnose med narodi in za medsebojno spoznavanje in prijateljstvo tudi z izmenjavo redkih znamk in novcev, ki po svoje odražajo zgodovino narodov in njihov razvoj. Za njim je goriški župan Martina govoril o Andrejevem sejmu na splošno, ki bi ga nekateri radi spremenili in mu odvzeli tisti značaj ljudske tradicije in ljudskega sejma, ki ga je imela ta manifestacija že od nekdaj in na katerem so se srečavali prebivalci iz Furlanije in Soške ter Vipavske doline in Krasa. Z današnjo odprto mejo se ta tradicija nadaljuje in Gorica je tisti kraj, kjer se dva naroda srečujeta in izmenjujeta svojo kulturo in svoje dobrine. Poudaril je nadalje, da se trošijo milijarde za gospodarski razvoj Gorice in da služi temu namenu tudi ta sejem, ki je važen doprinos za goriško gospodarstvo in obenem služi v zabavo vsem, domačim in tujim obiskovalcem. Po kratkem ogledu letošnjih razstavljenih zanimivosti, so krajevni predstavniki odšli najprej na prot štor za srečolov, kjer sta med dobitki tudi dva mlada vepra, ki so ju dobili iz Bosne, nekaj srnjakov^ velike gnjati in na stotine drugih; vidnejših in bolj drobnih dobitkov, za katere so prispevali goriški trgovci, industrijci, obrtniki in drugi. Tretja zanimivost sejma je razstava vin briških in posoških vino gradnikov, ki na 18 stojnicah prikazujejo in dajejo na pokušnjo svojo izbrano kapljico. Cena za kozarec ustekleničenega vina se vrti od 60 do 100 lir. Med razstavljavci so številni slovenski vinogradniki iz Števerjana, Oslavja in kr-minskih Brd, ki so na raznih razstavah odnesli že številne prve id druge nagrade, kot so Primožič z Oslavja, Gradnik s Plešivega, Keber iz Krmina, Zveza briških vinogradnikov z Oslavja tn števerjana itd. Poleg so stojnice kjer pe-čeio kranjske klobase, hrenovke in piščance: tudi tuka.i so Števerjan-nogradnikov z Oslavja in iz štever-gostom sočen prigrizek, ki še bolj navaja k «pokušanju». Okrog teh stojnic je bilo ves dan vse živo in bo prav gotovo tudi danes in jutri, ko se bo zvečer razstava in pokušnja zaključila. Takoj preko ceste v Ul. Boccaccio pa je urejena na Trgu na debelo običajna razstava poljedelskih strojev, ki je bila že včeraj predmet zanimanja kmetovalcev s te in druge strani meje. Goriški in dru-trgovri s kmetijskimi stroji so poleg blaga od lani tu pokazali tudi novosti, ki so prišle od lani na trg. Tudi ta razstava se bo zaključila v ponedeljek zvečer. Po številnih stojnicah, ki so razvrščene ob Korzu Verdi, po ulicali Boccaccio, Oberdan in Roma pa se ponuja kar samo najrazličnejše blago, predvsem konfekcija, ode-.e, sukno itd. Med vabljivo klica-nie prodajalcev, ki vabijo mimoidoče naj si ogledajo njihovo blago, pa se meša oglušujoči hrum in ropot ter vreščanje najrazličnejših ................................................................. ŽUPANI Z GORIŠKEGA SO SE SESTALI Deželnih odbornik Stopper je v Gorici prikazal stališča do vojaških služnosti Deželna uprava pripravlja zakonske osnutke, ki bi omejili težka bremena starega fašističnega zakona iz leta 1932 • V debato so posegk' številni župani nih srečnih in zdravih let. ...................iMiiiiiimiiiiiimiiiinii.iiiiMi.iiiiiiiiiiniiinfniiHMinitii.iiiiiiii.. ČUDEN POSTOPEK OBČINSKE UPRAVE Razstavljavci kmečkih strojev so morali na Trg sv. Antona Običajni prostor na trgu na debelo so namenili agrarnemu konzorciju iz Vidma Letošnja razstava poljedelskih strojev se je razdvojila, ali bolje, se je preselila na Antonov trg v Goriri. Občinska uprava je na tej razstavi, ki je bila vsa zadnja leta na trgu na debelo, dala po navadi vsakemu izmed razstavljavcev primeren prostor pod lopo na tem trgu. Letos pa so ves ta prostor oddali Agrarnemu konzorciju iz Vidma in vsem drugim razstavljavcem, nad 20 po številu, so ponudili le prostor na desni strani, ki je manjši in izpostavljen vremenskim neprilikam, ker nima strehe. Zato so vsi ti trgovci iz Gorice in Goriške, nad 20 po številu, odpeljali svoje stroje na Antonov trg (Piazza s. Antonio) in tam razstavili svoje blago, ki predstavlja pretežni del vsega, kar je bilo pripeljano na to razstavo. Ti trgovci o-pozarjajo s te in druge strani meje, da je zato letos prava razstava kmetijskih strojev na tem trgu delovni čas za praznike ob dnevu republike market in ne na trgu na debelo kot druga leta. Videmski konzorcij razstavlja letos prvič v Gorici in tudi zato se nam zdi čudno tako ravnanje ob činske uprave, ki že nekako diši po protežiranju kakor si tolmačijo prizadeti trgovci. Danes v Verdiju javni shod PSI Daines ob 10.30 bo v Verdijevem g edaltšču zborovanje socialistične stranke, ki je vezano na začetek kampanje za novačenje v letu 1970 O perspektivah italijanske politike bo govoril član osrednjega vodstva PSI poslanec Gino Bertoldi. Gori ška federacija PSI vabi k oblin' udeležbi. NOVA GORICA - SE2ANA - KOPER - KRANJSKA GORA IN V DRUGIH KRAJIH Nedelja /v• -vt ir. *. i... , Odprto od 7.30 — 11.00 30. Samo Sežana, Koper, Nova Go- November rica. Kranjska gora. — Ponedeljek 1. december Odprto od 7.30 — 11.00 Odprto v vseh krajih razen v Sežani, Kopru, Novi Gorici In Kranjski gori. Razdeljevanje olja in nafte proste cone Trgovinska zbornica sporoča, da nadaljuje z razdeljevanjem olja in nafte za potrebe avto prevoznikov v Gorici in Sovodnjah. Zadevni u-rad pri trgovinski zbornici bo od torka do petka posloval vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 18. ure. Razdeljevanje se zaključi v petek, 5. decembra. Materinska posvetovalnica na županstvu v Števerjanu Z županstva v Števerjanu sporočajo, da bo jutri, v ponedeljek, L decembra poslovala občinska materinska in otroška posvetovalnica na začasnem sedežu občinske u-prave v števerjanu z začetkom ob 12.30. Prispevajte sa DIJAŠKO MATICO! glumaških atrakcij, ki so preplavile ves Travnik, Ljudski vrt, Ul. Boccaccio, Trg Battisti in še druge razpoložljive kotičke mestnega središča ter bodo še ves teden motili nočni počitek prebivalcev tega področja. Že včeraj je bilo med pisano množico opaziti zelo veliko Slovencev z druge strani meje, ki so izkoristili svoj državni praznik za obisk Andrejevega sejma v Gorici. Zato so bile že v dopoldanskih lirah dolge kolone vozil pri Rdeči hiši, ki so čakale na prehod in isto se je ponovilo v obratni smeri v večernih urah, ko so se vračali domov. Danes se bo vse zopet ponovilo in Gorica bo zopet imela za nekaj dni značaj velemestnega vrveža. V PETEK JE BILA SEJA POKRAJINSKEGA SVETA Solidarnost s stavkajočimi obsodba vseh ekstremistov Izglasovana resolucija v podporo sindikatom in delavcem - Poročilo o poplavah v Gradežu - Sprejeti številni ukrepi za pokrajinsko osebje Precej časa je v pokrajinskem svetu trajala, v petek zvečer, debata o sindikalnem gibanju, ki Je v zadnjih mašečih izvedlo tako velike akcije v Italijanski republiki. Do debate o tem vprašanju je prišlo po zahtevi levičarskih svetovalcev in predsednik dr. Chlen-taroli je uvodoma prebral mnenie občinskega odbora, ki izraža p> podno solidarnost z delavci razrito strok, ki se že toliko mesecev borijo za boljše delovne pogodbe. Istočasno pa je predsednik izrazil sožalje za smrt policijskega agenta med generalno stavko v Milanu ter obsodil ekstremiste vseh odtenkov, katerih so delavci in njihove sindikalne organizacije same izolirale. Sledila Je debata v katero so posegli svetovalci vseh prisotnih skupin. Govorili so komunista Ms nichino in Clapis, liberalec Zucaiii, socialist Maooratti, krščanski de- Župani z Goriškega in deželni odbornik Stopper so se včeraj v pokrajinski palači pogovarjali o vojaških služnostih, ki tako hudo bremenijo ozemlje naše pokrajine, povzročajo težave občinam in posameznikom, ovirajo naravni gospodarski razvoj naših krajev. Vsa go-riška pokrajina je zamrežena š temi služnostmi in čeprav so jih v zadnjem času precej omejili, čutijo ljudje njihovo breme še vedno na svojih ramenih. Sestanek je priredila pokrajinska uprava v soglasju z deželo in sledi podobnemu, ki je bil pred nekaj dnevi v Vidmu. Odbornik Stopper je dal zamisel -novega načina obravnave teli služnosti. Dosedanji protesti, resolucije, nastopi občin, organizacij i.p ^posameznikov fii^o dosti po magali. Vendarle so ti 'nastopi opo zorili javnost na pereč problem. Treba je, po mnenju deželnega odbornika, najti stik z vojaškimi oblastmi, predočiti.jim nujnost določenih rešitev gospodarskega značaja, kar naj privede do omejitve ali pa do spremembe določenih služnosti. Zaradi tega je Stopper apeliral naj občine pripravijo načrte za odpravo ali omejitev služnosti na svoiem področju in naj te predočijo tako deželni upravi kot vojaškim oblastem. Deželna uprava, je nadaljeval Stopper, bo z juridične strani raziskala to vprašanje in v kratkem bo po vsej verjetnosti pripravila deželni zakon ali pa osnutek državnega zakona, ki naj spremeni obsto-,eči zakon o služnostih iz leta 1932. Istočasno bo dežela preučila možnost financiranja določenih gospodarskih dejavnosti v tistih občinah, ki so hudo obremenjene s temi služnostmi, čeprav pripada ta naloga prvenstveno državi. Stopperjevim izvajanjem je sledila širša debata, v katero je poseglo več županov, ki so se pritožili nad vojaškimi vajami znotraj samih vasi, nad raznimi omejitvami, nad dejstvom, da ni moč včasih aplicirati regulacijskega načrta. Govoril ,e tudi župan iz Doberdoba Andrej Jarc, ki je omenil precejšnjo škodo, ki jo vojaška vozila povzročajo cestnemu omrežju. Prihodnji teden stavka občinskega osebja V petek zvečer so se zaključila pogajalca med zastopnik! občinskega odbora in sindikati CI^L. CGIL ln UIL. Debatirali so o no. vem stale?,u osebja goriške občinske uprave, člani občinskega odbora so se obvezali preučiti zadnje sindikalne zahteve ln obi| J bi li. da bodo dali dokončni odgovor v torek. Istega dne. v večernih u-rah, se bodo sestala vodstva sin. dUcatov. da bi preučila položaj V vsedržavnem merilu so sindikati CGIL, CTSL In PIL proglasili v prihodnjem tednu, v sredo, četrtek ln petek, tridnevno stavko vsega osebja občinskih ln pokrajinskih uprav. Stavka je v zvezi s pogajanji v državnem merilu med zastopniki sindikatov ln vlado. U-službencl krajevnih uprav zahtevajo enotno delovno pogodbo ni vsem državnem ozemlju. Pri trčenju dveh avtomobilov v Ulici Duca D’Aosta se je včeraj popoldne udarila v koleno Teresa Scariuci iz Ronk, Ulica Redipuglia 111. V bolnišnici so ji nudili prvo pomoč. Urnik trgovin in gostiln za praznike v Gorici Zaradi Andrejevega sejma bodo danes v nedeljo 30. t. m. trgovine Pečanac, Pergar in Piazza. Odprta je ob delavnikih od 8. do 12. ure in od 16. do 20. ure, v nedeljo pa od 15. do 20. ure. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POHOKE V goriški občini se Je 24. do 29. novembra rodilo 30 otrok, umrlo je 20 oseb, poročili so se 3 pari ln 6 so jih oklicali. Rojstva: Simone Calligaris, Edo. v Gorici ves dan odprta in sicer od aildo Resen' CrtsUna C,emlc' Gk> 8 30 do 12.30 ter od 15. do 19. ure. To ne velja za jestvjnske jjrgovi- n?.-. !>ekarne...mle‘ta™€. mesnice to cvetličarne. ^Obenem sporočajo, da je za ves december medtedenska zapora tršo Uu neobvezna in so lahko torej vse trgovine odprte tudi ob ponedeljkih dopoldne, odnosno ob sredah popoldne. S prefektovtoi odlokom je prav-teko neobvezna tedenska zapora javnih lokalov za ves december ln do 6. januarja, v zvezi z bo-žčnimi In novoletnimi prazniki. Kratke Iz bolnišnice Med nogometno tekmo na igrišču Baiamonti, kjer sta se srečali Silenziosa in nogometna ekipa iz Nove Gorice, se je poškodoval 17-letni Corrado Tranchia iz Gorice, Ulica Aeroporto 2. Ker se mu je pri razkladanju s tovornjaka šipa razbila v rokah se je porezal po kazalcu desne roke 19-letni Giovanni Contin iz Vidma, ki je tamkaj zaposlen pri nekem steklarskem podjetju. Odpeljali so ga v goriško bolnišnico in ga pridržali na zdravljenju za 10 dni, vendar so ga na njegovo željo odpeljali v videmsko. Prehod Solkan 2 odprt tudi pozimi Ker italijansko - jugoslovanska stalna mešana komisija za izvajanje videmskega sporazuma na svojem zadnjem zasedanju v Novi Gorici ni utegnila proučiti vprašanja odpiranja dvolastniškega prehoda Solkan 2 tudi v zimskih mesecih, so se o tem začasno dogovorili italijanski in jugoslovanski obmejni carinski organi, ki delujejo na goriškom mejnem sektorju. Doslej so ta prehod zapirali od začetka decembra do polovice februarja. Zaradi potreb kmetovalcev, bo odslej odprt tudi med zimskim obdobjem, in sicer vsak dan od 10. do 17. ure. Otvoritev razstave 2x00 v Novi Gorici Razstavo slikarjev iz obeo Goric, ki je bila v novembru odprta v Idriji, bodo sedaj prenesli v Novo Gorico, kjer jo bodo odprli v ponedeljek, 1. decembra ter bo odprta do vključno 15. decembra. Svoja dela v razstavnem prostoru palače občinske skupščine prikazujejo naslednji likovni umetniki: Al-tieri, Doliach, Komel, Moccliiutti, mokra! Oosanti, misovec Pascold. Leta je bil zelo polemičen do stavkovnega gibanja. Ob koncu debate so izglasovali solidarnostno resolucijo, ki so jo predložili zastopniki večinskih strank. Resolucija izraža solidarnost z delavci in sindikati, istočasno obsoja razna ekstremiste, ki skušajo pra/ično borbo delavcev izkoriščati v svoje ne-sindikalne namene. Komu usti niso glasovali na slednji odstavek, misovec in liberalec pa nista soglašala S podporo sindikatom ln z ostalo motivacijo resolucije. Sklenili so tudi, da bo pokrajinska uprava finančno ojačila pomoč tistim družinam stavkajočih, katerim itak že pomaga, kei imajo v svoji sredi družinske člane, katerim je pokrajinska uprava po zakonu dolžna dajati pomoč. Predsednik Chaentaroli je poročal tudi o neurju, ki je divjalo pred nekaj dnevi v naših krajih ter povzročilo zaradi poplav precej škode v Gradežu in okolici. Svetovalec Marizza Je predlagal, da bd na posebni seji pokrajinski svet razpravljal globalno vprašanje vremenskih nepr.lik. Osteid del seje je bil posvečen vprašanjem pokrajinskega osebja. Odbornik Pecorari je obrazložil raz. .širitev staleža zdravnikov v umobolnici, kar je posledica lanskega zakona štev. 431, ki določa enake plačilne pogoje za zdravnike umobolnice na vsem državnem ozemlju. Odbornik Waltritsch pa je predlagal, da bi se skrajšani urnik v umobolnici nadaljeval tudi v prihodnjem letu, izboljšanje plač uslužbencem deškega zavoda v Gra-doškd, povečanje plač zdravstvenim inšpektorjem, izvedbo natečaja za ravnatelja medicinskega oddelka v pokrajinskem zavodu za profilak-so. Po širši debati so svetovalci pozno ponoči, zaključili sejo. vanni Lamanda, Daniele Volipato, Oiaudio Bigolin. Elita Culot, Renato Gomiscech, Sergio Varin, Massi-mlliamo Torre, Mara Gladrosst, Deborah Culot, Alessamdro Valenti -Bruseohf. Elana ■ Arlotta. Patrick Mangartn, Paola elemente, Ales-sandro Dal Zovo, Manuel Plrro, Giovanna Maraž. Andrea Peruzzo, Andrea B:>gar. Elana Braida, For-tunato Puddu. Paola Bressan. Mi-chela Fasa.ri. Mauro Dr Uro. Stefane Ninrntl, Paola Vecohiato, Mas-simo Calligaris In Caroltna Comar. Smrti: 70Jalna Bfuna Tomma-sio por. Satnflltooo. gospod tol a 71-letna Maria Visintln vd. Cechet, upokofenec 87-letni Carlo Liani, u-pokojenka 87-letna Maria Selič, u-pokojenec 50-ietnl Sauro Prlvlleggl. upokojenka 70-letna Antonia Bev1-!acqua. upokojenec 84-Iet.nl Dante De Martin, gospodinja 75-letna E-lntlla Zizmondo vd. PaganelJ. ku-riač 54-let.n! Antonio Facci. upoko-lenec 93-letn! Giovanni Bati! sta Paulon. 79-let.nl Arturo Ermecora, 44-letni Massi.mlliano FranceschL n1s. en dan stara Giovanna Maraž. kmet 83-letnl Giovanni Bressan. čistilka 58-letna Rosa Bara-cettl, upokojenka 68-letna Elena Knez. mesar 56-letni Ezio Gottard, gcspodinla 81-letna Maria Martelos st vd Mtchelinl, gospodinja 58-letna Maria Furlan vd. Borvnes ln B0-let,na gospodinja Matilda Bre-gantlc vd. Jalkln. Poroke: prodajalec Alflero R1go-nst In uradnica Giovanna Gratton; uradnik Bruno Spano In uradnica I.oredana Cecovlnl: trgovec Sergio Eoveda In gospodinja Ermlda Sbis sa. Oklici: delavec Gu<iero Coder-maz ta prodajalka Silvana Giudl ol: podčastnik Paolo Pizzo in gospodinja Filomena Gazzlllo: študent Fablo Camello In študentka Loreta Duoa: varilec Franco Via-nello ta gospodinja Nicolina Vlsin-tln; elektrovarilec Paolo Ftgallo in gospodinja Flora Vldal; uradnik Corrado Stella ta prodajalka Mara Bressan. Miiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii, nitmi,,,,, mmiuiiiiiiiii, iiiiimmiinmnMnHmimnuimiHMmiui SKLEP UPRAVE IACP Odplačevanje na obroke delavskih stanarin To velja za najbolj prizadete v današnji sindikalni borbi Upravni odbor zavoda za ljudske hiše (IACP) v Gorici je na svoji zadnji seji, na predolg svojega predsednika Cellie, po ocenitvi težav, v katere so zašle številne delavske družine zaradi sindikalne borbe in z njo povezanih stavk, soglasno odobril sklep, da bodo dovolili tistim družinam, ki bodo za to zaprosile, odlog plačila zapadle stanovanjske najemnine s pridržkom, da jih bodo izterjali na obroke pri prihodnjih najemninah. Ta ukrep, ki je v skladu s podobnimi ukrepi nekaterih občinskih uprav, hoče ponovno dokazati socialno in demokratično važ- nost tega avtonomnega stanovanjskega zavoda, ki bi ga bilo treba še bolj okrepiti in valorizirati v okviru reorganizacije stanovanjskega sektorja za ljudske hiše. Prijava vinskega pridelka Sovodenjako županstvo opozarja prizadete vinogradnike in druge, ki imajo zalogo vtna, da je treba prijaviti letošnji pridelek in staro zalogo vina najkasneje do torka, 10. decembra. Zadevne formularje lahko dobijo na občini ali na tajništvu Kmečke zveez v Gorici, Ul. Ascoll 1, kjer jtm bodo dali tudi vsa potrebna pojasnila. Miklavževanje PD «SkaIa» v Gabrjah Odbor prosvetnega društva »Skala« v Gabrljah obvešča svoje člane ta vse vaščane, da bo v soboto 6. decembra v spodnjem prostoru o-snovne šole v Gabrljah društveno miklavževanje. Odbor vabi k udeležbi vse vaščane. CORSO. 15.00: «Butch Cassi- dy», P. Newman ta C. Ross; ki-nemaskopski film v barvah. VERDI. 15.00: «Quei temerari solile loro pazze. scatenate, scalci-nate carriole«, W. Chiari in Bour-vile. Italijanski barvni film. MODERNISSIMO. 15.15: «11 Zor- ro», G. Ardisson in F .Sanchez. Ital. kmemaskope v barvah. V1TTORIA. 15.00: «L’isola delle svedesi«, N Segurini in E. Green. Italijanski barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 15.00: »Le pištole ded magnifici 7», G. Kennedy in G. Whitmore. Ameriški kinemasko-pe v barvah. / rzic AZZURRO. 14.00: «Le pištole dei magnifici sette», J. Kennedy. S. MICHELE. 14.00: «Zum, zum, zum», Little Tony ta Orietta Berti, barvni film. EXCELSIOR. 14.00: «11 cervello», D. Niven ta J. P Belmando. Kl-nemaskope v barvah. PRINCIPE. 14.00: «11 mucchio sel-vaggloi), W Holden ta E. Borgni-ne. Kinemaskope v barvah. Mova Uoriea SOČA (Nova Gorica): «Tujska legijam, ameriški barvni film — ob 16. - 18. — 20. DESKLE: «Skrivnostna vojna Hani Friga», ameriški barvni film — ob 17. ta 19.30. RENČE: «Morilec na konju«, ameriški barvni film — ob 16. in 19.30. SEMPAS: »Dnevnik s Pacifika«, a-meriški film — ob 16. ta 20. KANAL: «Dvoboj po svetu«, Italijanski barvni film — ob 16. ta 20. SVOBODA (Šempeter); «Skrivno6t Bengalske džungle«, italijansko-španski barvni film — ob 16. — 18. ln 20. url. PRVACINA: «Norčavi dnevi Stanita in Olia«, ameriški ffilm — ob 16. in 20. uri. POTUJOČI KINO — COL: »Dama iz Beiruta«, španski barvni film — ob 16. uri. POTUJOČI KINO — OTLICA: »Dama iz Bearuta«, španski barvni film — ob 20. uri. DEŽURNI LEKARNI GORICA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna PONTONI BASSI, Raštel 26, tel. 3349. TR2IC Danes je dežurna lekarna v Tržiču Centrale, Trg della Repubblica, tel 72341 DEŽURNA CVETLIČARNA Danes je v Gorici odprta cvetličarna GORIAN RENATO, Ul. Garibaldi 9, tel. 26-28. Mali oglasi GOZD V GROJNI — okrog 1 ha, prodam najboljšemu ponudniku. Informacije In ponudbe na podružnico »Primorskega dnevnika« v Golici, Ul. XXIV, maja 1, tel. 33-82. ODBOJKA MOŠKA B LIGA V NAPETI TEKMI BOR-LIBERTAS 3:2 mm — LIBERTAS 3:2 (10:15, 15:8, 15:10, 8:15, 15:7) BOR: Starc, Franko, Peterlin, Sergij ta Klavdij Veljak, Fučka, Uršič, Plesničar, Vodopivec, LIBERTAS: Codirtai, Morway, Al-do ta Giaruni Frison, Zottich, Giacomelli, Neubauer, Puzzi, Germani, Bearzi, Rigalo. SODNIK: Settd (Modena), Stranski: Milcovich (TS). Zapisnikar: D’Anna (TS). Libertasov nastop v sinočnji tekmi proti Boru je presenetil vse občinstvo, ki je v skrčeni meri i-melo vstop v dvorano. «Belordeči» so se vživeli v igro, s pametnimi potezami so spravljali v zagato ne preveč gotovo Borovo obrambo. Po štirih izemaičenih ta borbenih setih, ki so razgreli občinstvo, je v zadnjem ta odločilnem nizu v začetku Bor krepko povedel, nato pa dopustil Libertasu, da je izid izenačil pri 4:4. Tedaj je sodnik v razburljivi akcija oškodoval Libertas. To je balo odločilno za nadaljnji potek niza. Libertas sd ni več opomogel ta Bor je tako osvojil tekmo. Igra Bora je bila negotova, predvsem v obrambi, dobro je deloval blok ta od časa do časa napad. f. v. NOGOMET zoli, naj mu pomaga plačati dolg pod mdMjana idr, zaradi katerega je trenutno v ječi. Milani je pred časom spoznal v Skopju dekle, ki mu je rodila otroka, živel je v nekem hotelu ta se ukvarjal s trgovino z dragulji. Ker pa mu ta aktivnost ni prinesla posebnega zaslužka se je v hotelu zadolžil za pol milijona lir, ta ker tega dolga na mogel plačati, so mu v hotelu zadržali potni last. Brez tega dokumenta je skušal pobegniti v Italijo, a so ga jugoslovanski mejni stražnika ujeli. Najprej je bil 20 dni zaprt v Kopru, nato pa so ga preselili v beograjsko ječo, kjer čaka zdaj na pomoč Mazzole, s katero bi poravnal svoj dolg ta bi ga tako izpustili iz zapora. Meazza najboljši italijanski nogometaš NEAPELJ, 29. — V neki anketi je 103 italijanskih športnih časnikarjev proglasilo Meazzo za najboljšega italijanskega nogometaša vseh časov. Giuseppe Meazza sam pa je ob tej anketi v neki Izjavi dejal, da sta danes najboljša itali. jamska nogometaša Mazzola in Ri-vera. V JUŽNI AMERIKI Nova nogometna zveza LIMA, 29. — Mehika je predlagala mednarodni nogometni zvezi, naj bi ustanovili nogometno zvezo latinskoameriških držav. Predsednik Mednarodne nogometne zveze Evropski profesionalci premočni za Sovjete MOSKVA, 29. — Sovjetski športni list «Sovietskl šport« je danes priobčil prvi komentar o tekmi Fiorhnitima — Dinamo, v katerem je italijanska ekipa kljub neodločenemu izidu 0:0 napredovala v višje kolo. Clankar piše, da je bila tekma zadovoljiva, vendar pa sovjetske ekipe še niso dovolj sposobne, da bi se uspešno borile proti profesionalnim zahodnoevroipskim e-najstericam. • • • BEOGRAD, 29. — Aurelio Milani, bivši srednji napadalec Trieettae, Fiaremttae, Interja ta italijanske državne reprezentance, ki se trenutno nahaja v nekem beograjskem zaporu, je pisali pismo Sand.ru Maz- ■iiiimiiiiiiiniiiiniiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Kulturni, rekreacijski in športni center «S. Kosovel« iz Rojana, organizira namiznoteniški tečaj za začetnike. Prijave na telefonsko številko 62-718 vsak dan do 1. decembra, od 13. do 15. ure. Vodil ga bo diplomirani trener Edi Košuta. Prijavijo se lahko dečki in deklice od 8. do 14. leta starosti. Sir Stanley Rous je to zahtevo načelno sprejel. Torres ohranil naslov svetovnega prvaka GUADALAJARA, 29. — Mehiški boksar Efrem «Alaoran» Torres je danes ohranil svoj naslov svetovnega prvaka mušje kategorije. Po točkah je premagal v petnajstih krogih izzivalca Japonca Somusuja Hanaigato. Sedanja namiznoteniška ekipa športnega združenja Bor, ki brani barve društva v B ligi. Na sliki (od leve): Tavčar Bole in Šinigoj iiimiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Podelili so Bloudkove nagrade in plakete najboljšim slovenskim športnikom V Ljubljani so v preteklem tednu podelili tradicionalne in najpomembnejše športne nagrade najboljšim slovenskim športnikom ta športnim delavcem za leto 1969, namreč Bloudkove nagrade in plakete. V okviru posebne svečanosti so odličja podelili takole: BLOUDKOVE NAGRADE Janez in Vlado Gorišek (Ljubljana) za gradnjo velikanke v Planici. Oba so letos povabili tudi v Oberstdorf, kjer bosta kot strokovnjaka pomagala pri povečanju tamkajšnje letalnice, zgradila pa sta še vrsto drugih skakalnic v Jugoslaviji. Janez je bil tudi olimpijec in svetovni študentski prvak v smučarskih skokih. Avgust Likovnik (Ljubljana) za organizacijsko delo v kegljaškem športu, kjer Je bil tudi svetovni rekorder, trener in kapetan državne reprezentance. Je tudi član številnih drugih športnih zvez in organizacij. športno društvo Branik (Maribor) za kakovostni in množični šport v letu, ko proslavlja 50-let-•nico svojega obstoja. V tem društvu deluje 13 odsekov s 1.300 tek- DOMAČI ŠPORT DANES Nedelja, 30. novembra 1969 NAMIZNI TENIS Moška B liga 10.00 v Veroni Tebaldi — Bor * * * Moška C liga 10.00 v Trstu, Ul. Coroneo 13 Julia — Sokol KOŠARKA Moška D liga 17.30 v Trstu, Ul. delila Valle Bor — Siloplast Novellara * * • Mladinsko prvenstvo 14.30 v Trstu, Ul. della Valle Bor — Mivar • » • Naraščajniška liga — fantje 08.00 v Trstu, Ul. Capitoltaa Montuzza — Bor * • * 11.00 na Opčinah Polet — Lloyd B * • * Naraščajniška liga — dekleta 31.00 v Miljah Inter Club — Polet NOGOMET 3. amaterska liga 10.30 v Križu Vesna B — CG Opčine 10. kolo BARI — PALERMO Acamese BOLOGNA — L. VIOENZA Torelli INTER — LAZIO Bairbaresco JUVENTUS — FIORENTENA DAgostlni NA POLI — BRESCIA Seraf tal ROMA — TORINO Branzoni SAMPDORIA — MILAN De Marchi VERONA H. — CAGLIARI Ricca rdo Lat tarnal B 11. kolo AREZZO — TARANTO Levrero CATANIA — MONZA Bianchi CESSNA — ATALANTA Ete Robblo FOGGIA — PERUOIA CamtelU LIVORNO — REGGIANA Panzino PIACENZA — GENOA Dl Tonno PIŠA — MANTOVA Gali REGGIANA — MODENA Giuntl TERNANA — CATANZABO Gussoni VARESE — COMO Memegali A SKUPINA C i,y 12. kolo BIELLESE — ALESSANDRIA Clerico DERTHONA — UDINESE Lenardon LEOCO — SEREGNO Ba.ronotai LEGNANO — PRO PATRIA Prati NOVARA — SOTTOMARENA Schena PADOVA — MONFALOONE Tempio ROVERETO — VERBANIA Tabanelli TREVTGLIESE — TREVISO Fusohl TRIESTINA — MARZOTTO Alberti VENEZIA — SOLBIATESE Fesciarelll movalcl in je med najboljšimi v vsej Jugoslaviji. Razpolaga tudi z vrsto vzornih športnih objektov. TVIJ Partizan Kovinar (Store) za masovno vključevanje mladine v vrste tega društva, ki Ima 600 aktivnih članov. Društvo je zgradilo atletski stadion, športno dvorano ta več drugih športnih objektov. BLOUDKOVE PLAKETE Jože Ahačič (Tržič) za 40 let aktivnega dela v telesni kulturi. Majda Ankele (Ljubljana) za velike tekmovalne uspehe v smučanju. Milan Božič (Celje) za organizacijsko delo v športu. Mirko Fajdiga (Maribor) za organizacijsko delo v športu.' Stane Galič (Llubljama) za strokovno delo v streljanju. Ing. Dušan Kit (Ljubljana) za organizacijsko in strokovno delo v plavanju. Slavko Kokot (Celje) za pedagoško delo v telesni vzgoji. Franc Pavlin (Ljubljana) za organizacijsko delo v smučanju.. Dr. Dušan Senčar (Maribor) ®a neumorno delo v smučarskem športu. Savo Slokar (Ajdovščina) za organizacijsko delo v Športu. Barbara Šenk in Mitja Šketa (Ljubljana) za športne uspehe v kotalkanju. Dušan Vodeb (Maribor) aa orga- nizacijsko delo v športu. Drago Žuntar (Celje) za kalko-vsotme uspehe v atletiki. Uroš Zupančič (Jesenice) za u-spehe v alpinizmu In gorskem reševanju. šolsko športno društvo «1. Peternelj« (gimnazija Škofja Loka) za množično vključevanje mladine v Šport. Športna redakcija Dela (Ljubljana) za propagandno delo v korist telesne kulture. t Jutri v Bologni nastop Arcarija BOLOGNA, 29. — Bruno Arcari bo v ponedeljek branil v Bologni svoj naslov evropske superlative 'kategorije in to že četrtič. Njegov nasprotnik bo Spanec Luis Tor-cida. Arcari je star 27 let, trenutno je na višku svojih sil in se namerava pomeriti tudi s Filipincem Pedrorn Adiguejem, v borbi za naslov svetovnega prvaka. Doslej je opravil 36 srečanj, 34-krat je zmagal, v dveh dvobojih pa je bil premagan. Dvoboj Arcari — Torcida bodo v ponedeljek prenašali tudi po drugem sporedu Italijanske televizije ifl sicer v neposrednem prenosu Ob 22.20. Zakaj je prišlo do krize v našem namiznem tenisu- V zadnjem času je mnogo govora o krizi v namiznoteniški sekciji Bora. O tern vprašanju je bilo že nekaj napisanega v komentarju o tekmi OGS —- Bor, ki je bil objavljen 20. t. m. Na čem temelji ta kriza? To je vprašanje, ki si ga vsakdo najprej zastavi. Tekmovalo! se pritožujejo, da ni dovolj rezervnih igralcev, ni treningov, ni trenerjev in ni denarja, že sam nastop v takih pogojih naj bi bil uspeh, sicer pa moramo iz dneva v dan pričakovati odstop ekipe s prvenstva. Del odgovornosti za to naj bi nosilo tudi društveno vodstvo samo, ki naj bi kazalo premalo razumevanja pri reševanju dejavnosti in problematike namiznoteniškega odseka. Ne gre se za več ločenih vprašanj, ampak le za eno. Vse je namreč odvisno od igralcev samih in od njihove dobre volje. Z dobro voljo se napravi marsikaj, tudi če ni trenerjev (ni povsem jasno, zakaj je ta beseda uporabljena v množini). Z dobro vodjo se lahko tudi prihaja na treninge — dvorana je skoraj vedno prosta, saj se lahko trenira tudi na odru. Vprašajmo se tudi, zakaj ni tekmovalcev, Ne bi se hotel spuščati v stvari, o katerih nisem dovolj poučen, vendar kolikor ie meni za.no, so si ostale sekcije same pridobile igralce. Kot zgled naj služi košarkarski odsek, ki ima danes kar tri ekipe In — za košarkarsko ekipo je le potreben kak igralec več kot za namiznoteniško. Seveda, so novi igralci vsi začetniki, da te pripravimo pa je potrebna spet dobra volja. Kaj naj k temu reče društveno vodstvo? Od njega ne moremo zahtevati, da bi iskalo nove igralce, ne da najema trenerja, ki bi ne imel koga trenirati. Edina njegova dolžnost je, da zagotovi tekmovalcem1 finančna sredstva za prvenstvene tekme. Po tem lahko vidimo možen odstop ekipe iz B lige v precej drugačni luči. Tekmovalci, ki so v začetku sezone podpisali izkaznico, so se s tem obvezali, da bodo odigrali vse prvenstvene tekme. Zato ni izgovora, ki bi utemeljil odstop ekipe iz prvenstva. Javnega mnenja nd mogoče ublažiti ne s potvarjanjem rezultatov (izida 5:0 namiznoteniška zveza ne pozna) še manj pa a evračanjem krivde na višje organe. Odstop ekdpe bi bil Pred dnevi so se sestali na svojem sedežu člani atletskega odseka športnega združenja Bor, Na sestanku so se atleti dogovorili o vrsti podrobnosti, pregledali so svoje dosedanje delo, začrtali pa so tudi načrte za bodočnost. Bilo je izrečenih več misli, med katerimi je prišla do izraza zlasti želja po izboljšanju materialnih pogojev delovanja, pa tudi po večji samostojnosti odseka, glede česar pa so bila mnenja udeležencev sestanka deljena torej le skrajno nešportno dejanje, ki bi škodilo ugledu društva, tekmovalcev in celotnega zamejskega športa, Sdcer pa ni to edimii problem današnjega namiznega tenisa. V zadnjem času je precej govora o slovenski zamejski reprezentanci. Govori se tudi o »namiznoteniški zvezi zamejskih Slovencev«. Popolnoma sem prepričan, da gre le za reševanje dobrega imena, ki sl ga je naš namizni tenis v tolikih letih in s tolikim trudom pridobil. Tl poskusi — drugače jih ni mogoče imenovati — pa bodo skoraij gotovo ostali brez uspeha, če ne bo nihče začel reševati namiznoteniškega vprašanja radikalno in gig, načrtno. Ne glede na to, da s® ^ venski športniki že povezan' 2 borom SŠI, lah/ko mirno t® da se noben resen igralec n® spuščal v avanturo z vpisom v utopistično zvezo, saj bi s te®1 ^ gal izključitev iz FITET. D VL,|). na miselnost, ki je prevzela najj. še slovenske namiznoteniške 8 ^ ce, jih je privedla do tega. danes med seboj pričkajo ln j( jo. Samo njihova krivda j®- # Boi danes v krizi, iz lw;fL9ini bo lahko le z izrednimi t®2 ^ _________ nekateri izmed nj* skušajo v to kašo privleči se 6) kar je ostalo zdravega. Tu P® jim utegnilo spodleteti. Bojan BreiK0 IIIIIIIIIIIIIHIIHIIHIIIIIIIIIIIIIimilUIIIIIIHIIIIIIIiniinilllllllllllllllllllllllllMIllUlllllHIIIIIII**11" V OKVIRU RAZNIH LIG Naši košarkarji na petih igriščih Danes bodo Borovi košarkarji odigrali tretjo prvenstveno tekmo D lige. To bo prvi nastop «pla-vih« pred lastnim občinstvom. Nasprotnik slovenskih košarkarjev bo močna peterka Siloplast iz Novell-lare, ki že več let zadovoljivo nastopa v tej ligi. Borovci so se za to srečanje marljivo pripravili. Trenirali so praktično vsak dan. V petek pa so odigrali trening tekmo z Basket Trieste (bivši Haus. brandt), ki nastopa v C ligi. Naši predstavniki so (kljub odsotnosti Ambrožiča in Tavčarja) zadovoljivo zaigrali in so klonili bolj uigranim nasprotnikom le z 78:91. Bor bo nastopil z naslednjo postavo: Adrijan Zavadlal, Silvan Ambrožič. Rajmund Kralj, Andrej Rudeš, Branko Lakovič, Igor Sancin, Peter Starc, Aleksander Sirk, Boris Fabian in Sergij Tavčar. Tekma Bor Siloplast Novellara bo danes ob 17.30 v Ul. della Valle. • • * Ob 14.30 bodo Borovi mladinci skušali osvojiti dve točki na račun peterke Mlvarja. Tudi tokrat bodo morda naši mladinci zaigrali z nepopolno postavo. Ta teden je namreč zbolel Sandi Pertot. Možm Borova postava: Danijel Zavadilal, Staian Hrvatič, Mladen šare, Valter Hrvatič, Mladen Škerlj, Andrej Daneu, Martin Kralj, Renato štokelj, Ivo Sosič. Tekma Bor — Mivar bo v Ulici della Valle. • • • Težka naloga čaika naraščajnike Poleta, ki bodo na lastnem Igrišču zaigrali proti močni postavi Lloy. da B. Openci so ta teden odigrali prijateljsko srečanje v Postojni, kjer so dobro zaigrali proti Nanosu in so si tako pridobili nove izkušnje. Možna postava Poleta: Adrijan Sosič, Deško, Jugovič, Daneu, Kraus, Gantar, Jani, Sosič. • * * Naraščajniki Bora se bodo spoprijeli s peterko Montuzze. Mladi borovci bodo skušali osvojiti prvi dve točki tega prvenstva. Tekma Montuzza — Bor bo ob 8. url v Ulici Capitoltaa. • * * Košarkarice Paleta se bodo v Miljah postavile po robu peterki In-tercluba. Srečanje bo zanimivo ta upajmo, da se bodo naše predstavnice otresle treme, ki jih je po-vsem naravno zajela v tem njihovem prvem prvenstvu. Sicer je že povsem zadovoljivo dejstvo, da danes lahko spravimo na igrišče tudi slovensko žensko košarkarsko moštvo. Rezultati pa bodo P®18^ časom. [pr Srečanje Interclub — po1®, uri-raščajnice) bo v Miljah, ob -- b- i Borba za razvezo zakona (Nadaljevanje s 3. no s Sansonejem. Niti toj^uit# buda ni imela uspešnega ®eZ red-pa čeprav so v poročilu 0 jjjJjj-logu govorili le o «poskusu bene bonifikacije«. , . $ V četrti povojni zakonodaj®' ^ bi, torej v prejšnji, je P®,s a j« dvanajstega poskusa. Zace^.^a socialistični poslanec iz ^ Fortuna. Ustrezne parlarn® komisije so ga sprejele, t®? vs« konodajna doba ie minila je šlo po vodi. Poslanec 11 ■ po pa ni odnehal. Medtem ®e J j)v> vsej Italiji razvila izred®^^!jpi kampanja za razvezo z us® vSe® organizacijskimi odbori P° velikih mestih, z manifas® ,J it demonstracijami, peticija®111 vsemogočimi akcijami. g Fortuna je takoj v 2a®et^j]o^ danje zakonodajne dobe P1 ,ego': svoj predlog, tako da je zakonski predlog dobil cel® ^ 1. Fortuni so se pridružili ® |gtr gi levičarski in laicističm P*l je ci, vštevši liberalce, tak® m)H končno prišlo do združitve jurskega osnutka, ki ga je ®a ^ jil1 tuna z nekaterimi popravku ^ je dal liberalec Baslini- smo prišli do zaključka-_ da mora priti zakonski P®^^ f začasnega zaključka, saj pred senat, kjer se ra®Ug^° strankarskih razmerjih, ® ^ ie ______________________ manjša razlika med pob®®®1 nasprotniki razveze. Če pomislimo, da je v /f rih predelih Italije uv . v poroko že Napoleon, da J®^ ggi® katerih predelih Italije, že prej omenili, veljala . ka vse do tedaj, ko so bik $s veljala pod Avstro Ogrsko in da J, jri' ralo miniti skoraj 25 let šenja fašizma in zaključka ^ svetovne vojne, da je zako . vri' vezi pustil za seboj vsaj P! -jo oviro, je treba priznam 5j|e. v Italiji zelo zelo močne J J ki jim razporoka ni P®® re® , čeprav so na svetu zar®3^^' države, ki razporoke ah ne priznajo. IVO*0*(I*0*0*0*( >•< >•' MBl >•< »<» >•< '«*' m»< ’«»< «•< «-j*0*0*0*0*0*Q*0«0*J<»0*0*l*U*U«< >«»<>• )«o tedaj daleč. Neskončno daleč. Nihče ne nosi na obrazu tistega, kar je v njem. To bi zaman pričakovali. Celo tajnik. Zna se vrteti okoli žensk. Taki ljudje pridejo daleč. Taki ljudje imajo prijetno življenje. Njih ničesar ne prizadene. Z njimi je treba ostro. Pritisniti jih je treba ob zid. Potom popuste. Tako je bilo zaradi nagrad. Za nekaj tisočakov bi postavil na glavo prireditev. Zapomnil si bo. Kadar popuste, tedaj niso nikoli zagrenjeni. Nekdo drug bo popustil namesto njih, našli bodo nekoga, ki je šibkejši. Morda moški, morda ženska. V v življenju moraš imeti nekoga, ki je šibkejši od tebe. Lahko, da je to ženska. Tudi v takih ljudeh je nekaj ženskega. Nikoli jim ne moreš verjeti. Zato se znajo prilizovati ženskam. Prav tako so polizani in negovani. Istega spola so. Potem se drže ženske, s katero se osmolijo. Ne ženske njih. Oni se drže žensk. Tudi s takimi je treba znati. Sedaj, sedaj mi to ni več mar. Sedaj bom sedel doma. Delavke. Uradnice, študentke. Prodajalke. Danes je umrl kos sveta ob reki, bi moralo pisati na plakatu. Ražnjiči. Čevapčiči. Utrnil se je košček življneja. Udarci. Ta glasba, to so udarci. Sedaj. Sedaj moram od tod. Proč. Proč. Ne morem več poslušati teh udarcev. Ven moram. Ven od tod. Nočem. Dovolj mi je plesa. Ta trenutek moram biti sam. Nikogar nočem ob sebi. Živci. Danes sem se utrudil. Utrudil za vseh osemdeset let. Samo, da se ne ponovi. Da se vse skupaj ne ponovi. Veselica. Pesem. K reki grem. Tam je pesem. Tam je tišina. Tam je noč. Želim si noči. Strah me je noči. Strah, želim si iz tesnega prostora. Dovolj. Dovolj sem plesal. Dovolj sem prepeval. Stisnilo me bo. Ne bom, ne bom se več upiral. Dovolj sem živel. Preživel sem svojih osemdeset let. Proč. Hočem. Dober večer. Slab, slab večer, če te stiska, če čutiš kako nekdo sega po tebi in te stiska. Ta reka je hladen grob. Zato so ljudje ustvarili pripovedke. Pripovedke ne zadrže strahu. Stisnjen sem v ozek prostor. Pokopan. Vse je zaman. Tako je življenje. Verjamem. Verjamem, da nas pokoplje življenje. šli bodo k reki. Po dva in dva. še hvala mi ne bodo rekli. Nihče mi ne more reči ničesar. Nekje, na enem mestu, prične človek razpadati. Nato pride megla. Nato pride noč. Nato pride reka. Voda. Povsod sama voda. — Kam? Kam me peljete? — Samo tjale greva. K reki. Poglej. Pripeljali so čolne. — Ostaniva raje tu. — Ti ne veš, kako sem te čakal. — Kaj si boš mislil o meni. — Te vrbe. Kak večer. Tam imam čoln. — Bojim se. Lahko se prevrneva. — Saj greva samo voj a. — Slabo se počutim, — Saj zato, da se m^0 zračiva. , — Mama, mama ie s no tam. — Saj bova kmalu ^ — Povem vam, P°ve cF Poznam vas že od PreJ’0goie UREDNIŠTVO: TRST - CJL MONTECCH1 tt, H., TELEFON 93-808 ta 94 638 - Poštni predal 559 - -PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 MagglO 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - Ul SV FRANČIŠKA St. 20 - Telefor 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno ®* tl^ vnaprej, četrtletna 2-250 Ur, polletna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoč) račun: Založništvo trJ8- Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun prt Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglaaov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, tlnančno-upravnl 250. osmrtnice 150 Ur - Mali og beseda - Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin ItaUJe pri »Sodetš Pubblicitš Itallana* — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - izdaja m tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst