Nezadovoljna vrana
jtiK^o je Bog ustvaril ptice, jih je vprašal:   „Alt  ste gjSSv zadovoljne s svojim petiem?" i^jpir         Vse so enoglasno pritrdile;   le črna vrana,
'^Csf^ [^j je jmeia takrat še lep ^las, je dejala: nMoje pelje je pretiho; daj mi. Stvarnik, lako močan glas, da me bodo lahko daleč slišali!" Bog ji je usliSal prošnjo in ji je dal močan glas. Toda njeno petje ni bilo od onega časa več lepo. kcr je bilo kriCavo.
Tako se godi onim, ki niso zadovoljni z maiim. a dobrim. Pogosto se zgodi, da jih kaj velikega na-pravi nesrečne.                                                      E. V.