številka 2 številka 2 e-_-_-g ■ ere LETO XII VeV • ■ e « '.•.»Z 'JW m m u m * i&Urcuvi INDUSTRIJA GUMIJEVIH, USNJENIH KEMIČNIH ,*e**weEllElleeBe»"e™»%11 IZDELKOV Amandmaji k ustavi SRS sprejeti Določajo tudi vlogo in odgovornost organizacij Socialistične zveze in zveze sindikatov. 27. december 1971 pomeni v zgodovini slovenskega naroda in posebej v razvoju njegove ustavno rti izredno pomemben mejnik. Tega dne so poslanci vseh zborov slovenske skupščine sprejeli in razglasili nove ustavne spremembe, vključene v 29 amandmajev, ter ustavni zakon za izvedbo teh amandmajev. Predsednik komisije za ustavna vprašanja tov. Sergej Kraigher je v obrazložitvi dejal, da izražajo ustavni amandmaji nadaljno stopnjo graditve slovenske države v okviru socialistične Jugoslavije. Našo republiko novi ustavni amandmaji uveljavljajo kot suvereno državo v sestavi SFRJ z vsemi značilnostmi in odgovornostmi socialistične samoupravne družbe. Predloženi ustavni amandmaji so nastali na osnovi zahtev, stališč in predlogov, glede katerih je bila dosežena enotnost tako v dolgi javni razpravi kot v sami ustavni komisiji. Značilno za sprejete ustavne amandmane je tudi to, da posebej doiodajo tudi položaj, vlogo in odgovornost organizacij Socialistične zveze in Zveze sindikatov v Sloveniji. Vlogo in odgovornost sindikatov ustavni amandmaji po večujejo zlasti pri uveljavljanju pravic delavcev v udeležbi na ustvarjenem dohodku, pri združevanju njihovega dela in sredstev, pri zaščiti pravic delavcev na podlagi dela in na podlagi solidarnosti in socialne varnosti, pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju, pri varstvu pravic delavcev, ki delajo pri zasebnikih itd. Pomembno in z razvojem delegatskega sistema vse bolj odgovorno pa bo tudi sodelovanje sindikatov v kandidatskem postopku in zagotavljanje vpliva delavcev na družbeno odločanje in uveljavljanje njihovih samoupravnih pravic v sindikatih. Republiški svet sindikatov Slovenije nam je poslal dokončno besedilo amandmana in priporočil, da ga v našem časopisu objavimo, da bi ga na ta način lahko spoznali vsi delavci. O sindikatih govori XXXI. ustavni amandma, ki se glasi: »Delavci, združeni v sindikatih, razvijajo in uresničujejo družbeno samoupravljanje in socialistične samoupravne družbene odnose, zagotavljajo svoj vpliv na družbeno odločanje in uveljavljajo svoje samoupravne pravice s tem da: — se zavzemajo za uresničevanje svoje neodtujljive pravice, da na podlagi dela v temeljnih organizacijah združenega dela in v vseh oblikah združevanja in poslovnega sodelovanja pridobivajo dohodek, upravljajo 7.adeve in sredstva družbene reprodukcije in odločajo o dohodku, ki ga kot del skupnega družbenega dohodka ustvarijo v različnih oblikah zdru-ženega dela in združevanja sredstev; — si prizadevajo za izboljševanje delovnih in življenjskih razmer z razvijanjem samoupravljanja, z večanjem produktivnosti dela in razvijanjem sodobne organizacije dela ob intenzivni upo rabi znanstveno-tehnoloških dosežkov ter s stalnim izpopolnjevanjem svojih strokovnih sposobnosti in znanja o zakonitostih razvoja družbe; — se zavzemajo za dosledno uresničevanje in zaščito pravic de- Predsednik sindikata tov. Štefan Marcijan je obrazložil XX. in XXI. amandma. Oba govorita o ustanavljanju organizacij združenega dela. To je za nas še toliko bolj pomembno, ker smo tako obliko dela že predvideli ob podpisu pogodbe s Semperitom. lavcev v združenem delu in delavcev, zaposlenih pri občanih, ki delajo z lastnimi sredstvi, ter organizirajo ustrezne oblike pomoči; — predlagajo družbene ukrepe v primerih hujše kršitve zamouprav- Leto 1972 - leto kakovosti Zvezna skupščina je na eni zadnjih sej v preteklem letu sprejela sklep o razglasitvi leta 1972 za leto kakovosti. Resolucija o kakovosti proizvodov m storitev ter o razglasitvi leta kakovosti je bila objavljena v Uradnem lestu s pripombo oziroma priporočilom, naj delovne organizacije »izhajajoč iz namena resolucije, ukrenejo, kar je treba, in zagotovijo, da preide težišče konkretnih akcij za izboljšanje kakovosti proizvodov in Imenovanja Decembra so bili štirje naši sodelavci premeščemi na druga de lovna mesta in ker je že v navadi, vam jih predstavljamo: Anton Lah, dipl. inž., do 1. L 1971 vodja delovne enote polizdelki, je imenovan za vršilca dolžnosti pomočnika direktorja proizvodnje. Jože Vuk, dipl. inž., do 21. 12. 1971 vodja r oz voj ne skupine I, je bil prav tako imenovan za vršilca dolžnosti pomočnika direktorja prolizvodnje. Naloge vodje delovne enote pol izdelki je prevzel dipl. inž. Aleksander Gaiger, vodje razvojne skupine I pa dipl. inž. Franci Gros. Vsem k imenovanju čestitamo in jim želimo veliko delovnih uspehov. storitev na delovne organizacije, zlasti tiste, katerih udeležba na trgu ima poseben pomen ...« Ker tudi v Savi posvečamo kakovosti naših izdelkov veliko pozornost, saj se dobro zavedamo, kolikšnega pomena je to za nas, smo vam pripravili nekaj izvlečkov iz Resolucije o kakovosti pro izvodov in storitev. Sestavek objavljamo na 2. strani. Nadaljevanje na 2. strani Žepni delovni koledar Te dni smo poslali v vse delovne enote zadostno število žepnih delovnih koledarjev. Skupno s službo za organizacijo proizvodnje smo ga pripravili zato, da boste natančno vedeli, kako bomo letos delali. Lani, ko smo delovni koledar tiskali sproti v glasilu ali Informatorju, so mnogi Savčani ostali brez informacije in so zato spraševali bodisi v uredništvu ali pa v SOP. Priporočam vam, da koledarček skrbno shranite, saj služi predvsem vam. Pa še to: Ta delovni koledar je bil pripravljen kot sestavni del gospodarskega načrta. Kolikor je v naši moči, bo v celoti veljal tak, kot je, možne pa so spremembe, bo diši zaradi nepravočasne dobave materiala, pomanjkanja električne energije ali drugih zunanjih vzrokov. O morebitnih spremembah boste pravočasno obveščeni, vi pa jih sprejmite z razumevanjem. Urednik Ijanja v delovnih organizacijah in dajejo pobudo za postopek, da se zaščitijo pravice delavcev in pravice delovnih skupnosti v temeljnih organizacijah združenega dela; — usklajujejo interese na temelju samoupravljanja, delitve po rezultatih dela ter vzajemnosti in solidarnosti in oblikujejo družbena merila za zagotavljanje svoje socialne varnosti; — spodbujajo samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje in v njih sodelujejo, krepijo njun demokratičen značaj in odgovornost za uresničevanje sprejetih obveznosti; — se zavzemajo za družbenoekonomske in politične odnose, ki omogočajo polno izražanje ter uresničevanje njihovih interesov; — zagotavljajo demokratičen kandidacijski postopek in sodelujejo pri izbiri kandidatov za organe upravljanja v organizacijah združenega dela, v interesnih skupnostih in za delegate v skupščinah družbeno-polltičnih skupnosti; — dajejo zahtevo Z» izdajo zakonov in drugih aktov, zastavljajo vprašanja samoupravnim, predstavniškim in upravnim organom, ki so jih dolžni obveščati o pomembnih družbenih zadevah, obravnavati njihova stališča in predloge, preden o njih dokončno odločijo«. Politične priprave na volitve v organe upravljanja je treba pričeti takoj Kmalu bo naokrog mandatno leto organov upravljanja. Po potrditvi zaključnega računa bo delavski svet sprejel sklep o razpisu volitev v delavski svet podjetja in v svete delovnih enot. Ko sva se o tem pogovarjala, je tovariš Franci Rakovec, organizator upravljanja dejal, da bodo morale biti politične priprave za volitve letos še posebno temeljite. Poleg polovice novih članov za delavski svet podjetja in približno 50 novih za svete delovnih enot bo treba skoraj za vse kolektivne izvršilne organe izbrati popolnoma nove ljudi. To pa bo zahtevalo izredno angažiranost družbenopolitičnih organizacij. Tehnične priprave na volitve ne zahtevajo tako obširnega dela, čeprav se bo tudi to kmalu pričelo, politične akcije pa morajo steči vsaj v začetku februarja. Pa še tole: aprila (ko bodo predvidoma volitve) bo treba iz- med 2800 delavcev izbrati 250—300 delavcev, ki bodo naslednje mandatno leto prevzeli odgovorno delo. Zaključni račun bo februarja V finančno - računovodski službi so nam povedali, da bo zaključni! račun za leto 1971 pripravljen do 22. februarja. Zadnji rok, ko mo ra podjetje vložiti zaključni račun službi družbenega knjigovodstva, je 28. februar, vendar ga morajo prej obravnavati in potrditi člani delavskega sveta podjetja v naši tovarni. Dipl. inž. Anton Lah Dipl. Inž. Aleksander Gaiger Dipl. inž. Jože Vuk Leto 1972 - leto kakovosti Nadalj. s 1. str. Resolucija o kakovosti proizvodov in storitev Kakovost proizvodov in storitev je pomemben dejavnik na področju gospodarstva in družbenega standarda. Zato terja vprašanje kakovosti proizvodov in storitev posebno pozornost. Sedanja stopnja našega družbenega in gospodarskega razvoja ter dosežena raven produkcijskih sil in socialističnih produkcijskih odnosov terjata, da se bistveno spremenijo pojmovanja in politika na področju kakovosti proizvodov in storitev, in sicer v smeri njenega nenehnega zboljšanja in še večje pritegnitve vseh dejavnikov, ki se na določen način zanimajo zanjo in ki lahko vplivajo na njeno zboljšanje. Kakovost proizvodov — velik pomen za potrošnika V vse ostrejši konkurenci na domačem in svetovnem trgu pomeni kakovost proizvodov in storitev v sodobnem svetu dejavnik, ki je prvorazrednega pomena za nacionalno ekonomiko, zlasti s stališča vključitve v mednarodno delitev dela. Zato skrb za kakovost ni samo stvar delovnih organizacij, temveč postaja čedalje bolj stvar vse družbe. Zastarelo je pojmovanje, da je treba kontrolo kakovosti organizirati in za- ne kakovosti. Zato si prizadevajo ustvariti) kadrovske in druge pogoje, ki naj bi jim omogočili in zagotovili kvalitetno proizvodnjo. To je že dalo določene uspehe, vendar ti še niso zadovoljivi. Podoben je položaj za organizacije, ki opravljajo razne storitve (na področju prometa blaga idr.). Potrošniki raje kupujejo tudi lepo oblikovane izdelke Po drugi strani kaže širok krog individualnih potrošnikov čedalje večje zanimanje za vprašanja kakovosti proizvodov in storitev in čedalje bolj organizirano nastopa v boju za boljšo kakovost. Tehnična estetika, ki sloni na okusu in navadah potrošnikov, dobiva vsak dan večji pomen in čedalje bolj vpliva na kakovost proizvodov in storitev. Sistem informacij kot učinkovito sredstvo za obveščanje javnosti o pomenu kakovosti proizvodov in storitev je v praksi vsak dan bolj v rabi. Veljavni normativni akti, ki se nanašajo na kakovost proizvodov in storitev (jugoslovanski standardi, predpisi o kakovosti živil, predpisi o atestiranju posameznih proizvodov idr.), kakor tudi kontrole kakovosti, M se organizira in izvaja v delovnih organizacijah in drugod, imajo določen pomen za kakovost proizvodov in storitev in vplivajo nanjo. Vendar so tudi tu potrebna večja prizadevanja in več sistematskega dela. vprašanje ter se nenehno izpopolnjuje, česar pa ne bi mogli reči za našo državo. V mnogih državah je poleg tega v sistem strokovnega in visokega izobraževanja kadrov vključeno tudi proučevanje kakovosti proizvodov in storitev, medtem ko delamo pri nas v tem pogledu šele začetne korake. Tudi naša dolžnost Izhajajoč iz povedanega je za zagotovitev čim boljše kakovosti proizvodov in storitev v prihodnjem obdobju potrebno: 1. da postane vprašanje kakovosti proizvodov in storitev skrb vse družbene skupnosti; 2. da delovne organizacije, m sicer proizvajalne in tudi storitvene, z ustreznimi ukrepi (tehnično-telinološkimi, usposabljanje strokovnih kadrov idr.) nenehno zboljšujejo kakovost svojih proizvodov in storitev; 3. da se z normativi kakovosti proizvodov in storitev zagotovi njihova kakovost; 4. da se zagotovi učinkovit sistem kontrole kakovosti izdelkov tako v delovnih organizacijah kakor tudi po družbenopolitičnih skupnostih in njihovih organih; 5. da se individualni potrošniki — občani še bolj zavzemajo za vprašanja kakovosti proizvodov in storitev in s svojimi predlog, in pobudami prispevajo k nenehnemu zboljšanju kakovosti; 6. da se k reševanju razrili vprašanj na področju kakovosti proizvodov in storitev še bolj pritegnejo znanstvene in strokovne organizacije. 7. da pristojnii organi in organizacije s sredstvi informiranja (tisk, radio idr.) obveščajo javnost o vseh svojih ukrepih v zvezi s kakovostjo proizvodov in storitev in da s temi obvestili vplivajo na javno mnenje kot dejavnlilk, ki je pomemben za politiko in za ukrepe, s katerimi naj se ta politika Da bi zagotovtili boljše pogoje itn da bi začeli trajno akcijo za zboljševanje kakovosti proizvodov in storitev razglaša zvezna skupščina leto 1972 za leto kakovosti v Jugoslaviji. PO UL Mladinska konferenca Mladinska organizacija tovarne Sava Kranj je imela v petek, 14. januarja 1972 svojo redno konferenco. Poleg članov konference so bili vabljeni tudi predstavniki političnih organizacij podjetja, občine in predstavnikov gumarskih podjetij v Jugoslaviji ter kranjskih podjetij. Gostje mladinske konference so bili: direktor tovarne Sava tov. Janez Beravs, podpredsednik delavskega sveta podjetja tov. Jože Vuk, predsednik sindikata tov. Štefan Marcijan lin namestnik sekretarja ZK Slobodan Dinič. Svoje predstavnike so poslala naslednja gumarska podjetja Jugoslavije: Borovo, Ris, Rakovica, Vulkan, Pirot — Dimitrograd. Na konferenci je bila tudi edina predstavnica kranjskih podjetij, in sicer iz Tekstilindusa. Med gosti sta bila tudi predstavnika občinskega komiteja ZMS, in sicer predsednik tov. Zvone Filipovič in sekretar tov. Edi Resman. Delovno predsedstvo konference je vodil tov. Štefan Zrinski, ostala dva člana predsedstva pa sta bila tov. Ernest Mikoletič in tov. Lado Mraz. Konferenci je bil predlagan naslednji dnevni red: 1. Poročilo o delu mladinske organizacije v preteklem obdobju 2. Reorganizacija in pravila mladinske organizacije Kakovost proizvodov in storitev je pomemben dejavnik na področju gospodarstva in družbenega standarda. gotoviti izključno v proizvodnji, ne pa tudi v naslednjih fazah od proizvajalca do končnega potrošnika. To pomeni, da bi se morale za kakovost zavzemati in zanimati ne le proizvajalne organizacije, temveč tudi organizacije, ki se ukvarjajo s prometom, potrošniške organizacije in tudi neposredni potrošniki. Z bolj organiziranim in aktivnim prizadevanjem neposrednih potrošnikov občanov pri vprašanjih kakovosti proizvodov in storitev je mogoče prispevati k njenemu dvigu, kar ima neposreden pomen za same potrošnike, zlasti kadar gre za proizvode in storitve, ki jih vsak dan uporabljamo. Kvaliteta izdelkov je vedno boljša Dejstvo je, da so se začela med proizvajalci že spreminjati pojmovanja in pogledi o ravni in pomenu kakovosti njihovih proizvodov. K temu jih čedalje bolj silijo pogoji gospodarjenja in želje po čim boljšem plasmaju njihovih proizvodov. Razen tega je pomembno tudi to, da postavljajo posamezni veliki potrošniki (velike integralne skupnosti, veliki tehnični sistemi idr.) proizvajalcem glede kakovosti njihovih proizvodov vse pogosteje ostrejše tehnične in druge pogoje, da bi mogli uspešneje in bolj kvalitetno opravljati svoje naloge oziroma dejavnosti v sodobnih pogojih gospodarjenja. To vpliva na določen način na proizvajalce, da morajo proizvajati in dobavljati proizvode ustrez- Viden napredek kakovosti proizvodov Kar zadeva kakovost proizvodov in storitev, smo dosegli pri nas zadnja leta viden napredek, dejstvo pa je, da s tem še ne moremo biti zadovoljni. Dosežena kakovost iim tempo njenega dvigovanja na višjo raven še vedno zaostajata, če ju primerjamo z mednarodno ravnijo in mednarodnimi prizadevanji v večin držav za nenehno zboljšanje kakovosti proizvodov in storitev. To otežuje vključitev naše države oziroma našega gospodarstva v svetovno gospodarstvo in mednarodno delitev dela. Po drugi strani pa ima to neugodne posledice za gospodarska in družbena gibanja v državi ter za splošna prizadevanja in napore, ki so usmerjeni k dvigu družbenega standarda, zlasti življenjskega standarda delovnih ljudi, saj moramo upoštevati, da je vprašanje kakovosti proizvodov in storitev neposredno in tesno povezano z vprašanjem varstva koristi potrošnikov. Na visokih šolah študij preučevanja kakovosti proizvodov V gospodarsko razvitih državah, ki stremijo, da bi postale gospodarsko in ekonomsko uspešne, posvečajo vprašanju kakovosti proizvodov in storitev posebno pozornost. Po svojem pomenu in značaju je kvaliteta izdelkov splošno družbeno in sistemsko Sklepi konference ZK O konferenci ZK, ki je bila 3. decembra smo v 22/23 številki glasila obširno pisali. Komisija, ki je bila imenovana na konferenci in je imela nalogo pripraviti sklepe na osnovi poročil in razprave je sredi januarja končala odgovorno delo. Pripravila je devet sklepov, ki niso pomembni samo za komuniste, temveč za vse v Savi, zato jih objavljamo v glasilu. O njih se bodo podrobneje pogovarjali na sestankih — predvsem s stališča uresničevanja. SKLEPI VOLILNE KONFERENCE ZK SAVA KRANJ 1. Organi ZK v podjetju so dolžni v prihodnjem obdobju posvetiti veliko pozornost družbeno-ekonomski in idejno politični usposobljenosti članov ZK. Ta usposobljenost pa ne sme biti samo formalna (splošna), temveč mora članom ZK omogočiti, da se lahko v raznih sredinah z argumenti bore za izvajanje politike ZK. 2. Predlagana reorganizacija dela ZK v podjetju mora zagotoviti večje angažiranje komunistov v reševanju vseh problemov s katerimi se srečuje pri svojem delu. ZK mora skupaj z drugimi družbeno-poli-tičnimi organizacijami v delovnih enotah postati v še večji meri nosilka interesov vseh delavcev in njihova avantgarda pri reševanju odprtih problemov. Da bi lahko uspešno opravile to nalogo lahko vse družbeno-politične organizacije v delovni enoti ustanove svoj politični aktiv. 3. Odbori organizacije ZK so dolžni stalno spremljati in analizirati dogajanje s svojega področja ter predlagati delovni konferenci določene ukrepe in akcije v skladu s predlaganim programom dela, ki mora biti novo izvoljenim odborom osnova za postavitev ustreznih akcijskih programov. 4. Oddelki ZK so dolžni v bodoče večkrat tudi odkrito razpravljati o delu in postopkih članov ZK in tako odpravljati vse slabosti v naših vrstah. Na ta način se bo ugled članov ZK povečal, kar je odločilnega pomena za uspešno izvajanje politike ZK. 5. Kljub temu, da smo v zadnjem času sprejeli v ZK precej novih članov, pa ne moremo biti zadovoljni z njihovo strukturo. Prizadevati si je treba za sprejem večjega števila delavcev iz neposredne proizvodnje in mladine. Samo na ta način bomo dokazali, da je ZK delavska organizacija, in da se bori za njegove interese. 6. Novo sprejetim članom ZK je treba posvetiti več pozornosti. Nekaj formalnih predavanj prav gotovo ne zadostuje, temveč je potrebno z novimi komunisti delati več osebno pri izvrševanju konkretnih partijskih nalog. Le tako se bodo ti čutili odgovorne za zagovarjanje in sprovajanje politike ZK. 7. Prizadevati si je treba, da se bo tudi podjetje reorganiziralo v skladu z 21. in 22. ustavnim amandmajem ter tako omogočilo delovnim ljudem neposrednejšo možnost odločanja o njihovih rezultatih dela. 8. Ustrezni odbor ZK naj razmisli o možnosti, da bi bolnim in ostalim članom ZK pomagal moralno in materialno. Na ta način bi se pripadnost organizacije prav gotovo močno povečala. 9. Vsi organi ZK v podjetju so dolžni, da razvijajo informativno dejavnost v taki obliki, da bodo člani pravočasno seznanjeni z vsemi bistvenimi dogajanji, ki lahko vplivajo na aktivnost članov. 3. Referat predsedrtika o bodočih nalogah mladinske organizacije 4. Razprava 5. Razno Predsednik mladinske organizacije tovarne in delovnega predsedstva tov. Štefan Zrinski je pozdravil vse goste, nakar je prešel na prvo točko dnevnega reda. Tov. Ernest Mikoletič je prebral poročilo o delu mladinske organizacije v preteklem obdobju, ki obsega vse dejavnosti mladinske organizacije. Prebral je tudi sklepe konference mladinske organizacije, ki so bili sprejeli v decembru 1970, in poročal o udeležbi mladih v samoupravnih organih, delu organov konference mladinske orga-nizadije: delu predsedstva, kadrov-sko-izobraževalne komisije, športne komisije. Podal je tudi finančno poročilo. Lado Mraz, referent za sodelovanje z mladinskimi organizacijami gumarskih podjetij Jugoslavije, pa je poročal o delu koordinacijskega odbora gumarskih podjetij Jugoslavlije. Predsednik mladinskega aktiva štipendistov je poročal o delu kluba štipendistov. Glede na to, da so za drugo točko dnevnega reda dobili vsi udeleženci konference gradivo, je predsednik predlagal, da se o tem v razpravi dokončno odloči in po trdi. Prisotni so se s tem strinjali. Nato je bil na vrsti referat predsednika, po njem pa razprava na vse točke dnevnega reda. Razprava je bila zelo živahna. Sprejetih je bilo več pomembnih sklepov. Zamenjali smo nekatere člane predsedstva mladinske organizacije, nekatere zaradi prezaposlenosti, druge, ker so odšli iz podjetja, nekateri pa so blili neaktivni. V razpravi se je pokazalo, da je bilo delo mladinske organizacije uspešno. Očitno pa je, da bi lahko mladinsko organizacija, glede rta možnosti, ki jih ima, storila mnogo več. Bila je tudi izražena želja, da bi se mladinska organizacija bolj povezala z ostalimi političnimi organizacijami v tovarni (ZK in ZS). Po končani razpravi so mladinsko konferenco pozdravlili še gostje konference. Po konferenci je bil tudi zabavni večer s plesom, na katerem je igral ansambel »FRENKT«. Medtem ko to poročamo, pripravlja komisija sklepe, ki jih bomo z dodatnlim materialom objavili v naslednji številki. ANDREJ VALENČIČ Zahvali Sodelavcem iz skladišča gotovih izdelkov in skladišča Merkur se ob smrti mojega očeta lepo zahvaljujem za venec in izrečeno sožalje. Minka Ropret Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so mi v času moje bolezni in ob odhodu v Invalidski pokoj kakorkoli pomagali. Še posebno pa se zahvaljujem socialnim delavcem in sindikalnemu odboru za storjene usluge. Bogomir in Ljuba Gajser Starši, ki imajo za svoje otroke čas, storijo zanje več, kot starši, ki imajo zanje samo denar - Reportaža: Velopnevmatika Prispodoba marsikomu ne bo všeč. žal, marsikomu pa bo, kajti... Pri nas pogosto razpravljamo, kaj vodja delovne enote pravzaprav je. Teoretično so se tega vprašanja lotevali psihologi, sociologi, ipd., za nas, za Savo pa lahko vzamemo resno dve trditvi, ki sta bili doslej zapisani v našem glasilu: Vodja mora biti z delavci pošten in korekten ter mora skrbeti za svojo enoto zelo odgovorno, z ljudmi mora ravnati tovariško, prisluhniti mora njihovim težavam in jim pomagati. Ko sem se pripravljal na tole reportažo, pa se je pojavilo še tretje mnenje, ki je bilo vzrok, da sem v zaglavju tega članka napisal to staro resnico: vodja delovne enote je kot skrben oče. Seveda ne bi rad, da M kdo te besede zmaličil — pač tako, kot si jih v trenutnem razpoloženju razlaga. V vseh treh primerih, ki sem jih navedel, gre predvsem za bistveno vprašanje: kako naj ravna in dela vodja, da bo delovna enota dosegla najboljše delovne uspehe. Skozi vrsto zapisov, ki jih objavljamo o naših delovnih enotah, boste morda sami presodili. To pot smo imeli razgovor z našim najmlajšiim vodjem delovne enote (najmlajšim po stažu vodje) Francem Sušnikom, dipl. inž., delovna enota velopnevmatika, ter... Po številu zaposlenih drugi »V delovni enoti velopnevmatika, kamor sem prišel za vodjo pred štirimi meseci, je vseh zaposlenih 257, tričetrt je žena in deklet, od vseh pa 15—20 % mladih. Zaradi specifičnosti proizvodnje je tudi strokovna zasedba razmeroma močna: vodja delovne Selitev »Pred dobrim mesecem in pol smo se selili iz obrata I v obrat II. Večina proizvodnje je zdaj v obratu II. Prostor je boljši od prejšnjega, čeprav je že zdaj premajhen, saj je že vse polno. Primanjkuje i zanimajo za Našo ženo, in vse tiste, ki bi se rade nanjo na novo naročile, da jim podjetje ponovno namerava ugoditi. Revijo bi prejemale na dom, letno naročnino pa bi finamčno-računovodska služba odtegnila od osebnega dohodka in nakazala upravi Naše žene. Prijavnico ob priliki osebno izročite v oddelek za socialno varstvo v podjetju ali pa jo pošljite po pošti. Lani manj nezgod kot leta 1970 V oddelku za varstvo pri delu pripravljajo poročilo c nezgodah v preteklem letu, Iz podatkov, ki so jih doslej zbrali, je razvidno, da je bila lani v Savi manj nezgod kot v letu 1970. K temu je gotovo pripomoglo izobraževanje o varnem delu in pa nekateri ukrepi, ki jih je lani sprejel delavski svet podjetja. Poročilo o nezgodah bo pripravljeno do konca januarja ali v začetku februarja. Skupaj z novimi predlogi za varno delo ga bodo obravnavali na delavskem svetu podjetja. Tedaj bomo več pisali o tem. Tov. Bajuk pa ga je dopolnil, da še vedno nismo izkoristili vseh možnosti delovanja mladinske organizacije. Dotaknili smo se tudi vprašanja dela zveze komunistov z mladimi, oz. na novo sprejetimi komunisti in ugotovili, da smo naredili le to, da smo jih sprejeli v zvezo komunistov, potem pa so bili prepuščeni sami sebi. Tov. Verbičeva je omenila, da bi se morali mladi bolj organizirati in da bi tako laže zastopali stališče mladinske organizacije do trenutnih problemov in bi s tem tudi bolj vplivali na dokončne odločitve. Našo gostjo je tudi zanimalo sodelovanje naše mladinske organizacije z mladinskimi organizacijami drugih kolektivov v občini in drugod. Tov. Zrinski ji je povedal, da smo na tem področju naredili mnogo. Mladinska organizacija Save namreč tesno sodeluje z mladinskimi organizacijami vseh večjih gumarskih podjetij Jugoslavije. Koordinacijski odbor, ki ga sestavljajo mladi iz vseh teh kolektivov, se namreč redno sestaja, kraj sestanka pa je vsakič v drugem kolektivu. Prav tako smo tudi v občinskem merilu pripravili akcijo z naslovom »Delavska mladina Kranja, združi se«, ki jo je potem prevzela zveza mladine občine in jo tudi dalje vodila. Mladinska organizacija tovarne sodeluje tudi s petimi kolektivi iz Slovenije v okviru mladinskega športnega peterobo-ja. Ta je sedaj že tradicionalen, sodelujejo pa jioleg našega kolektiva še: Ferolit Žalec, Steklarna Hrastnik, Železarna Jesenice in Litostroj iz Ljubljane. Nadalje se je tov. Verbičeva zavzela za to, da bi se mladinska organizacija bolj vključila v razprave npr. o, stanovanjski politiki, problemih dijaških domov in o akcijah ter sklepih republiške konference Zveze mladine Slovenije. Nato smo ji mi razložili, da so nekatere akcije za tovarniške komiteje mladinske organizacije preširoke in da se v Savi vključujemo v razprave in sodelujemo pri razreševanju predvsem naših problemov. ANDREJ VALENČIČ Janez Gorjanc r Sapporo Leto 1972 je olimpijsko leto. Zimske olimpijske igre bodo v Sapporu na Japonskem v prvih dneh februarja. V zadnjem času v časopisih veliko beremo o pripravah posameznikov in reprezentanc na te igre. Jasno je, da bodo na Japonsko lahko potovali le najboljši. Zato so bila razna izbirna tekmovanja, na katerih je bilo treba doseči »normo« in si tako pridobiti potni list za deželo vzhajajočega sonca. Verjetno marsikdo ne ve, da imamo tudi v našem kolektivu športnika, ki bo zastopal našo državo na olimpijskih igrah. To je elektrikar Janez Gorjanc, ki bo tekmoval v klasični kombinaciji. 0 tem skromnem sodelavcu verjetno niste veliko brali, čeprav spada med boljše kombinatorce v Evropi. Prav zaradi tega smo se odločili, da o niem napišemo krajšo reportažo. Obiskali smo ga, ko se je vrnil s tekmovanja v ZR Nemčiji. Najprej smo ga prosili, naj se kar sam predstavi in pove kaj o svojem športnem delovanju. Takole je začel: »Rojen sem bil 8. 4. 1948 v Kranju. Smučati sem začel, ko mi je bTo sedem let, v Drulovki - in okrog doma. Ko je šola prirejala razna tekmovanja v skokih, sem se odločil, da se tudi sam prijavim na ta tekmovanja. Resneje pa sem začel tekmovati po 15. letu. Včlanil sem se tudi v kranjski klub Triglav in začel trenirati pod vodstvom trenerjev Javornika in Šinka. Tekmovali smo v Kranju, Besnici, Naklem in kasneje tudi v Planioii na manjših skakalnicah. Skakal sem do 19. leta, potem pa me je tedanji kombinatorec Ambrožič navdušit za kombinacijo. Ker doma tekmovanj v kombinaciji žal ni (razen nekaj tekem pred leti), tekmujemo v glavnem v tujini, in sicer v Avstriji, Nemčiji, Franciji in na Češkem (Schonach, Reit im Winkel, Visoke Tatre, Tamvalt). Sprva nisem dosegal tako dobrih rezultatov. Prvi boljši rezultat, ki sem ga dosegel še kot mladinec, je bilo tretje mesto za pokal Berauer. Tekmovanje v teku je bilo na Pokljuki, v skokih pa v Planici Potem sem dosegel nekaj dobrih uvrstitev v Nemčiji. Kmalu za tem sem začel tekmovati pr) članih, kjer je bila konkurenca zelo močna in sprva zopet nisem mogel računati na boljši plasma. Lansko leto pa sem že dosegel nekaj dobrih rezultatov: 8. mesto v Schonachu, 12. mesto v Reit im Winklu in 10. mesto na Tatranskem pokalu. 10. mesto na Tatranskem pokalu je moj lanski najboljši rezultat. Že pred zimsko sezono je '•'1'rrl_piiji?vi ■ ijjffr nVte postavil norme vsem smučarjem, ki jih morajo doseči, če hočejo potovati na olimpijske igre v Sapporo. Norma za kombinatorce je bila 10. mesto in 380 točk. Napovedani sta bili dve tekmi, vendar je ena odpadla zaradi pomanjkanja snega. Zato smo tekmovali samo v Schonachu. Uvrstil sem se na 5. mesto in zbral 388 točk. V skokih sem bil 7., vendar sem vedel, da bo za rezultat v končni uvrstitvi odločal tek, kjer sem se uvrstil na 4. mesto in pustil za sabo nekaj res dobrih tekmovalcev. S tem je bila norma za Sapporo dosežena. Zadnje tekmovanje je bilo v Reit im Winklu, kjer sem dosegel 8. mesto in prejel 381 točk.« Povprašali smo ga, kakšno uvrstitev pričakuje v Sapporu? Malo je pomislil, potem pa dejal, da ima realne možnosti za uvrstitev od 20. mesta naprej. »Konkurenca bo zelo močna. V tujini imajo namreč tekmovalci v kombinaciji boljše pogoje za trening. Imajo svojega trenerja in treninge prirejene posebej za kombinacijo. Pri nas pa tek treniramo pni trenerju tekačev Ke-cerinu, skoke pa pri Remzi, ki trenira naše skakalce.« Verjetno veste, da smučarji ne trenirajo samo pozimi, ampak vse leto. Prosili smo ga, naj nam pove še nekaj o teh celoletnih pripravah. »Zimska sezona se konča marca. Potem imamo 1—2 meseca počitek. Konec maja ali v začetku junija pa se začnejo treningi za prihodnjo sezono. Tekaški treningi potekajo približno takole: naj- prej tečemo 3 x na teden od 10—20 km (odvisno od programa), največ po gozdu, nato pa vsak mesec en dan več na teden, tako da treniramo v septembru že 6 dni v tednu. Novembra se prično treningi ,na snegu. Če je pri nas dovolj snega, treniramo na Pokljuki, drugače pa gremo v Švico. Vzporedno s tekaškimi treningi se pripravljamo tudi za skoke, kjer je največ poudarka na gimnastiki in poskokih. Avgusta pa se pričnejo treningi na skakalnici iz plastične mase. 30-metrsko skakalnico iz plastične mase smo imeli tudi v Ljubljani, vendar je dotrajala. Zato smo hodili trenirat na Češko in v Nemčijo. Obljubljajo nam, da bodo v Ljubljani zgradili novo 50-metrsko skakalnico iz plastične mase in bomo lahko trenirali doma. Novembra pa se ravno tako kot tekaški treningi začnejo tudi treningi v skokih na snegu.« Kako gledajo na tvoje delovanje sodelavci v podjetju in kakšne ugodnosti ti podjetje nudi? »O mojem športnem delovanju vedo le najožji sodelavci, od katerih mi nihče ne nasprotuje. Ostali v podjetju pa o tem ne vedo dosti, ker kombinacija pri nas n: tako poznana smučarska disciplina in tudi časopisi ne pi-šijo veliko o nas. V podjetju so mi dosedaj vedno omogočili redne treninge in udeležbo na vseh pomembnih tekmovanjih, za kar se jim ob tej priliki najlepše zahvaljujem.« Obljubil nam je tudi, da se bo iz Sapora oglasil z razglednico. Ko pa se bo vrnil z olimpijskih iger, nam bo pripravil tudi reportažo, ki jo bomo v nadaljevanjih objavili v prihodnjih številkah našega glasila. Zaželelii smo mu srečno pot in dobro uvrstitev. Ivo J. Državni prazniki Letos bomo praznovali 7 praznikov, ki imajo skupaj deset prazničnih dni: — 1. januar dva dni — 27. april en dan — 1. maj dva dni — 22. julij en dan — 29. november dva dni — 1. november en dan — 4. julij en dan (Nedelje se ne štejejo) V delovnem koledarju imate te dneve označene. TRIM - šport za vsakogar Zveza za telesno kulturo Slovenije, Partizan Slovenije in Zveza sindikatov Slovenije so se odločili v SR Sloveniji organizirati za pospešen razvoj športne rekreacije enotno akcijo pod nazivom »TRIM — ŠPORT ZA VSAKOGAR«, ki se je uspešno uveljavila že-v številnih državah. Odbor za šport in rekreacijo pri sindikalni organizaciji se je odločil, da to akcijo prične tudi med člani našega kolektiva. Z današnjimi informacijami vam dajemo nekaj osnovnih napotkov, kako se lahko vključite v akctjo TRIM in na ta način poskrbite za svoje zdravje. Spremembe ob vsestranskem razvoju industrializacije in urbanizacije v naši samoupravni socialistični družbi pogojujejo napredek na vseh področjih družbenega in gospodarskega razvoja. Toda pogoji sodobnega načina življenja in dela istočasno kažejo na vedno številnejše negativne pojave, značilne za vse sodobne industrializirane in urbanizirane sredine. Lete se manifestirajo v poslabšanju telesnih in psihofizičnih sposobnosti ljudi. To se med drugim odraža na zmanjševanju delovnih in obrambenih sposobnosti, na skrajševanju delovnega časa na povečanju poškodb, bolezni in invalidnosti, na naraščanju asocialnih ravnanj ljudi, kar ogroža telesni in duševni razvoj sodobnega človeka. Upoštevajoč ta dejstva, menijo pobudniki akcije »šport za vsako- gar«, da je tako stanje v precejšnji meri pogojeno z dejstvom, da je telesna kultura kot pomembna korektivno-kompenzacijska komponenta premalo zastopana v življenju in delu odraslih ljudi. Pozor: — Človek propada, ker se premalo giblje. — Bolj ko boste srce aktivirali, bolj bo zdravo. — Kratek pas, dolgo življenje. — Kaj početi, dn bo koristilo vašemu zdravju in telesnim sposobnostim. Več o vsem tem boste našli v prospektu, ki ga lahko dobi vsak, ki želi sodelovati v akcij1. »TRIM — šport za vsakogar«. Poleg prospekta dobi vsak tudi karton, na katerega vpiše opravljene dejavnosti. Pojasnila, kako se vp'suje v karton, boste dobili v prospektu. Vsa akcija je zasnovana na samozavesti in že prej omenjenih cilj h. Pričakujemo, da se bo v akcijo vključilo veliko članov kolektiva. Ne odnehajte — vaša prihodnost je odvisna predvsem od zdravja, zato pohitite an si čim-prej nabavite kartonček za osvojitev značke TRIM. Dobite jih lahko pri tov. Antonu Bajuku v službi kontrole kakovosti En tov. Toniju Horvatu v razvojno tehno- V mesecu decembru 1971 so se na novo zaposlili Vinko BERGANT — izdelovalec raztopin; Ivan GRAJŽL — delavec pri navlačenju cevi na jeklena jedra; Branko RIBNIKAR, Dušan AJDIČ, Dušan DJORDJEVIČ — opraševale! II; Zore ZELIČ — pomoč pri brizganju; Mihaela HOČEVAR, Brigita ZUPAN — kon-fekcionerki ležalnih blazin; Marija BRANKOVIČ — previjalka ovojnega blaga; Peter BERGLEZ — nanašalec past; Marjan KRŽAN, Josip LOVREK, Branko HOČEVAR, Iztok ALIDIČ, Silvo JANKOVIČ, Marjan ŠENK — transportni delavci; Božidar GORTAN — pre-vijalec blaga; Ana JANEŽIČ — delavka pri brizganju velozračnic; Iztok PLEMENTAŠ — priprava povojev za povijanje cevi; Ante ATLIJA — pomočnik konfekcio-nerja spiralnih cevi; Enver KU-KIČ — premazovaiec surovcev; Slavko MILLER — premazovaiec potniškega protektorja; Vida TODOROVIČ — vulkanizerka velo zračnic; Jakob EMERŠIČ — premazovaiec potniškega protektorja; Anton NAHTIGAL — premazovaiec surovcev; Franc VEHOVEC — oblagalec surovcev; Anton URH — izdelovalec cevi; Jožica ZALETELI — pomočnik pri brizg, velozračnic; Janez MASELJ — vzdrževalec II; Dragotin NOVAK — pregledovalec II; Marija KIMOVEC — čistilka; Danica ROGELJ — administrator III; Marija REBOLJ — stažist. V mesecu decembru pa so podjetje zapustili Mirko BEZJAK, Franc KOŽELJ, Vinko ROTAR, Esad BEČIČ, Vinko BERGANT, Marija BRANKO VIC, Enver KUKIČ in Ladislav BITENC — odšli v poskusnem roku; Silvo KONC, Rade KER-KEZ, Štefan OLAJ, Ferdinand DEMŠAR, Milan POGAČAR, Brane KOSEC — samovoljno prenehanje dela; Anton BAN — invalidsko upokojen; Jože VRTAČNIK, Osman SALUHOVIČ, Janez JEŠE, Stanislav NOVAK, Franc BAŠELJ, Katja GUŠTIN — na lastno željo, sporazumno s podjetjem: Jože ŠTEFE — umrl; Slavko LAVTAR — dipl. ing. — odpovedni rok. Slavka Mitrovič Vojaki nam pišejo Vsem sodelavcem iz Save pošiljam lep pozdrav iz Samobora, kjer služim vojaški rok, in vam sporočam svoj naslov za pošiljanje časopisa. Toni Končnik, v. p. 7236/3 41430 Samobor Vojak Jože Mali se je oglasil po šestih mesecih služenja vojaškega roka, ko se je malo »oddahnil« od prvih vojaških dolžnosti. Sodeloval je ilamreč tudi na manevru »Svoboda 71«. Zaradi tega je tudi, kot piše, že malo pozabil na podjetje in rad bi prejemal naše glasilo, da bi bil spet na tekočem z dogajanjem v podjetju. Celotnemu kolektivu Save pošilja pozdrave vojak Jože Mali. V uredništvo smo dobili tudi pismo naše upokojenke Elizabete Strgar iz Bohinjske Bistrice. Zahvaljujemo se ji za želje in čestitke ob Novem letu ter ji tudi mi želimo vse najboljše, posbno pa čimprejšnje okrevanje. Veseli nas, da ji je naše glasilo všeč. Zahvali Prisrčno se zahvaljujem vsem delavcem enote transport, ki so mi poklonili lepo darilo ob mojem odhodu v pokoj. Vsem želim toliko delovnih uspehov, v osebnem življenju pa zdravja in sreče. Miha Berdan Prisrčno se zahvaljujem vsem, ki so me obiskali v času moje bolezni. Marija Šmid Zakaj tako? Tik pred izplačilom novoletnih nagrad so se po tovarni razširile govorice, da denarja ne bo. Da direktor podjetja ne dovoli izplačila so govorili v mnogih delovnih enotah. Šli smo preverjati. Direktor podjetja ni imel ničesar pri tem. Povprašali smo prvega, drugega ... dvajsetega. »Slišal sem ja, vendar pa res ne vem kdo mi je že povedal..,« loški službi. člani kolektiva dobijo kartone Ni roka, ki se ne bi brezplačno, ker bo stroške porav- stekel nal odbor za šport in rekreacijo pri sindikalni organizaciji. in ne dolga, ki ne bi ANTON BAJUK bil plačan. To se je vztrajno ponavljalo, kogarkoli smo vprašali. Kaj to pomeni? To pomeni širjenje lažnih, alarmantnih vesti. To pomeni, da je nekdo hotel namenoma škodovati — to pot direktorju podjetja, drugič komu drugemu. Podobne lažne informacije so se širile tudi ob junijskih dogodkih. Pri tem ne moremo skoraj ničesar — morda le to, da opozorimo vse poštene Savčane, da sami preprečujete take pojave, kajti to ne škoduje samo prizadetemu, ampak vnaša nemir, nezaupanje tudi med nami in v takih odnosih ni prijetno delati. UREDNIK SAVA, glasilo delovne skupnosti industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov izdaja uredniški odbor. Glasilo izhaja štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik Jože štular. Naslov uredništva: Kranj, škofjeloška 6. tel. 22-521. interno 282. Tisk in klišeji CP Gorenjski tisk Kranj. * s s