125. številka. Ljubljana, v soboto 4. junija. izhaja Tbak dan *ve>*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za a vstri jsko-ogerske dežele sa vm leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., |za mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., sa četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za meec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kakor poštnina znala. Za oznani Is plačuje se od Četiristopne petit-vrste po 6 kr., Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali veekrat tiska. Dopisi naj se izvole frsnkirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in ti pravu iS vo je v Rudolfa Kirbila hili, „Gledalilka stolba". Opravu ištvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo ftarocbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove*, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ H Četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za Četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. „ pol leta........ 8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ w jeden mesec.......I „ 40 „ W" Naročuje se lahko s vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Uprav niatvo ,,8lov. Naroda,", Nemško vohonstvo. Iz Rusije 18. maja st. st. [Izv. dop.] (Konec.) Vsako državo je Bismarck razdelil na nekoliko vohonskih krogov; v Rusiji jih je pet, v Franciji dvanajst, v Španiji dva, v Avstriji pa menda v vsakem mestu, trgu in vasi, kjer žive Slovani, nekoliko. Središča, od koder dobivajo ti vohuni instrukcije, so nemška konzulstva, vsak nemški konzul ima svojega policijskega tajnika, vohunskega tajnika. Vsak nemški konzul dopisuje svojimi šiframi naravnost v pisarno Bismarcka, dočim je v drugih zadevah podrejen poslaništvu. Vsak vohon ima svojo specijalnost; potnice imajo angleške, ameriške, belgijske ali poslaniške, no nikoli nemških. Jaz sam, Krutorogov namreč, seznanil sem se pred dvema letoma na počitnicah pri svojem znanci na deželi z neko Ano Ivanov no, ki je nosila ime Bleimann, bila doma iz Gdanskega in govorila vselej v srednjem spolu, da-si je bila očevidno ženska in je jako lepo umela sukati svoje sinje oči; dasi Nemka do poslednje kaplje krvi, bila je angleška podanica. Otec je bil baje v Londonu kupec, ondu je napravil bankrot in vrnil se v Gdan-sko. Nazadnje se je preselil v Walhallo, nemška nebesa, hči pa je poletela v Rusijo in je zdaj služila kot „bonnn" pri sestri mojega znanca. Pisala je vedno melanholične verze in mi jih deklamovala v kolibi pod Španjskim bezgom, no verzi so bili napisani neznanimi meni črkami. Za Bismarcka je lezla na steno, kakor govore Rusi, in ko se je razsrdila, da je menjala svoje lice od jeze kakor kameleon, ko sem jaz dal svojemu mlademu psu ime Bismarck, rekel sem jedenkrat pri obedu, da je ona bržkone „eine geheime Freuudin" nemškega Boga in da gotovo njemu misli posvetiti svoje šifrirovane „Herzenergiljse". Čez teden dnij je, takorekoč, „bei nacht und nebel" izginula v — Odeso. Vohoni svoje doneske pošiljajo naravnost v Berolin, denarje pa dobivajo v konzulstvih ali za vsak dopis posebe, ali pa mesečno plačo. Včasi pa se zbirajo na tako imenovane „Sammelpunkte", kjer se n. pr. v pisarni namestnika kneza Hohenlobe, odpirajo vsa pisma, poslana iz Francije v Gerina-nijo in narobe; tam se pristrigujejo tudi telegrame. Sploh pismene tajne v Germaniji ni več. Deutsche Ebr' und Sittel Poslednji razred špijonov so tako imenovani „reitende Feldjager", ki nadzorujejo „sammelpunktett, razvažajo instrukcije po vsej Evropi in so sploh to, kar se imenuje navadno ffRevisoru. Pri vseh evrop kili dvorih, celo v Vatikanu, ima Bismarck svoje vohune. Zato on odlično vidi srca in obisti vseh vladarjev in vseh vlad in zato mu je lahko kaliti vodo v evropske) politiki in loviti velike in male ribe in dobivati od povsod korist, slavo in čast svoje Germanije V Angliji punta Irce, v Avstriji ščuje Nemce in Madjare proti Slovanom, v Franciji podkupuje anarhiste, katere on doma v Germaniji davi, v Rusiji ima v svojej službi nihiliste, v Bolgariji in sploh na Balkanih, dela revolucije, v Rimu ščuje Vatikan na kvirinal in se druži s črno internacijonalo, ki v čudovitem jedinodušji in soglasji s protestantizmom in židovstvom pridobiva balkanske Slovane za nemško politiko, dasi deluje, po vnanjem vidu, za razprostranjene jedinozveličavne rimske cerkve. Pomisli, kaj je Bismarcku mari, kako časte Boga Slovani, ali po latinski ali po slovenski, ali se križajo s prave na levo ali z leve na pravo, ko se sam v življenji nikoli ni križal iu je, kakor znano, veliki mojster tramasoncev lože, kakor so njega kompanjoni veliki mojstri drugih lož. Vprašam: zakaj Bismarck zaščišča zdaj katolištvo, a ne zaščišča nikoli Slovanstva, naj bi bilo ono /utirano iu teptano kakor ugodno? Zato, ker mu je katolištvo, se ve da ne vera katoliška, no Bismarckov katoliški podkupljenci, trda opora proti Slovanstvu, ki — rano ali pozno — no gotovo zveze roke nemškemu veličju. Zato, ako katolištvo hoče ostati pri Slovanih na trdnih nogah, treba je najprvo, da se odpove prijateljstvu z Nemci luterani in fra masoni, prijateljstvu z germanizatorji nemške in židovske krvi, da je vselej in povsod ua roke Slovanstvu, slo-vanskej ideji, slovanskej političnoj svobodi, in da odvrže vsako zvezo s podlim vohonstvom in s profesionalnimi sovražniki Sluvanstva. Ne delajmo si iluzij: recimo kratko in jasno, da prvo in glavno nam je narodnost, narodna svoboda, kajti kako moremo biti dobri kristijani, ako se v našem srci vzdržuje neprenehoma ogenj sovraštva, zavisti, preziranja in zaničevanja proti našim preganjalcem?! V očigled nesramni, človeka nedostojni nemški politiki, odvrzimo vse, kar nas veže z Nemci! Bodimo Slovani tudi v cerkvi, terjajmo, vzemimo si slovansko liturgijo, jezik in „obrede naših apostolov, slovenskih stran učitelej", sv. Kirila in Metodija. Ven z latinskim jezikom, ven z latinico! Kdor je v tem proti nam, ta je naš sovražnik, naš zatiralec, naj nosi na glavi nemško „pickelbaubo" ali pa mitro ali tiaro! Kdor ni z nami, je proti nam! l*a:mi1>iTo ji:»].!IU'| H noKoniHTf, jiko ci> umni lion. I Kr utorogo v. Govor poslanca dr. Ferjančiča v državnem zboru dne 25. maja 1 887. (Po stenografičnem zapisniku.) Visoka zbornica! Če Slovenec govori pri poglavji „pravosodje", se žalibog ne more spuščati v one splošne razprave o tem, kaj je vlada in osobito sedanja justična uprava storila in kaj opustila, kakor je to storil gospod predgovornik. To rad prepuščam kakemu drugemu govorniku. Nečem se v LISTEK. Mabel Vaughan. (Roman. V angleškem spisala Marija S. Cummins, poslovenil J. P—»ki.) Osemnajsto poglavje. (Dalje.) Mabel se je prestrašila in nenadna nemirnost se jej je izrezovala na obličji; kajti pred tednom je bila teta Sabija zapustila mesto, da bi to poletje pri sestri vdovi prebila. Mabel se je strašila, da se jej je kaj pripetilo. „Ali se je kaj zgodilo?" vprašala je brzo, „teta Sabija--u „Teti sta obe zdravi," segel jej je oče v besedo. „Ta list le odgovarja, kar sem jo zadnji teden po teti Sabiji vprašal; prihaja res kaj ugodno — res kaj lepo je od tvoje tete Margarete, stori mi izvenređno ljubav," in oče jej izroči list, naj ga čita. Na Mabelinem obrazu so se izrazovall mešani čuti, ko je list čitala; ko ga je prečitala, bila je nekako v zadregi ter je očeta pogledavši rekla: „Oče, ne razumem, kaj tu pravi o Henriku.u »Henrik pojde bodoči teden v L," rekel je gospod Vaughan odločno, s sklenenimi ustni in z glasom, ki je vsakatero radovedno vprašanje zavračal. „Pri mojem starem prijatelji sodniku Paradoksu naj se uči pravoslovstva ter naj precej začne." Mabel je hotela svoje začudenje o hipnej izvolitvi poklica izraziti ter očeta še dalje vprašati. A v obraz ga pogledavši, molčala je; kajti zdelo jej se je bolje, da jej satu stvar pojasni, če se mu to primerno zdi. Pa pojasnil je ni, ampak dozdevalo se mu je dovolj, da jej je namere glede Henrika le na kratko naznanil, in nadaljeval je v kratkih stavkih in kot sebi samemu govoril tako le: „Tvoja teta ni le nasvetovala. da bode Henrika v hišo vzela, dokler niao njegove sobe pripravljene, temveč tudi tebe kaj prisrčno vabi, da bi ga spremljala. To me močno veseli. Želim, da tudi ti spoznavaš teto. Jaz sam je že pet let neseni videl. Veselilo te bode, da bodeš bivala s Henrikom. Ta predlog meni samemu srce močno olajšuje. Ravno- kar sem dobil poročilo od gospoda Lerova ter vidim, da me opravila kličejo v zahodne kraje. Zato hišo zaklenem. Ko se pa vrnem, kar se — nadejam se — v nekaj tednih zgodi, pojdem v L. Strašim se močno tega potovanja, a ne morem ga več odlagati." Mabel je postajala kaj tužna, ko je poslušala te načrte očetove; celo pogled v skrbipolno njegovo obličje je ni odtegnil, da ne bi bila mislila na uničene svoje nade. Kar nema je stala in vsa zamišljena, zrla skozi okno, grizla se v ustne ter ni ni-česa odgovorila. Gospod Vaughan gori in doli po sobi hodeč, je naposled jo pogledal, kot bi odgovora pričakoval. Potlej je rekel, opazuje nje obličje, z ljubeznji-vim glasom: „Upani, hčerka, da bodeš zadovoljna z načrtom. Teta Margarita ti je res tujka, a Sabija, kot veš, je tam." Zapazil je bil že nje nevoljo ž njegovimi načrti ter se je trudil, da bi jih jej od najlepše strani kazal. „Da,w rekla je Mabel obutavljaja se, „a nadejala sem se — — —" (Daljo pri)).) tako .splošne razprave spuščati, pa tudi ne stopiti na ono nizko stališče, na katero je prišel g. pred-govornik, ki Ije sodnike in državne pravdnike pri nekaterih čeških sodiščih zaznamoval po njihovi narodnosti. — Kam bi prišli Slovenci, ko bi to delali? Mi smo zadovoljni, če imamo uradnike Nemce, zahtevamo pa, da znajo tudi h lovo n s ki, kar jim je za občevanje s slovenskimi strankami neobhodno potrebno. — Kam bi pričel, da bi hotel naštevati, ne katere narodnosti je sodnik, ampak ali je jezika zmožen, katerega v uradu neobhodno potrebuje, — kam bi prišel, če bi hotel navajati, da imamo v naših krajih tudi sodnike in državne pravdnike, ki neso ne Slovenci ne Nemci, ki pa tudi ne znajo ne jednega ne druzega jezika. (Posl. dr. Trojan: Čujte! Klici na levici: Kaj pa tedaj znajo? Posl. dr. Russ: volapiik. *) Reklo se je, da imamo Slovenci jako izraženo narodno čutenje. To je res, bili smo k temu prisiljeni in razmere nam žalbog ne dopuščajo za sedaj pečati se v večji meri s čim drugim kakor s tem, da si ovarujemo svojo narodnost in svoj jezik. — Moje razprave bodo proste političnih pri-datkov in sukale se bodo le na stvarnih tleh ne-dostatkov v slovenskih pokrajinah in potreb, za katere se potegujem. — Moji slovenski kolegi so v generalni debati in pri dotičnih poglavjih v specijalni debati podrobno razpravljali, kako neugodno je naše stanje v različnih delih uprave in posebno glede šole. Jaz hočem na razgovor spraviti nase razmere glede urada, hočem se pa omejiti na pravosodje, o katerem se ravno razpravlja. — Svoji razpravi na čelo čem postaviti kakor moto besede, katere so bile nedavno izrečene na jako imenitnem mestu in od veleimenitne osebe. V seji gosposke zbornice dne 22. aprila t. 1. govorile so se nastopne besede (bere): „Jaz sem vselej rekel, da je krivica, če se možu, kateri ne zna nemški, dostavi nemška sodba, nemški odlok. (Čujte! na desni.) Jaz sem bil zmiraj te vere in te misli, da cinozura za uporabo člena 19. drž. tem. postav mora biti v tem, da mora biti vsakemu avstrijskemu državljanu mogoče, da se posluži v deželi navadnega jezika, da lahko v tem jeziku svojo pravico išče in najde, to je, da mu mora biti dovoljeno, svojo prošnjo, pritožbo, tožbo podati v jeziku, v deželi navadnem in da se mora izdati razsodba v tem jeziku." — Te besede, gospoda moja, katere zaznamujejo vse naše želje in napore v pravosodji, govoril je v napominani seji gosposke zbornice pri prvem branji dovolj znanega . in prej omenjenega predloga proti jezikovnemu ukazu od 23. septembra !. L, ne grof Taafte, ampak njegov nasprotnik v tem slučaji, ekscelenca vit. S c h m e r 1 i n g. (Cujte ! na desni.) Nočem dvomiti, da je Nj. Prevzvišenost res ni vselej bil tega prepričanja, vendar pa smem po pravici ugovarjati, da leta 1881, ko je prišla slovenska sodba na najvišje sodišče in jo je to v soglasji z drugo instanco, nadsodiščem Graškim, samo zato za neveljavno in ničevo spoznalo, ker je bila slovenska, — da torej v tem letu 1881 to prepričanje Nj. pre vzvišenosti starčka — „lord-oberrichterja" ni bilo tako intenzivno, kakor sedaj, ko gre mejo delati mej sodnim jezikom in jezikom za notranje poslovanje. (Prav dobro ! na desni). Mi smo hvaležni nasprotnikom slovenskega uradovanja, da so poskusili slovenski jezik iz sodnih sob izgnati, — mi smo jim hvaležni, da so se drznili to storiti, ker to je vzbudilo v slovenskem ljudstvu toliko nevoljo, da so se njegovi zastopniki v tej zbornici dvignili in zahtevali od justične uprave uredbe, ki bi naš nam nad vse ljubi materni jezik te sramote oprale, in justična uprava je v naredbi 1. 1882 pripustljivost slovenskega jezika v uradu pripoznala. Jaz sem obžaloval, da ni tedaj justična uprava dalje segla: menim pa, da se na stališče nedopustljivosti slovenskega jezika v uradu ne bodemo nikdar več vrnili, če uvažujemo njegovo razvitost in dokazano in od vlade pripoznano sposobnost za uradovanje. — Justična uprava je z omenjeno naredbo v bistvu le pripoznala, da je jezik slovenski do-pustljiv in je pri tem tudi še starejše od nasprotnih vlad izdane in slovenskemu uradovanju jako blago-volne naredbe pozabljenosti otela. — *) samo italijanski ! Urni. Toda vse te naredbe, — in priznavam, da je bilo takrat to morda opravičeno, — stojijo le na stališči, da je slovenski jezik v uradu le toliko rabiti, kolikor j" to mogoče in se da storiti. Menim pa, da bi visoka vlada že danes morala in da bi lahko to stališče popustila. — Jaz sem popolnem prepričan, — da je znanje slovenskega jezika mej sodniki bolj razširjeno, kakor se misli. Jaz sem celo prepričan, da če bi vlada imperativno zahtevala slovenski jezik, bi se ji ne bilo treba bati, da zadene na take težave, ki bi kazale, da je bil ta korak prezgoden. Jaz pravim, slovenski jezik je mej sodnimi jeziki bolj zastopan, bolj poznan, kakor se navadno misli, toda to se ne pokaže na dan. Marsikateri slovenskemu uradovanju naklonjeni uradnik ura-duje nemški, ker si noče natveziti nevolje svojih predstojnikov, kakor bi se to v mnogih slučajih zgodilo in ker se ne more od vsakterega zahtevati, da bi se za to, kar spozna za dobro in pravično možato potegnil v nemar pusteč vse neprilične okolščine. Zopet drugi slovenskemu uradovanju neprijazni uradniki se uče na tihem slovenski jezik in iz lastne izkušnje lahko rečem, da sem večkrat tam našel znanje slovenskega jezika, kjer sem to najmanj pričakoval. — Toda ti uradniki bi prišli v protislovje s svojo preteklostjo, če bi najedenkrat začeli slovenski nradovati. Ti uradniki pa iščejo tudi vsakoršnih izgovorov, da bi se izognili slovenskemu uradovanju. Ugovarja se, — da Vam navedem slučaje, ki sem jih pri sodstvu sam doživel, — da vodja zemljških knjig, nekdaj kak feldvebel ali vaht-majster ne zna slovenski, torej se ne morejo zemljeknjižne prošnje slovenski reševati in manipulirati, — ide se pa še dalje in se reče, perovodja, diurnist, ki na mesec 25—30 gld. prejme, ne zna slovenski pisati, torej se ne more slo venskih zapisnikov pisati, — vender se ne poskusi slovenščine zmožnega diurnista si pridobiti, (čujte! na desni.) Na tak način so slovenskemu uradovanju večkrat na poti manipulativni uradniki, vzeti iz vojaške službe, in — diurnist i, Naj še omenim okolščino, katera primerno razvijanje slovenskega uradovanja izvanredno ovira. To je način, kako se postopa pri imenovanji aus-kultantov. Nadsodišče Graško imenuje auakultante v oni vrsti, v kateri so ustopili v sodno prakso. — Ne da se tajiti, da je to v obče pravo načelo. Vendar se je treba za pravosodne namene pri imenovanji na najnižja sodniška mesta tudi na druge lastnosti prosilcev ozirati, katere jim omogočijo, da ob svojem času zadoste temu, bar se od njih tirja. Dalo bi se na primer za štajersko izračun iti, koliko auskultantov v štajerskem statusu bi moralo biti veščih slovenskega jezika. To je vprašanje, ki se ravna jedino po potrebi. — Kako se to izračuni, je vse jedno. — Če se v poštev jemlje razmerje prebivalstva 700.000 Nemcev proti 400.000 Slovencem, torej 7:4, morali bi biti mej 11 aus-kultanti 4 slovenščine zmožni. To pa ni tako, skušnja in status učita, da vlada mora v statusu jako nizko segati, če hoče nastaviti adjunkta na slovenskem Štajerskem, večkrat zadene petnajstega, dvajsetega, zakaj ? Ker prednji de vet naj s ter i niso slovenščine zmožni. (Cujte! na desni.) Ti devetnajsteri pa vender uživajo adjutum in vendar ni potrebe za toliko le nemščine zmožnih auskultantov. Vsled tega postanejo praktikanti, ki so slovenščine zmožni kar auskultanti in dosežejo še kesneje adjutum. Avansirajo sicer prej za adjunkte, kakor nemški, vender morajo po 2 do 3 leta čakati dokler prejmejo adjutum in ker so po večem iz kmetov, ni pričakovati, da bi po IG letni učni dobi še 2—3 leti državi zastonj služili. Jaz menim, da bi se ta neprilika odpravila, če bi se v interesu stvari in glede na potrebo že pri imenovanji auskultantov ozir jemal na jezikovno zmožnost. Dovolil si bom o tem predlagati resolucijo in prosim, da se podpira in ob svojem času sprejme. To sem si dovolil v obče navesti. Kako pa je pri nas z jezikom in ravnopravnostjo v uradih? Kako je v političnih, finančnih in drugih uradih, ne bom razpravljal, čeravno bi jako mikavno bilo, če bi hotel govoriti o tem, kako je neka politična oblast mojega volilnega okraja, društvom, ki so prosila, da bi se jim slovensko dopisovalo, z žan-darmi do živega prišla. (Čujte, čujte! na desni.) Ostal bom, kakor sem rekel pri justici, pa tudi tu se ne bora mudil pri malenkostih, zaradi kakorlnih se je tožilo na oni strani že v budgetnem odseku, da je neko češko sodišče na neko rešitev le češki pečat pritisnilo. Gospoda! nemški pečat nas ne tišči močno, mi ne dvomimo o provenijenci dostavljenih nam listin, da bi si morali ogledovati jezik na pečatu. Provenijenca nam je dovolj dokazana po uradnem slugi, ki je v okraji poznan. — Jaz bom marveč govoril o razmerah, iz katerih se bode razvidilo, da se pri nas glede slovenskega jezika najprvotnejši pojmi prava in po sta v-nosti v nemar puščajo (Cujte! čujte! na desni) posebno, če si predočujemo one v začetku navedene besede Nj. prevzvišenosti predsednika najvišjega sodišča. Ozrite se na katerokoli postavno polje, sezite po §. 13. sodnega reda, kateri pripušča v pravdi v deželi navadni jezik, — glejte na §. 4. ces. patenta o neprepirnem postopanji, kateri govori o jezikih pri sodišči n a v a d ni h ; vzemite slednjič §. IG3 kazenskopravnega reda, kateri uravnuje jezikovo vprašanje v kazenskem postopanji in govori o sodnem jeziku — povsod najdete, da kakor pred več kakor 100 leti po sodnem redu, tako z patentom od 9 aug. 1854 o neprepirnem postopku in ravno tako s §. 163 letu 1873 prijavljenega kazenskega postopnika so se slovenskemu jeziku vrata sodišč odprla. ; j i y n 1 O Če v kaki deželi zdržema živeče ljudstvo neki jezik govori, velja ta danes brez ugovora za v deželi navadni jezik in to je slovenski jezik v znanih Vam pokrajinah. Če cesarski patent iz leta 1854 o neprepirnem postopanji pravi, da se morajo uloge v kakem pri sodišči navadnih jezikov podavati, je mej temi zapopaden tudi slovenski jezik in če se v kazenskem postopanji v k. 163 čita, da priča ali obdolženec, ki ni sodnega jezika zmožen, se sme le takrat brez tolmača zaslišati, če sta sodnik in zapisnikar njegovega jezika zmožna, tedaj se pod sodnim jezikom ne umeva samo nemški, marveč tudi slovenski jezik in jo zapisavati z Nemci nemške, s Slovenci slovenski zapisnike, ker slovenski jezik je ravno sodnji jezik, kakor nemški, da v naših krajih S e bolj kakor nemški. Celo samovoljno namreč je mnenje, da je sodni jezik le tisti, katerega sodišče piše, oni, ki ga sodišče pri občevanji s strankami govori pa ne. (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 3. junija. Poročilo, da bodeta ministra DunajevNkl in Ciiaut-scli imenovana baroua, je nekda neutemeljeno. Na Hrvatskem je jako živahno volilno gibanje. Vladni pristaši jako pridno agitujejo in se nadejajo, da bode vladna stranka pridobila pri novih volitvah veliko večino. Po njih mnenji bode opozicija v novem saboru imela k večjemu 25 poslancev. To je tudi lahko mogoče, ker se bodo vlada poslužila vseh mogočih sredstev, da le zatre opozicijo. Vnanje države. „Vaterlandu" se piše iz Plovdiva, da so tamošnji Bolgari letos jako slovesno praznovali praznik sv. Cirila in Metoda. Učitelji in učenci, uradniki in vojaki spominjali so se v cerkvi iu pri narodnih svečanostih velicih svetnikov. V cerkvah in šolah bili so slavnostni govori, v katerih se je razkladalo delo slovanskih blagovestnikov, katera sedaj kakor dve svetli zvezdi Bolgare napoluujeta z novim upanjem in vzvišenimi tolažbami na boljšo prihodnjost. Jako ganljivo je poudarjal jeden slavnostnih govornikov, gimnazijski profesor v Plovdivu, govoreč pred konakom na tisoče brojeći množici, sledeče stavke: „Sveta Ciril in Metodij cenila sta božjo modrost in narod bolj kakor najdragocenejše bisere. Krasile so ja kreposti, katere govore besede tolažbe našim od posvetnega hrupa oma .uljenim ušesom. Zdi se mi, kakor bi danes Bolgarom tako le govorila: „Ljubi narod 1 Pazi na pot, kateri sva ti pokazala, njega smoter je zveličaven. Obvaruj bvojo narodnost in brani svojo svobodo; ljubi svojo domovino, kakor ljubiš svoje oči. Ne pusti nikomur, da bi gospodaril v tvojej deželi, da ne onečastite dežele, katero sva blažila s svojim delovanjem. Le v takej ljubezni cvete neurarljivost in venec slave. Ljubi narod! Nikar ne hodi s pota prave modrosti, da ne razžališ daritelja vsega dobrega. Vedno ostaneva tvoja zaščitnika, če se bodeš ravnal po teh besedah! Obvaruj svoje tradicije in srečen bodeš, pa tudi ne pozabi dnij nesreče! Žarki kristijanstva in luč svete vere razsvetljujejo našo deželo. Sveta blagovestnika, ki sta delala za Dalje v prilogi. Priloga ^Slovenskemu Narodn" fit. 125. 4. junija 1887. jedinost našega naroda, poglej ta naše rane, osodo naše domovine! Vsprejmita naša trpljenja kot spa-siteljno žrtev. Udahnita srcem celega naroda ono jedinstvo, katerega vir je v nebesih. Kakor sta nekdaj zjedinila narod pod praporom križa, tako zjedinita nas sedaj, da nas sovražniki ne razdele in ne uničijo.* Od turške note pričakujejo Bolgari najboljše uspehe. Če sodimo po dosedanjem postopanji, lahko Bolgari pričakujejo, da se bodo velevlasti zanje ugodno izrekle Pa tudi regentstvo bode s svojim previdnim postopanjem ohranilo in še povečalo naklonjenost vlastij. Otići jalni krogi so hvaležni Turčiji, da skuša pospešiti rešitev bolgarskega vprašanja. Turško noto odobravajo vsi Bolgari. Kar se tiče kneza Vogoridesa in misije, katero mu pripisujejo, so v tem vsi jedini, da je dober domoljub in prijatelj Bolgarom. Narodu, mej katerim je živel pet let kot generalni guverner, želi le dobro. Vsi bolgarski listi pišejo o njem z največjim spoštovanjem in zaupanjem. Kakor še kaže, vlada poslednji čas modra zmernost in previdnost voditeljev in naroda. Ne silijo več z glavo skozi zid. — Bolgarski dopisnik „Odesskega Vjestnika" poroča, da je parnik, na katerem so se peljali regenti po Dunavu, srečal ruski parnik. Oboji častniki bili so v zadregi zaradi pozdravljanja; bali so se, da jim ne bi odzdravili. Parnika plula sta drug mimo druzega brez vsacega pozdrava. Ko je pa bolgarska ladija srečala drugi pot ruski parnik, ga je pa pozdravila in Rusi so takoj odzdravili. Od tistega časa je pa parnik, ki je vozil regente, ne le pozdravil vsako rusko ladijo, ko jo je zagledal, ampak je vselej tudi zaigrala godba. Dopisnik pripoveduje na dalje, da so mu rekali nepristranski Bolgari: „Noben Bolgar ne bode pozabil, da se za vse ima zahvaliti Rusiji. Dobro vemo, da je nas Rusija osvobodila turškega iže8a ter nam dala notranjo samostojnost ter svobodno ustavo, toda hočemo tudi ohraniti to samostojnost ter se hočemo za njo boriti do poslednje kaplje krvi." Francoski radikalni listi imenujejo novo ministerstvo le »nemško ministerstvo", ker se je nemškej z vi tej diplomaciji po raznih ovinkih posrečilo odstraniti Boulangera. Novo ministerstvo bode skušalo kolikor le mogoče zmanjšati državne stroške. Zategadelj se je odpravilo še leta 1879. ustanovljeno ministerstvo pošt in telegrafov. Razmere mej Francijo in papežem bodo se tudi pod novo vlado še zboljšale. Naučni minister, ki je hkratu tudi minister bogočastja, je že poprej vedno v zbornici se potegoval za to, da se odpravi francosko poslaništvo pri Vatikanu, dočim so to radikalci vedno odločno zahtevali. O novem vojnem ministru omenjajo fran coski listi, da je jako nadarjen. V krimskej vojni vzel je bil Rusom, kot načelnik ženijcev, Malakova stolp, ki je bil najmočnejša utrdba pri Sebastopolji. Minister javnih del Heredia poklican je v ministerstvo le zaradi velicega bogastva. O javnih delih, pa najbrže ne bode imel dosti pojma ali pa nič. Mnogo mu donašajo posestva na otoku Kuba, katera mu obdelujejo robovi. Njegov oče je bil Španjec, mati pa zamorka. Ministra Flourens in Barbey bila sta nekdaj fanatična bonapatista, Dautresme pa ima veliko tovarno za sukno in je zategadelj unet za varstvo domače obrtnije in velik nasprotnik svobod nej trgovini O novem pravosodnem ministru pa ne vedo francoski listi druzega, nego da ima dve mladi hčeri za možitev, zategadelj ga bodo podpiral mladi odvetniki. Rouvierov oče bil je v Provansi branje vec, Spullerjev pa mesar v Forchheimu na Nemškem ter se je pozneje preselil v Burgund. V fran-coskej zbornici predlagal je škol Freppel, da se posvetovanje o vojaških zakonih odloži do prihod njega zasedanja, Rovier je ugovarjal temu predlogu in zbornica ga je zavrgla. Že včera) smo omenili, da se je belgijski kralj s svojo rodbino preselili v Laeken. Na potu se mu je pripetil jako nepovoljen slučaj. Ko se je peljal čez Laekenski most, priskočile so k vozu štiri osobe in ga ustavile. Jeden je prijel kralja in pretil mu s pestjo- Kočijaž je skočil z voza in s pomočjo policistov, ki so prihiteli na pomoč, areto val napadovalce. Dopisi. Iz Trsta 3 junija [Izv. dop.] Narodni za stop Pazinske občine, sklenil je v jednej svojej seji za naprej hrvatski uradovati. S tem pa je dregnil imenovani zastop tako nemilo v gnezdo italijanskih sršenov, da je objavil včeraj „lndipendenteM dolg članek o tem, svet pre tresajočem dogodku. Da to Italijane neizmerno boli in peče, vidi se iz toga, da kličejo na pomoč deželni odbor, zastope italijanskih občin, politično njih društvo in vlado — vse to naj se zjedini ter iz polnih pluč protestuje proti sklepu Pazinskega sta-rejšinstva, dela naj na vse pretege, da obvaruje italijanski značaj Istre in nje starodavno italijansko prosveto. Dopisnik imenovanega italijanskega glasila zašel je celo mej zgodovinarje in navaja njih „ad u su ni delphini" pisane zgodovine, da bi dokazal, da je Hrvate naselda vlada v Istri, če tudi se je prosvetljeni italijanski narod branil za žive in mrtve vsprejeti v svojo deželo ta nevarna, divja in roparska ljudstva! V Pazinu pravi nadalje italijanski učenjak, naselili so se Hrvatje, Čiči in morlaki še le za Ferdinanda L, seveda le na povelje cesarjevo in proti volji italijanskih Pazincev. Tako so živeli Slovani v Istri stoletja in stoletja, kot delavci, brez imovine in ne da bi kulturno napredovali. Sedaj pa, toži „Indipendente", so ti ljudje tako prepotentni, da hočejo iz nekdanjih hlapcev postati gospodarji in, kar je postalo še žalostnejše, da ho fejo izpodriniti italijansko prosveto in italijanski jezik ter nadomestiti ga s surovimi narečji, ki še jezik neso! Povedano vam bodi, prosvetljeni Italijani, da Slovani v Istri neso italijanski gostje, pač pa narobe. V Istri nahajamo spomenike slovensko presvete, ki so mnogo starejši nego italijanski v tej deželi. Ta zemlja je bila od nekdaj naša, in bode naša, ako Bog da in sreča junaška. Benečani prišli so v našo deželo, ter prinesli našim očetom hlapčevanje in nevednost. Izmeček svojega društva poganjala je republika v Istro in naj bi bil širil mej nami italijansko kulturo?! Ka-keršni nje propovedniki, taka je bila in je še dan danes italijanska prosveta v tej nesrečnej deželi; po prvih soditi moramo drugo. Oglejmo si jo torej malo od bliže. Predstavitelji italijanske kulture v Istri bo dandanes markezi, „contiw in pakarnjeli! Ti vitezi tužnega lica imajo samo plemenito ime, vse drugo na njih in v njih je podlo in ostudno. Ti vlaški grofi in markezi neso druzega ko oderuhi in tirani, ki tlačijo kmete italijanske in hrvatske z jednako gorečnostjo. Z redko vztrajnostjo prizadevali so si ti plomeniti rojaki velikega Dante-ja, Machiavelli-ja in Galileja spraviti ljudstvo materijalno pod zlo ter pahniti je v skrajno gmotno in duševno bedo. Še 1 e potem, ko je bil narod tako ubog, da mu ni druzega ostalo kot pot, ki po njej hodi in neveden kakor živina, procvela je pleme nitnim propo vodnikom {i tali janske pro-svete zlata doba, tedaj še le začeli so se rediti o nesrečnega ljudstva trudu in potul Tako kulturo širili so ti ljudje, tako goje še dandanes! Ljudstvu neso dali nI cerkve, nI šole ter mu šiloma zapirali pot do omike, Če je torej ljudstvo osurovelo je t o sad italijanskega nasilja ali, če hočete, itali janske kulture! Mi vam, italijanska gospoda, take prosvete ne zavidamo; prepričani smo, da bi se Dante, Machiavelli in Galilei sramovali takih ro n jako v, kakor ste vi istrski kulturonosci. Drugi apostoli te blažene prosvete so kar jeli. Ti možje po navadi priciganijo v deželo iz Julijskih alp ter začnejo svojo karjero s tem, da berejo po vaseh cunje, kosti in drugo tako robo. Ko si priskopuharijo in prisleparijo malo denarja, ustanovo se v katerej koli vasi. Tu odprejo kako štacunico ter prodajajo italijansko kulturo, da bi se je surovi Hrvatje laglje nalezli, raztopljeno v vinu in v žganji! II signor conte ali marchese je vzame koj pod svoje varstvo in nekdanji cunjar postane kmalu župan v selu. Da se potem na vso moč trudi širiti mej barbarskimi Slovani vzvišene ideje nesmrtnega Dante j a in drugih italijanskih velika nov si lahko sami mislite; saj so tudi res možje za to! Krik po časnikih in zborih pa delajo odvetnik Mrach in dična mu družba, ki slovijo pod imenom ni fio renti ni d' Idria"! Ti renegatje, karnjeli in više opisani plemenitaši zde se mi slični Don Kišotovemu Rozinantu. Kakor Rozinante imajo na sebi vsa najgija in najslabša svojstva italijanskega značaja in vse napakosti italijanske kulture. Ako jim odvzameš hinavstvo, lokavost in ono zagrizeno in pretirano sovraštvo do Slovanov, ne ostane druzega na njih nego italijanski napuh in neumnost! Taki so torej naši gospodje in italijauski pisatelj Carlo Yriarte, katerega Indipendente navaja se jako moti, ako misli, da se nemški uradniki v Paziuu čutijo za to kakor pregnanci, ker je njih kultura manjša nego italijanska. O ne zato. ampak zato, ker izražajo Italjani svojo nad vse vzvišeno kulturo s tem, da neitalijane podlo napadajo in žalijo in jim s kamenjem pobijajo okna*). Stvar treba postaviti samo v pravo luč in koj spremeni lice ! Dobro bi bilo, da bi istrski narodnjaki skrbno nabirali vse cvetove italijanske prosvete, da se ohranijo, grdi kakor so, tudi našim potomcem, sovreme niki pa bi se učili po njih spoznavati in ceniti italijansko kulturonosce. *) Kakor bo je to zgodilo v Kopru in drugod. Istra začela se je buditi in prav pravi »Indipendente", da nekdanji heloti hočejo postati gospodarji. Da, konec naj bode blapčevanju, čas je da se je narod prebudil ter pokazal svojim italijanskim tlačiteljem, da hoče biti gospodar v svoji hiši. N aš narod nema ni prijateljev ni pokroviteljev, ki bi ga branili, sam je in ima le Boga in svojo pest! Kar je pridobil, priboril si je sam iz svoje moči v trudnem boji proti dvema mogočnima sovražnikoma! Sam je bil v tem boji in vender je že mnogo dosegel to mu bodi v spod-bujo, da v tem boji vstraja, da začne boj na vsej črti ter skuša tudi na gospodarskem polji osvoboditi se italijanske more! Začnimo torej narodnjaki ta sveti boj, razdelimo si delo in zaupajmo v svojo moč, nas čaka Še bodočnost in Italijani se nas boje in kličejo že vlado na pomoč! Mi paseneudajmo, naše gaslo bodi: Bog i Slovani! Iz Ormoža 2. junija. (Voli tev v okra) ni zastop.) Da se narodna zavest vedno bolj in bolj širi na okrajni meji južne Štajerske se je pokazalo zopet včeraj pri volitvi v okrajni zastop. Upisanih bilo je v skupini veleposestva, vseh 101 volilec, od teh se je v resnici udeležilo 61, 4 pa neso mogli voliti, ker dva nesta imela legatimacijskih kart, a dva prišla sta prepozno, torej je bilo od vseh veleposestnikov 65 navzočnih. Od oddanih 61 glasov, voljeni so bili vsi priporočani kandidati narodne stranke, nasprotna stranska ki je razpolaga okoli 20 glasov, se volitve ni niti udeležila. In kako lepo je bilo to društvo. Tam starčki do 70 let stari, tu zali mladeniči poprek pa veleposestniki, vrli značajni Slovenci, vsi razen dveh, katerih ne* čeno danes javno imenovati, so prišli, da kažejo da ormoški okraj je in bode slovenski. Po volitvi zbrali so se gosp. volilci v gostilni Sovovi, kjer so se vršile žive napitnice na slavo in čast naših narodnih boriteljev, posebno naudušeno pa se je vspre-jela napitnica na gospoda državna poslanca dr. Gre gor ca in dr. FerjanČiča, katerima je napil g dr. Geršak. Gromoviti živio zadonel je tema Častnima možema, katera v pravem zmislu zastopata celi slovenski narod. Mi upamo da tako jednoglasno, kakor veleposestniki, bodo tudi kmetske občine povzdignile svoj glas in volile narodne, od narodnjakov nasve-tovane može. Iz JLltije 3. junija. [Izv. dop.] Vesel dan za nas Litijane je bil 22. preteklega meseca, ker so nam prvikrat zapele že toliko zaželjene nove orgle. Blagoslovil jih je preč. gospod dekan J. Kus, kateri je tudi po blagoslovijeuj i imel slovesno pro-poved, katere besede so marsikaterega do solz ganile. Slovesno mašo je služil domači gospod duhovnik J. Z u pa nčič, pri katerej je tudi več sosednih gospodov duhovnikov sodelovalo. Ne da se popisati veseli čut, katerega smo občutili, ko so orgle prvikrat se oglasile. Vse ljudstvo, katerega je bila natlačena cerkev, je dvigalo glave, ter napenjalo sluh, da bi bolj oživalo krasne glasove, katere je izvabljal spremi orglar iz tega hvalevrednega instrumenta, h katerim so se ta dan glasovi naših pevcev in pevk prav lepo zlagali. Delo sta izvršila brata Zupan-a jako moj-stersko, v zadovoljnost našo in v čast svojo. Orgle sta poskusila in pregledala gospoda A. Fdrster, vodja glasbe v stolni cerkvi in oče Angel i k, vodja glasbe pri očetih Frančiškanih v Ljubljani. Oba sta se vsestransko pohvalno izrekla in čudila o velikem napredku bratov Zupanov. Orgle imajo v manualu 8 registrov: Principal 8' — Gamba 8' — Harmonično flavto 8' — Krit 8' — Dolce 4' — Oktavo 4' — Gamsov roj 4' in Miksturo trojno; v pedalu 2 registra: Subbas 16' in Oktavbas 8'; razen tega oktavui in pedalni sklep ter 3 zbiralnike za fortissimo, mezzoforte impiano. Piščalij imajo orgle 588 in sicer 390 od cina, 4t> od pocinjenega cinka in 152 lesenih. Mehanika je sestavljena po nijnovejšem načinu. Vnanja podoba je tudi jako lepa in se vsakemu dopada. Cena teh orgel je 13O0 gld. Da smo dobili v našo cerkev nove orgle, se imamo prvič zahvaliti g. Edipu Zupančiču, stavbenemu mojstru, ki je prvi postavil temelj temu lepemu podjetju in podaril 1O0 gld. v ta namen. Da smo pa dobili tako lepe in za našo cerkev primerne dosti velike orgl.e gre gotovo posebna zahvala našemu neutrudijivemu časti temu gospodu J. Zupančič u, ki je znal s pomočjo dobrih, ši take reči vnetih ljudij, tako lepo pripraviti potrebni denar, da so se precej po zvršenem delu mog'a po- ravnati vsi veliki stroški, ne da bi bil kdo kaj čutil. Sploh pa bodi hvala vsem, kateri so k temu kaj pripomogli. Bos povrni! Domače stvari. — (Odbor za sprejem Čehov) zaradi neprevidnih ?apiek ne bode imel seje nocoj. — (Uredništvo „Mira") prevzel bode gospod Anton Bezenšek, ki se je preselil te dni iz Plovdiva v Celovec. — (Gosp. dr. Anton D u k i v) bil je včeraj upisan kot odvetnik s sedežem v Pazinu. j— (/a Erjavčev spomenik in ustanovo) nahranili je po zadnjem izkazu v „Soči*' 240(5 gld. 8 kr. — (Stritarjevi zbrani spisi) obrezali hodo 100 do 120 tiskovnih pol ter bodo izšli na svetlo v 50 do 60 snopičih, obsežnih po dve poii v osmerki, vsak po 25 kr. Vsak teden izide jeden Rnopič, ali vsak drugi mesec jeden zvezek, tako, da bode izdajanje vseh spisov trajalo nekaj nad leto dnij. V prav elegantnem pozivu na naročho, katero razpošiljata založnika Kleinmaver in Bamberg iž-pregovoril je g. Stritar v priporočilo nekaj prav srčnih in lepih besed in mi smo preverjeni da se bode izpolnila njegova želja, da bode občinstvo slovensko njegove spise vzelo in bralo, z veseljem in hvaležnostjo bralo. — (Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) je imelo dne 1. junija svojo X. sejo. Navzočni: prvomestnik Tomo Zupan; pod-piedaednik L. SveteC; odborniki: dr. vitez Bleivveis Trsteniški, Iv. Hribar, M Močnik, dr. Vošnjak, J. Žičkar, A. Žlogar, And. Žumer. Prvomestnik naznanja ugodni uspeh poklonitev pri p. n. kneznad-škofu v Gorici in škofu v Trstu. — Zapisnikar naznani, da so vsi sklepi iz prejšnje seje izvršeni. Zagotovi se podpora neki šoli ob jezikovni meji. Neki otroški vrtnarici se prošnja usliši. Prošnja nekega šolskega vodstva se odbije. Več predlogov podružničnega Tržaškega načelništva so odobri. Sklene se, da bo letošnja velika skupščina v Trstu v torek,' 19. julija. Razgovor o opravilih velike skupščine — Slavna načelništva podružnic naj se pričujočim opozarjajo, da dopošljejo Čim prej mogoče potrebne izkaze in nabrane svote. Glede §. 10. velikih pravil velevanega pobiranja denarnih dones kov velja kalendrovo leto. Isto tako naj podružnice pravodobno naznanijo svoje zastopnike — oziroma pooblaščence za veliko skupščino. Samoumevno je, da podružnični zastopniki potujejo k veliki skupščini ob svojih — ne pa ob podružničnih stroških. — (»Slavnostno kantato"), katera se bode pela pri blagoalovljenji zastave slovenskega delavskega pevskega društva „Slavec" dne 10. julija t. 1. in katero je zložil om -njenega društva častni član prečastiti g. S. Gregorčič, uglasbil je gospod Ant. Fdrster v Ljubljani, se ravnokar tiska. — (Odbor „ Gl asbene Matice") izpolnil je vročo željo učencev, ter jim priredil pretekli četrtek izlet na „Dren i kov vrh." Ob 3. uri popoludne dospelo je glavno krdelce tjakaj, sledili so potem družbeniki, po 5. uri pa g. dijaki, člani moškega zbora, večina g. odbornikov, in prijatelji narodne mladine. Veselo društvo, broječe nad 150 osob, uživalo je pri ugodnem vremenu nekaj prav krasnih ur. Gospod Grbič vodil je petje, gg. pl. Janušovskv in Eberhard razne igre. Gosp. Ravnikar ml. bil je ,Stuwer", gospica Daneševa pa „Kasa" v katero so padali karnni — za Narodni dom. Rodbina Kos oskrbela je godbo, šestorica mladih gospodov pa priredila telovadbo na drogu. Kretanje teh telovadcev občudovalo je mlado in staro. Kar se je nekdaj vidilo redkokrat pri akrobatih, to delajo gg. Plhak, Mlakar, Ferlin, Mejač, Moos in Hariš. — Naudušeno pozdravljen bil je predsednik Glasbene Matice gospod Fran Ravnikar pri dohodu. Gosp. Dolenec izrekla je v imenu učenk g. Dreniku za hvalo za prijazni vsprejem, jednako zahvalo izrekel je g. Ravnikar gospej Drenik-ovej ki je vodila obilni gospodinjski del te vesel ce. — (Mrtvoud) zadel je danes dopoludne postreščeka št. 11 do mrtvega — (Žavska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda) vabi na občni zbor v nedeljo dne 12. junija t. 1. ob 4. uri popoludne v gostilni g. Janeza Hausenbichlerja v Žavci. Dnevni red: 1.) Sprejem nouh udov. 2.) Predlaganje računov za preteklo društveno leto.. 3.) Volitev novega odbora. L) Nauveti. — Po zborovanji prosta zabava. — (Z Vrhnike) se nam piše, da bode po vseh pripravah sodeč jutranja veselica prostovoljne poŽArne brambe na Verdu izredno lepa in da se pričakuje mnogo tujcev, ki bodo pri tej priliki lahko pokusili izvrstno Frohlichovo pivo. — (Požar.) Po neprevidnosti otrok pogorela ie v Smolincih v Slov. goricah dne 31. maia kočarja Alojzija Fekonje hiSa. Požar razširil se je tako hitro, da niti živine neso mogli rešiti in je 3 goved in 3 prašičev zgorelo. Materi, ki je hotela rešiti svoje dvoletno dete, kar se jej pa ni posrečilo, unela se je obleka in opekline so tako hude, da bode najbrže umrla. — (Naznanilo.) Uvidevši velik pomen „sokolskega društva" posebno za nas, zveste mejaše ob laškem kraljestvu se nesmo zbali težavnega dela, da bi oživili tudi mej nami zaželjenega „Sokola". Ker pa smo spolnih že 28. aprila t. I. društvene postave od 15. novembra 1867 I. §. 4 in §. 5. z vsemi pogoji, in ker nam ni došla po §. 6. iste postave nobena prepoved v štirih tednih po izročeni prošnji, za to sme našo društvo po §. 7. omenjene postave začeti svoje delovanje Po § 9. naših pravil skliče se v kratkem prvi občni zbor, v katerem se prečitajo pravila in izvrši dnevni red po §. 10. sokolovih pravil. Natančneje o tem določi v prihodnji „Soči". V Gorici, 2. junija 1887. „Goriškega Sokola" osnovalni odbor. — (V kranjsko hranilnico) uložilo je pretekli mesec 2092 strank 554.615 gld., 2168 .strankam se je 473.010 gld. 37 kr. izplačalo. — (Bolgarska slovnica.) V Hartlebno-vej knjigotržnici izšla je sedaj knjižica „Die Kunst die Bulgarische Sprache leicht und schnell zu er-1-rnen von Fr. Vymazal", ki stane vezana 1 gld. 10 kr. To je tretja bolgarska slovnica v nemščini. Prva je izšla na Dunaji 1853. leta. Spisal jo je Kirjak Cankov, oče sedanjega vodje bolgarske opozicije. Druga je izšla v Bolgradu leta 1869. Spisal jo je dr. Berron, profesor na tamošnji gimnaziji. Pri tem naj omenimo, da je Fr. Vymazal spisal tudi češko, poljsko, srbsko in rusko slovnico za Nemce. — (Iz Šmartna pri Litiji) se nam poroča, da je tamošnja šola zaprta zaradi škarlatinke in davice (difteritis), za katero je že nekoliko otrok pomrlo. — (Razpisani službi.) Matej Lazar, profesor na c. kr. višji gimnaziji v Gorici, stopi koncem šolskega leta v stalni pokoj. Razpisano bode učiteljsko mesto za naravoslovje in prirodopis, katero ima sedaj rečeni gospod, kakor je tudi že razpisano jednako mesto na c. kr. višji realki v Gorici, namreč ono, katero je imel pokojni pisatelj slovenski Fran Erjavec. „Soča." Telegrami „Slovenskomu Narodu''; Praga 4. junija. V tiskovni pravdi proti „Deutsche Volkszeitung" bil glavni urednik Schuppli obsojen na jedno leto teške ječe, po prestani kazni iztira se iz dežele. Odgovorni urednik Wolf bil obsojen na 2 meseca zapora in 300 gld, izgube na kavciji. Mons 4. junija. Ker je oblastvo zaprlo socijalistov vodjo Fauviauxa, začeli so se v Jemappe u, kjer so bili socijalistov vodje zbrani, delavci zbirati. Po brezuspešnem pozivu, naj se razidejo. razgnali so jih vojaki z orožjem. Več ranjenih. Rim 4. junija. Zbornica skoro jednoglasna vsprejela dnevni red. Izjava vlade, da se bode glede Massaue nadaljevala dosedanja politika, vzame se na znanje. London 4. junija. Pri konservativcev shodu v' Walverhamptonu napadal Churchill jako ostro vojno in pomorsko upravo. Rekel je, da niti vojska niti mornarica za vojno nesta dovolj pripravljeni in naštel je vse kričeče hibe v vojni upravi. Strassburg1 3. junija. Knez črnogorski semkaj dospel in se odpelje jutri ali pojutr-šnjem v Vichy. Razne vesti. * (Premeščenje zvonika.) V Ameriki že davno ni nič nenavadnega, da se cela poslopja prestavijo iz kraja v kraj in podjetni Jonatan so i kar nič ne plaši premestiti v Novem Yorku 3—5 nadstropno hišo iz jedne ulice v drugo. V Evropi pa ?e tega ne poznamo, a polagoma se bode to tudi pri nas udomačilo. Te dni bodo v Bologni zvonik cerkve v Trettu, tik „Porta Lame" za šest metrov naprej pomaknili. „LJUBLJANSKI ZVON" *«fc«»Ji (l »2—50) za vse leto gld. 4 60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Tržne cene v Ljubljani dnč 4 junija t. 1. ' *i it. Pšenica, hktl. ... 7 15 Ke*, n ... 4|87 Jočiuen, n 4 25 Oves, J ... S 25 Ajda, „ ... 4 22 Proso, ... 4 .'»5 Koru/.a, » . . . 5120 Krompir, n ... 2 -.7 ■ ... 12 Grah, n ... 13 — tfribl. * ... 11 — Maslo, kgr. . 1 — Mast, n — 64 Spoli frMo n, n 60 Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . Jajce, jedno . . . . Mleko, liter . . . , Goveje meso, kgr. Telečje „ „ Svinjsko „ „ KoŠtrunovo „ „ PiAanec..... Golob...... Seno, 100 kilo . . Slama, „ „ . , Drva trda,. 4 □ metr. - mehka, . mm 84 9til Meteorologično poročilo. i g Čas upa-Q j zovauja Stanje barometra v mm. Temperatura Vo-trovi Nebo Mokrim v mm, :g» 7. zjutraj 1 1 2. pop. "? 9. zvečer eo | 730-85 mm. 73'-98 mm. 733H9mm. 18 4 C 21 2" C 16 0 C sl.jz. si. zah. si. jz. obl. d. jas. obl. 12 80am. dežja. Srednja temperatura 18 5', za 13" nad normalom. Tujci: 3. junija. Pri Hi,>iiat Maver, Harfa, Landwist v. e Dunaja. — GUnsbergor W in F. iz Kaniže. — Marek, Schurbi, Kraiuv iz Celja. — Honigmann iz Kočevja. — Ma)y iz Beljaka. — PuhI iz Trsta. — Rupnik iz Planine. Pri tlMli«lt Uildebrand z Mouakovega. — Harrich, Lemberger, Spitz, Schmeidel, Schantz, Ebert z Dunaja. — Korber iz Prage. — VVeitzenfeld iz Budimpešte. — VVohl iz Gradca. — Rotner iz Ribnice. — Schiff^rmUller iz Kokre. — Preinitsch iz Divače Pri »vmtrljmkem cemarjl: Vogtberg iz Beljaka. — Saunig iz Gorice. Pri južnem kolodvoru: Trumler iz Gradca. — Pirnat iz Slake — Sargač iz Trsta. Pri bavarskem dvorni Rankl iz Ulma. — Pichler iz Sčavnice. — Lussnlg iz Drasic. — Gruber iz Kočevja. Umrli, so ▼ IJiinlJaiii: 2 junija. Lucija Dimnik, posetnica, BO let sv. Petra cesta 13, za vnetjem možg-tn. — Marija Pozenel, kasebnica, 76 let Kolodvorske ulice 2, za starostjo. 3. junija. Julija Mallner, uradnikova hči, 3 leta Rimska cesta 5. za fikarlatico. 4. junija. Fran Suster, komisijonar, 49 let, Mestni trg 7, za mrtvo« dom. V deželnej bolnici: 2. junija. Konfad Lavriha, trgovski učenec, 17 let za jetiko. — Marija Grošelj, dekla, 22 let za vročinsko boleznijo, — Marija Krzen, 38 let, za otrpnenjem možganov. — Josip G os ti nćar, gostač, 67 let, za starostjo. Poštne zveze. Prihod v IJuhlJano. Iz Novega meata vsak dan ob 2. uri popoludne. Iz Lukovoe vsak dati ob 5. uri 25 minut popoludne. I/. Kočevja vsak dau ob 6. uri 20 minut popoludne. Iz Kamnika vsak dan ob 9. uri 5 minut dopoludne. Iz Polhovega gradom, in Dobrovo vsak ponedeljek, Bredo, petek iu soboto ob 9. uri 15 minut dopoludne. Iz Iga vsak dan ob 8. uri 30 minut zjutraj. I ID-cLnaOslra, boiza dne 4. junija 1.1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. 81-80 — gld. 81-85 Srebrna renta.....„ 82-95 — „ 83 — Zlata renta......„ 112 76 — „ 112 95 ii°/0 marčna renta .... „ 97 25 — „ 97*10 Akcije narodne banke . . » 8 6-— — „ 886-— Kreditne akcije.....„ 287-90 — Z 28720 London.........127— — „ 127 — srebro........» —•— — , —•— Napol..........10-07«/, - , C kr. cekini......n 5*97 — „ Nemške marke.....* 62327t — » 47. državne srečke Iz 1. 1854 25'i gld. 129 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 „ 163 n Ogerska zlata renta -1'Vo...... 103. „ OgerBka papirna renta ;>' „..... 88 „ 570 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 105 „ Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 116. , Zemlj. obč. avstr. 41/,"/,, zlati zast. listi . 126 „ Prior, oblig. Elizabetiue ZHpad. železnice — „• Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100 „ Kreditne srečke.....100 gld. 176 „ Rudolfove srečke.....10 „ 18 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 106 „ — j Trammway-dru8t. velj. 170 gld. a. v. . 233 „ — „ Podpisani kliče vsem tovarišem in prijateljem, od katerih se ni mogel pred odhodom iz Ljubljane osebno posloviti srčni ...\» adravjel" ' Xj-u.đ.o-v-llc 2*/£le,lcmur, j črkptfavpc 1008 6-98 62-32'/, — kr 75 a 25 ! 50 „ 60 , 60 „ n 50 • . 76 , ji r >>^^>^^ '^■s/'^sW' ^/S^ ^^k/ "^s^ ^s^f' ^^la^ Ernest PetriČ, | orgljarski mojster, ^ I^etir«, n.-i^p sit. 65, ^ se priporoča prečastitim gospodom župnikom, ozi- W roma cerkvenim predstojniStvom za zgradbo novih # 1 ter prevzame tudi vsako popravo starih; isto tako izrsuje vsa v to stroko spadajoča dela, o poroštvu A£ nizke cene in poštene postrežbe (414—1) CD p lr. K. pl. Titea tttockl, c. kr. vladni svetovalec in deželno-sanitetni por*.revah-e za Kranjsko. Izdelovatelj pošilja jo v zabojčkih po 12 steklenic za 1 gld. 36 kr, po poštnem povzetji. Poštnino trpe p. t. naročniki. V steklenicah a 10 jlt. v LJubljani samo v lekarni Pleooll, „pri angeljl". Dunajska oesta. V steklenicah a 15 kr. v Novem Mestu v lekarni Rizzloll in v mnogih lekarnah na Štajerskem, Koroikem, Primorskem, Tirolskom, v Trstu, Istri in Dalmaciji, (o—22) Is6e se izprašan mašinist. Kje? pove upravništvo „Slov. Naroda". (412—2) Spedicijski hureau za ces. kr. avstrijske državne železnice '■ Nasproti JOSIP STRASSER Nasproti kolodvora. v Inipruku na Tirolskem, kolodvora. Potovalna posredovanja v vse kraje. Natančne ju izvestja za vse obhode. Kombinovani in mejnarodni obratni obhodi. Specijalne uredbe za planinske obhode. Vozni bileti za Severno in Južno Ameriko, Afriko, Avstralijo itd. itd. (104—17) Rotterdama j vozijo vsako nedeljo Iz in J prekrasni parniki od ces. kr. Amsterdama j avstrijske vlade Koncesij onovane iiiu.be- v iiizozeiiisko-amerišfce Sovi Tort. Iz Inšpruka via Arlberg je najkrajša in najcenejša pot. 3' ¥ „Narodni Tiskarni" v Ljubljani prodaj Jurčičevi z m» znižani eeni. ■ 1. zvezek: Deseti brat. Kotnan. 9. zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski juniear. Povest iz 15. stoletja domačo zgodovine. ~- II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji, črtice iz življenja našega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. 3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smakova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenju. — V. (lolida. Povest po resnični dogodbi. — VI. Ko/lovska sodba v Višnji Gori. Lepa povesi iz stare zgodovine. I. Tihotapec Povest iz domačega življenja A, zvezek •>> v. j - : 5. zvezek: 6. zvezek: kranjskih "Slovencev. — II. (Jrad Koj inje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klo.štrrški žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest I. lici mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški viilpet. Povest. — III. Sin kmelskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Upe. Povest. —i V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja:—IV Rojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Crta iz življenja političnega agitatorja. Zve/ek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. 95 Dijaki \ dobivajo Jurčičeve \ „ Zbrane spise" po j 50 kr. izvod, ako f, j si naroče skupno / najmanj deset izvodov. Prodajajo se v (79—19) NARODNI TISKARNI" Kongresni trg, Gledališka stolba. L. Luserjev obliž (flaster) za turiste. Gotovo in hitro uplivujoče sredstvo proti kurjim očesom, žuljem, tako imenovani trdej koži na podplatih in petah i roti bradovicam in vsem drugim trdim izraskom kože. — Uspeh zajamčen^ — asF~ Cena škatljici 60 kr. a. v. "*sB Glavna razpošiljalnica: * L. Schwenk-ova lekarna v Meidliugu pri Dunaj i. Pristnega imajo v l.)ul>ljuni J. Swoboda, U. pl. Trnkoczv; v Kudolfovein D. Kizolli; v Celoyci A. Egger, W. Thurmwald, P. Birnbacber; v Breiah A. Aichinger; v Beljaku F. Scholz; v Uollv bergu A. Huth. Pristen samo, če imata navod in obliž varstveno znamko in podpis, ki je tu zraven; tedaj naj se pazi in o« I loč m* zahteva: Laserjev obliž (flaster) sa turiate**. (411—1) iVHOHnVttSraTC^illllllllVMBSlVHMMBI Ni ka kili zohnili bolečin vee, če se rabi »vetovnoslavn« in pristna o. kr. dvor. zobozdravnika DRP0PP ustna voda Boljša kako- vsak., druga zobna voda kot praesor-vutivno sredstvo proti vsom bolečinam zob in ust. Preskušena voda za grgranje pri kroničnih vratnih boleznih iti necbhoduo potrebna* pri rabi mineralnih voda. — Velika steklenica po gld. 1.40, srednja po gld. 1 in mala po 50 kr. Uspeh je zajamčen, če so točno tako rabi, kakor je predpisano. V zvezi z ustna vodo in «lr. POPF*a zobnim praškom in zobno pasto dobe se vedno zdravi in lepi zobje, kar je za ohranuuje zdravega želodca velike važnosti. Dr.Poppa zobna plomba je najboljša, kdor hoče sam zsdelavati otle zobe, s čimer so odstraui smrdljiva sapa. Dr. Popp-a zeljiščno milo se je z velikim uspehom uvelo ^oti izpuščajem kože vsako vrsto in Je tudi &«r~ posebno izvrstno za kopeli. "Vsa (rj r Arom. zobna pasta v kosih po 35 kr. ^Ana^er-in zobna pasta po gld. 1.22. Vegetabilični zobni prašek po 63 kr. Jr Zobna plomba po gld. 1. O l Zeljiščno milo po 30 kr. I*red kupovanjem ponarejene Anatlie-rin zobne vode se izrecno svari, ker ima t sebi zdravju .škodljive primesi, kakor je ana-(342—5) liza pokarala. Pismene naroobe izvršujejo se proti poštnemu povzetju. Glavna zaloga: Dunaj, I., Bognergasse Nr. 2. Dobiva se v Ljubljani pri lekarjih J. Swoboda, V. Mayr, U. pl. Trnkoczv, E. Btrschitz, G. Piccoli, dalje pri trgovcih C. Karinger, Vaso Petričič, Ed. Mahr, P. Lass-nik, bratje Krisper; v Postojini: Fr. Baecaric)»/lekar; na Krškem: F. Bomches, lekar; R. Engelsberger, trgovina z galanterijskim blagom; v Idriji: J. VVarto, lekar; v Kranji: K. Šavnik, lekar; Martin Pettau, trgovec, v Škofjej lx)ki: C. Fabiani, lekar; v Kočevji: J. Braune, lekar; v Ajdovščini: M. Guglielmo, lekar; v Litiji: J. Bonuš, lekar; v Metliki: Fr. Wacha, lekar; v Radovljici: A. Koblek, lekar; v Novem mestu • F. Ilaika, D. Ri-zoli, lekarja; A. Gustiu, trgovina z galanterijskim blagom; v Kamniku: J. Moćnik, lekar; v Trebnjem: J Ruprecht, lekar; v Cmomlji: J. Bla žek, lekar; v Vipavi: A. Leban, lekar. Hišwj™M novo zidana, z opeko krita, s :i sobami, kuhinjo, ki rjo, shrambo in vrtom, pripravljena aa KONtllno. prav slin d /elne c*ste, da se iz svobodne roke b ugodnimi po^oii v najem, oziroma proda. Na vprašanja odgovarja Fritlrlh IMnaeker, gostilničar pri Savskem mostu v Liliji. (35<*>—*) A Usojam se, p, n. gospodom naznanjati, da sem ^ 2 prevzel . i jostilnico Bisterške graščine ^ in da bodem stregel z iavratniiul vini, ICfininu- ^ A liauakim pivom in «lobriml jedili po liajnizji k ~2 ceni. Za kegljalce tudi ^ < kegljišče. ► i 4 (416—1) 4rw+ ^ripoiočaje se, prosim za mnogobrojni pohod. ^ Z velespoStovanjem ^ Andrej Zaje, ► reatavrster v rw^wt^ vv wwwwv „,,„.._,.. TISKARNI" so izšle in se dobivajo sledeče knjigo: I^r Ivan %l»of^ar. Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. Kr-iišnik. — Ml. 8U, 108 straiiij. Cena 2.^ kr., po pošti 30 kr. I4iie% j§er€^lirjaiii. Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. fc , tiOO stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. Selski župnik. Roman. Spisal L. Halfrij, poslovenil Vinko. — Ml. 8°, 201 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. /a ilm^oceiiliii korenom. Povest iz življenja kitajskih pogozdnikov. Spisal A. ./. Maksimov- Poslovenil J. P. Ml. 8°, 141 stranij. Stane lio kr., po pošti 30 kr. Pariz v Asiiwllžl. Roman. Francoski spisal ltend Jjcfebvre. Poslovenil 0 * # Stat nominis umbrc. Ml. 8", 535 stranij. Stane dO kr., po pošti 70 kr. •I n i in k našega časa. Roman. Spina! M. Lermontov, poslovenil J. P. —■ Ml. 8°, 2B4 stranij. Cona 40 kr., po posti 45 kr. Dulfi'ovskl. Povest. Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr, m o v. Romun. Spisal Turgenjer, poslovenil M. Mdlovrh. — Ml. 8°, 32 pol. ('ena 70 kr., po pošti 80 kr. Casuikai-sfvo in naši časniki. Spisal * * * Stat nominia umbra. Ml. 8°, 19 p61. Cena 70 kr., po pošti 75 kr. ZjSl znižano ceno se morejo še dobiti sledeče slovenske lepoznanske knjige: I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Mbit. — Žlvotopisje, spisal Itajč Boi. — Prešern, Prešorin ali Preširen, spisal Fr. lAvstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisiil dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Čegava bode, noveltca, spisal .7. Ogrinec. Velja .... 15 kr. V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hostnik' Velja.................25 kr. Za oba zve/.ka naj se priloži še 10 kr. poštnine, sa posamezne zvezke pa 5 kr. MARTIN POVERAJ, civilni in vojaški krojač. Tecl.ira.SL najnovejša zaloga oblek. ^ !■ —35 Cela obleka Salonska „ , PomlaIž;-I_ij-a."tol3a.x3.a Postajo Terbiž..... Rateče-Bela Peč . Kranjska Gora . . Dovje . . . . . Jesenice .... Javornik . . . . Lesce-Bled . . . Radovljica (m. p.) . Podnart-Kropa . . Sv. Jošt (m. p.). . Kranj..... Loka . . . . . Medvode . . . . ViŽmarje . . . . Ljubljana, Rud. žel. Ljubljana, juž. žel. odh. Osobni vlaki prih. XjJ*a."bljaxa.ei-Tex"tal:ž; P o is t n j o 1. 2. 3. 1. 2. 3. 1. 2. 3. razred razred razred ijitraj popoldne lftter 4.00 1.10 6.20 Ljubljana, ju/,. Žel..... 4 1»; 1 30 6.36 Ljubljana, Rud. žel. . . . 4.30 1.46 6.49 Vižmarje....... 4.5ti 2.19 7.14 5.16 2.42 7.34 6.22 2.49 7.40 541 3.16 8.07 Sv. Jošt (m. p.)..... 5.50 3.23 8.14 6.08 3.43 8.36 6.20 3.56 8.49 6.27 4.03 8.56 6.44 4.20 9.13 7.00 4.34 9.28 7.12 4.46 941 7.21 4.55 9.50 Rateče-Bela Ptč .... 7.25 5.00 9.55 Terbiž........ ijutraj popolndne mier. odh. - -JI Osobni vlaki 1. 2. 3. 1. 2. 3. 1. 2. 3. razred razred i razred tjulnj 6.35 6.39 6.48 6.59 7.12 7.26 7.32 7.45 8.02 8.11 8.29 8.39 8.56 9.21 9.37 9.55 dopolndi« dopolmliu 11.40 11.45 11.55 12.07 12.21 1237 12.43 12.56 1.14 1.24 1.46 1.57 2.18 2.48 3.03 3.20 popolidn« 6.25 6.29 6..-J8 6.49 7.02 7.16 7.21 7.33 7.50 7.58 8.15 8.23 8.40 9.04 9.18 9.33 lTtfo. GOSTILNA ,PRI BAVARSKEM DVORU'. Dunajska cesta, — tik kolodvora Južno železnice. Zahvaljevsje se za mnogobrojni obisk v gostilni „FRl LOZARJI" m sv. Jakoba trgu svojim vsakdanjim gostom in slavnemu občinstvu naznanjam, da sem sedaj v najem vzel gostilno „Pri Bavarskem dvoru" (Bairisclier Hof), kjer bodem stregel slavnemu občinstvu z dobrim Koalerjevlm carakian pivom, izvrstnimi dolenjskimi, blaelJaktnU, enilral istrijanaklml in originalnimi dolenje-avstrljsklml vini iz Ketaa. Zajutrk je zmiroin okusno pripravljen, isto tako kosilo in večerja. Za potovalce je mnosjo sob prirejenih, isto tako za voznike velik hlev za živino in prostorno dvorisee. Za mnogobrojni obisk se priporoča, zagotovi jaje najboljšo postrežbo (402—2) Ivan Kosar, gostilničar „Pri Bavarskem dvoru". jtKItttKKKKKKKKKI FERD. BILINA & K ASCH "v Ijjto."bija.nl, ŽldOTSkie vlIIco, priporoča svojo veliko zalogo najboljše baže po jako znižani ceni, in sicer: stoječe In zavihane kroge^cc za gospode, liuuišcte za gospođe, pre«lsx*ajee za gospode, vojaške ovratnike, duhovniške ovratnike a kollerom. Tudi priporočamo za rabo pri univerzalnem Celluloid-perilu, da bo beljo ohranijo gumbne luknje, nafto »trat-niske, mansetne in prsne gumbe in nalašč za to prirejeno mtlo. Najnovejši ovratniki in nianaetl Iz sifona bo vedno v zalogi po najnižji ceni. — Kdor jih vzame po dvanajst vkupe, dobi rabat. Za poletno sezono. Velika izher najnovejših rokovie za gospode, dame in otroke iz svile in sukanca, različne dolgosti in barve, da so iz dobrega blaga in dobro urezane, se jamči. Vse najceneje. Najnovejše kravate za gospode od 10 kr. do 1 gld. 50 kr. so vedno v zalogi. ' (413—1) *KXK**K**XKX*X*XX**KK**K**X prodajata najbolji« in najoenejle oljaokato "barvo. IoJko is* lastnega izdelka, na debelo ln drobno, nadalje prstene in kemične barve in čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87—89) 1 TTTDT TAVA ™ frančiškansko cerkvijo, v hlst T TTTTIT T AHA f L J UD L J AH A. gospoda J. VUhar-ja niš. Štev. 4. LJUDljJAllA. > Vsakovrstne stroje za obdelovanje lesa za žage, tesanje, stavbene mizarije in mizarijo za hišno opravo, za tovarne, ki izdelujejo parkete, klince, sode, vozove, zaboje in stole; Nt roje, ki se gonijo specijalno a roko ali nogo: ploščate in krožne žsge (Band- umi Kreissage*), stroje za žlebanje in dolbenje (Frasa- und Stennn-Maschiuen) prodaja kot specijalitete (722—18; G. Tonnies-ova tovarna za stroje v Ljubljani. Nadalje se se priporoča za popolne zgradbe tovarn, izdelovanje transmiiij • kolesi mJermene iz kovanega železa ln z zvezami po najnovejših sistemih, ekrboe is železa ln kovine. Rogačka, Štajerski deželni zdravilni zavod. Južno železnična postaja: Pcljčane. Glasovite kisline z glavberjevo soljo, jeklene kopeli, zdravilnica z mrzlo vodo, ozdravljenje Z mlekom in siratko. — Glavno označe nje bolezni prebavljivih organov. Ugodno bivališče. Saisona od maja do oktobra. Prospekti ln naroftbe m stanovanja na ravnatelj stro. (168-6) Stalni aparati za napravo šumečih pijač, selterske vode, limonad, sodne vode, šumečih vin, piva itd. fieV .Točilni, ki so znotraj posrebreni. *W raa-Ant- 1 Novi majhni cena stalni aparat. Sifoni x malim ali velikim svodom so solidni ln so lahko olsto. al. IIRKYIA\\ — LACHAPELLE, J. Boulet&Co. naslednika, inženerja, izdelovalca strojev, Rne Boinod 31, 33 v^Parlaa. Podrobni ceniki pošljejo se franko. (216—10) Da omogočim vsakemu omisliti si, kar je v vsakej sobi nnj-praktičnejo in najlepše, nastavil sem svojim divanom za malo časa nizko osno Moji divani preoblečeni so z modernim, trpežnim blagom, ki ne izgubi barve. Za dobro dalo se jamči. Divani imajo pod sedežem predalo, a na zahtevanje izdelujem jih tudi brez istega. Resnim kupcem Da deželi pošljem, če želijo, uzorce blaga franko. Gornja nizka oena velja le za malo Časa, torej prosim, se pravočasno oglašati z naročili, za katerih najboljšo izpeljavo se jamči. f iapeetrar v Ljubljani, Kljuoarske ulice št. 3. ^."Vsa v mojo stroko spadajoča dela, n. pr. salonske žimnice, posteljne uloge i. t. d., izdelujejo so po >rto in solidno. Popravo v mestu in na deželi "/emam in Izvršujem v občno zadovoljuost. (54—24) «*• s podolmnii na zahtevunj« znutonj in franko. ■ SHSBi Zahvala in priporočilo. valj nje svojim p. n. kupovalcem za do sedaj i ogo solnčnikoT Udano podpisani se zahvaljuje svojim p. n. kupovalcem za do sedaj skazano zaupanje in priporoča za to sezono svojo bogato zalogo lastnega izdelka, iz solidnega blaga, moderno narejenih in po nižjih oonah, kakor se dobivajo so I učinki slabie baze, ki se od drugod uvažajo; potem dežnike v jako bogatej izberi, vsake velikosti, barve in snovi, kakor: bomba*, apaooa, ooth, b otany , po ■vi a, svila, double-faoe-svlla itd., ravno tako na navadnih, kakor na patentovanlh avtomatnlh stojalih, ki so se tako hitro priljubili, z modnimi palicami, po najnižjih oenah. feSpoeij« lito to dežnikov: patentovani samootvorni, patentovani samo zaporni, v kovčegu shranljivi, dežniki s palioo od titanija ali pa s zlatim stojalom so vedno v zalogi. Dežniki se kaj naglo iu ceno na novo prevlačijo ali popravljajo, ter naročila z dežele lzvrSu-jejo se tofino po volji naročnika s poštnim povzetjem. Prekupcem pošlje se na zahtevanje obširne cenilnike. v Ljubljani, Mestni trg št. 15. (215~ Iz»latif ;" '.• mi uretinik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne". 0E 6^5^22628521918^^7^3^^34