razvoju odpira se mnogotere nove možnosti in je za zgled drugim deželam, hkrati pa opozorilo, da bi deželam v razvoju morali bolj pomagati pri uveljavljanju na svetovnem tržišču. Razširiti bi bilo potrebno kreditiranje, predvsem investiranje v karakteristično proizvodnjo posameznih dežel v razvoju, da bi se obogatil njihov izvoz in laže uveljavljali tudi njihovi industrijski proizvodi na razvitem tržišču. To so vprašanja, ki jih skupno preučujejo dežele s razvoju in postavljajo pred novo svetovno konferenco o trgovini. Ni neznano, da razvoj zaprtih tržišč razvitih dežel zelo ovira razvoj trgovinske menjave z deželami v razvoju. Napredek dežel v razvoju je velika družbena in gospodarska preobrazba.. Proces, ki ni niti malo preprost. Industrializacija ima dve strani — tehnično gospodarsko na eni, na drugi pa socialno preobrazbo in razvijanje družbenega sistema. Ne- kateri problemi se v začetnem razvoju kljub na- predku industrializacije celo stopnjujejo. Ljudje naglo zapuščajo agrarni sektor in sicer še vedno agrarne dežele po vrsti postajajo uvoznice hrane (povečajo se potrebe nekmečkega prebivalstva in oboe potrebe). Sodobni industrijski razvoj terja ogromna sredstva — industrijska oprema je dra- ga. sproti je treba razvijati gradbeništvo, indu- strijo gradbenega gradiva, transport, šolati kadre in drugo, industrijska oprema je zelo draga, cene primarnih proizvodov pa so nizke. Vrhu tega sveto vino trgovinska menjava odraža mnogotere gospodarske in politične značilnosti položaja. Mnoge dežele v razvoju še niso stabilizirale poli- tičnih in gospodarskih sistemov, ofenziva neoko- lonializma pa je močna. Vendar izražajo dežele v razvoju odločilno voljo, da spremenijo svoj polo- žaj. Prezadolženost in nerazvita struktura omeju- jeta razvoj menjave, razvoj kreditne politike, sno- vanja učinkovitih mednarodnih skladov in načrtna pomoč pa lahko to bistveno spremene. Posebni» koristna je tudi vloga mednarodne tehnične po- moči. V njenem okviru je leta 1966 delovalo v deželah v razvoju okoli 800 jugoslovanskih teh- ničnih strokovnjakov. 690 študentov (od tega 200 iz arabskih dežel in 360 iz drugih afriških dežel) je študiralo pri nas s pomočjo naše vlade, mimo teh pa še okoli 1600 študentov iz različnih dežel v razvoju. To vsekakor izpričuje pomembnost odnosov Jugoslavije z deželami v razvoju. I v a n G a ni s Ekskurzijske beležke o geografiji Romunije* l r l a c i — Tega kraja ne najdete na manjših kartah. -Je majhno naselje, kakih 16 km severo- vzhodno od mesta Ploiešti. Tukaj smo se prvič za dalj časa ustavili, odkar smo tega dne zapustili Bukurešto in z avtobusi prečkali V laško ravnino. Saj spotoma tudi ni bilo kakih posebnosti. Vse- skozi rahlo valovita ravnina s puliličastimi tlemi, ki si o -njih tudi v Romuniji niso edini, v koliko so nanos vetra in v koliko naplavina. Pričakoval sem. da je Ploiešti (150.000 preb.) mnogo bolj v senci črpalnih stolpov, kot pa je v resnici. Dejan- sko pa so se črpalni in vrtalni stolpi razlezli ob Karpatih proti zahodu vse v porečje reke Argeš in v Oltenijo, (na severovzhodu pa se je pridružilo novo naftno nahajališče okoli mesta Bacau v Mol- daviji). Zato produkcija kljub dolgoletnemu črpa- nju nafte pri Ploieštiju še ni padla. Celo narastla je. na čez 12 milij. ton letno. Tudi tu v Urlaciju vidimo, kako črpalne naprave preprezajo sadov - njake, travnike in vinograde. Teh je na prisojali v subkarpatskih goricah nepričakovano mnogo, zlasti med Ploieštijem in Buzauom ter severno od Piteštija. Tu v Urlaciju se pravzaprav nismo ustavili zaradi naftnih črpalk in vinogradov po gričih, temveč zaradi erozije prsti. V protierozijsko ak- cijo so se vključili tudi romunski geografi in tako je bilo na ekskurziji mnogo govora o vzro- kih za ]>erečo erozijo. Nekateri so hoteli vse pri- * Mojo udeležbo 11« mednarodnem simpoziju o aplicirani treomorfologiji od 25. maja do 4. junija v Bucurešti in Chiju je podprl Inštitut za geografijo univerze \ Ljubljani. pisati neotektoniki. Tukaj so jo imeli s čim utemeljiti. Na karti kvartarja, ki smo jo dobili vsi udeleženci simpozija, je jugovzhodno od Urln- cija vrisano, da je kvartarne nasutine 400 m na debelo. Med jugovzhodnim lokom Karpatov in Brailo je okoli 500 m debela. Ob sami Donavi je kvartarja manj. To se ujema z geodetskimi me- ritvami. Prof. dr. Kote«; nam je na simpoziju poročal, da se v podkarpatskem pasu med Ploie- štijem in Fokšanijem teren greza letno povprečno za 1 ¡mm. V obdonavskem področju pa so po- novne geodetske meritve ugotovile, da se med kraji Corabia in Petešti tla dvigajo za 1 mm in v področju Giurgiu-CalaraŠi celo za 2 mm letno. To so navidezno majhne vrednosti. Toda če bi trajal tak proces ves kvartar, to' je en milijon let. bi to pomenilo 1000 — 2000 m dviga ali ugre- znenja. Tudi v sosednji Bolgariji so s ponovnimi geodetskimi meritvami zasledili dviganje sever- nobolgarske plošče. Do 160 m visoke terase na sev erni strani srednje Suhe planine (Balkana) tol- mačijo bolgarski geomorfologi z neotektonskim dvigom in (me s kvartarni) klimo, kot bi jih morda mi. Nižinski svet ob srednji romunsko-bolgarski Donavi se torej poševno premika, pod Karpati greza, večja južna polovica pa z Donavo vred dviga. Toda grezanju pod Karpati drži korak rečna akumulacija. Naša ekskurzija se je ustavila na ježi kvartarne terase. Pod nami je konec maja teklo v strugi le malo vode. Toda široko prodišče obakraj je pričalo, da hudournik — taki so menda vsi potoki in reke iz Karpatov — vali ob visoki vodi mnogo proda in peska in s tem gradivom ^Tadi v piedmontu rafcsezne vršaje, Podgorska rečna akumulacije drži korak z grezanjem tudi vzhodneje, v okolišu Fokšanija, kjer je grezanje še intenzivnejše in starejše, o čemer pričajo 3000 do 5000 m debeli pliocenski sedimenti. Toda brez pravih argumentov so ostali zago- vorniki, da povzroča erozijo prsti v Transilvaniji neotektonika. Dokler nisem videl Transilvanije, si nisem mogel misliti, da morejo povzročati tako močno erozijo in posedanja tal tako pičle pada- toja v savslci in v valaški orogeni fazi (ta je že prehodu iz pliooena v pleistocen). Med zadnjo so nastali v južnem prigorju obsežni zasipi villa- franchienskega silikatnega prodovja, ki sestavlja griče tudi tu v Urlaciju. Tukaj nas gričevnati relief spominja na Slovenske gorice ali Haloze. Toda na povratku ekskurzije v Budimpešto smo se severno od Piteštija, pri kraju Cotmeana po- vzpeli po ježi terase, ki loči dolino reke Argeš od gričevja, in zagledali v smeri proti oddaljenim vin« (letno komaj 500 do 700 mm). Transilvanija spada namreč med tektonsko stabilna področja, čeprav je zgrajena večidel iz terciarne molase (to je rečnega, pretežno klastičnega nanosa z gora). Vkljub dolgotrajnim diskusijam udeleženci nismo slišali zadnje besede o tem, zakaj je tu toliko usadov. Zato se je porodilo naziranje, da sedanji geomorfološki procesi z usadi in erozijo pač po- spešeno prilagajajo obliko površja na pestro pe- trografsko strukturo, ki se na površju ob sploš- nem zniževanju spreminja. Presenetilo me je, da govorijo romunski geo- morfologi kljub intenzivni neotektoniki in živah- nemu sedanjemu preoblikovanju o precejšnji sta- rosti najvišjih nivojev v Karpatih, ki jih datirajo v kredo, paleogen in le najnižje v neogen. Sicer pa si pri te;m niso enotni. Bolj verjamem geolo- goms ki govorijo o.dvigu srednjekarp^tskega pla-. karpatskim vrhovom več kilometrov širok pravi plato, izdelan v istih villafranchienskih nanosih. Na vrhu ježe nam je delegat iz tamkajšnje vino- gradniške državne postaje razlagal, da bi imeli mnogo več vinskega pridelka, če bi bilo več padavin in ne samo nekaj nad 400 mm. Prav te pičle padavine utegnejo biti vzrok, da je ostal tu terciarni svet tako malo razrezan,, čeprav je ver- jetno enako star kot naše peripanonske gorice. Slovenske gorice, Sumadija in ta široki plato Cotmeana pomenijo glede razrezanosti tri tipe terciarnih gričev, ki ustrezajo zmanjšanju pada- vin od zahoda proti vzhodu. Da so pa Karpati geomorfogenetsko zelo za- pleteni zaradi neenakih dvigov, priča že podrobna geološka karta, ki je bolj pestra kot naše. V samem gorovju so kamenine od kambrija do kvartarja, Apnenca in dolomita je malo. _le l,4u/o. 97 Vâûgâ oisemlja Romunije. Iokrajini se pozna drugačna preteklost kot južno od Karpatov. V mestih prevladujejo mestna jedra srednjeevropskega tipa z, vsemi zgodovin- skimi spomeniki. Tu v Albi luliji je taka bibli- oteka Batthyanaum, ki hrani med drugim čez 500 inkamabul od 9. stoletja dalje. Nekatere imajo svetovno slavo. Vse kulturne spomenike so spra- vili Romuni pod zakon o spomeniškem varstvu. Toda zdi se mi, da so več kot to in da so ponekod še del vsakdanjega življenja. Romuni so razme- roma mlad narod in imajo mlado državo (neod- visno in priznano od berlinskega kongresa leta 1878). Spričo njihove vitalnosti se bodo etnične razlike v Transilvaniji nedvonino hitro zabrisale. Romunska uradna statistika navaja za leto 1966 v državi le še 8,4.o/o Madžarov in 2 o/o Nemcev (oboje so v Transilvaniji kolonizirali v. srednjem veku) ob 87,8 o/o Romunov. Temu primerno ne najdete nikjer v Romuniji neromunskih napisov. Toda dediščina različne zgodovine severno, vzhod- no, južno in zahodno od Karpatov bo po -mojem mnenju se dolgo silila k večji decentralizaciji, ki jo pospešujejo samo v industrializaciji. Kljub univerzam v Craiovi, Cluju in Jašiju je koncen- tracija kulturnega, tehničnega in upravnega";živ- ljenja v Rukurešti popolna. To mesto je tudi za •Iva razreda večje od vseh drugih (že okoli 1,5 milij. prebivalcev, druga mesta imajo pod četrt milijona). Kljub modernemu videzu („vzhodni Pariz") pa leži po mnenju Transilvancev „onkraj Karpatov"', kar pomeni približno to, kar je pri nas svoj čas pomenilo „onkraj Kolpe, Save in Donave". Nizozemski polderji Nizozemska ni samo nižinska dežela, kjer celn najvišje vzpetine ne presežejo 110 m, temveč ima četrtino tal celo niže od morja, ena osmina pa je z morsko gladino v isti ravni. Ves ta niže ležeči del je bil nekoč pod vodo ali pa zamočvirjen. Pridobili so ga v stoletnih spopadih z morjem. Ta boj se vrši še danes. Ni dovolj samo pridobiti, treba je pridobljeno tudi ohraniti. Stotine moder- niziranih mlinov na veter in nešteto novih motor- nih črpalnih postaj deluje noč in dan, da bi ohra- nili novo pridobljeno zemljo suho. Prikližno 1800 kilometrov naravni in umetni nasipi ščitijo sever- no in zahodno Nizozemsko pred poplavami. Vzdr- ževanje teh nasipov terja veliko truda in še več denarja. S pomočjo številnih mlinov na veter so v 17., 18. in 19. stoletju osušili velika jezera v severni Holandiji. S tem pa osuševalnih del še niso za- ključili. Pojavile so se nove ideje. Gornelis Lelv je leta 1891 izdelal genialen načrt, ki pa je doži- vel svojo realizacijo šele 27 let kasneje. Po nje- govi zamisli naj bi zgradili 30 km dolg nasip, ki bi povezoval obalo severne Ifolandije s Frizijo. Tako bi nastalo zaprto jezero s površino 350.000 hektarov. Znotraj zaprtega Isselskega jezera bi v petih polderjih osušili tla. Gradnja velikega nasipa je trajala pet let. To je bilo nadčloveško delo, ki je zahtevalo veliko iznajdljivosti, poguma in moderne tehnike. Leta 1932 je bilo delo končalno. Zuiderskega morja ni bilo več, nastalo je Isselsko jezero. — Nasip je visok približno 7 metrov (niha med 6.80 m in 7.60 m). Tudi najbolj viharno morje ga ne pre- plavi, še vedno se dviga nad tri metre visoko. Širok je 90 metrov. Na mjem so zgradili avtocesto, kolesarsko stezo in stezo za pešce. Na obeh kon- cih nasipa je skupaj 25 zatvornic, ki uravnavajo odtok vode iz Isselskega jezera. Hkrati pa so zgradili posebne komore za prehod ladij. Na področju nekdanjega Tsselskega jezera so že naseljeni trije polderji: Wieringer, severo- vzhodni polder in vfchodni Flevoland. Ostala dva polderja. južni Flevoland in Markerwaai-d. bosta dograjena do teta 1980. *