PROMETNA VARNOST V STAREM MESTNEM JEDRU
Mestno jedro se duši v pločevini
Vsako pomembnejše evropsko mesto je ponosno na svoje staro mestno jedro. Tega ne kaže le z lepimi besedami, pač pa predvsem s svojim odnosom do tega kulturnega in zgodovinskega spomenika. Nenehno skrbijo za njegovo obnovo, lepšanje in nje-govo funkcionalnost. Tudi mi ga imamo in ponosnl smo lahko na njegovo obliko, nikakor pa ne na to, kako se kaže očem nas prebivalcev Ljubljane in obi-skovalcem.
Ne smemo biti krivični, vsso preveč ne! Res je, da smo zadnja leta posvetili veliko časa pa tudi denarja načrtni in smiselni obno-vi starega mestnega jedra. Ta del Ljubljane vse bolj dobiva podo-bo, ki jo je imel in ki naj bi ostala znancem kot priča romantičnosti in lepoti našega mesta že v njego-vem nastanku. Toda! Žal je vedno prisoten ta toda!
Ne! Mottio se tisti, ki mislijo, da bomo govorili o Ijubljanskem gra-du, največji sramoti tega mesta. Ne, govorili bomo o nekem na vi-dez in morebiti za marsikoga še zmeraj, obrobnem problemu. Gre za izsek iz poglavja o vzdrževanju mesta. Lahko, še najlažje je obno-viti hišo, prebarvati pročelje in očistiti okolico. Toda! Kakšen je videz obnovljenih hiš po nekaj le-tih? Priče so neme in grozeče. Ne-katere obnovljene so take, kot da jih ne bi obnovili že da]j časa. Je bil vzrok v slabem delu. Mogoče, vendar malo verjetno.
Med poglavitnimi grozečimi uničevalci so izpušni plini. Civili-zacija natn je prinesla sodobno, hitro in več ali manj ekonomično (glede na »gibarye« cen goriva) prevozno sredstvo, ki pa se s svo-jim nastankom, še bolj pa s svo-jim razvojem zajeda v vse. V me-sta, v naravo, v našo zavest. Ne bomo razpravJjali o tem ali jih je treba odpraviti. Toda za božjo vo-ljo izženimo jih od tam, kjer nas ogrožajo, kjer nam uničujejo kul-turno in zgodovinsko dediščino, kjer uničnjejo sadove našega od-povedovanja in trdega dela, kjer nam uničujejo zdravje.
Vzemimo za primer Krekov trg, nasproti Ijubljanske tržnice in pred Lutkovnim gledališčem. To gledališče smo končno namestili pod streho, spodobno streho in malčkom dali prostor za zabavo.
vzgojo in razvoj. Si ob tem zado-voljno manemo roke? Ne bi si jih smeli! Kajti problem so rešili le polovično. Ta del mesta je eden izmed najbolj prometnih, onesna-ženost zraka je stoodstotna, var-nost otrok je na psu. V dveh letih se je dvakrat skoraj zgodilo, da bi voznik povozil otroka, ki je hotel v gledaMšče. Poleg tega pa se tam za gledališčem odvija trgovanje z zelenjavo z vsemi značilnostmi nezakonitega načina prekupčeva-nja. Tu nekje je tudi zaklonišče, ki ga PIK Borinci uporablja za svoje skladišče, pa čeprav tega niso za-pisali v nobenem varnostnem na-črtu.
Še kaj? Da, še nekaj malega je! Na sredi tega je zelo lep in drago-cen zgodovinski spomenik. Ime-nuje se Neptunov vodnjak. Kak-šen je, pa si ga le oglejte, čeprav ga zaradi okupacije vozil najbrž marsikdo spregleda.
In kaj storiti! Zelo preprosto lahko najdemo rešitev, čeprav od-govorni odlašajo. Občinska skupščina Ljubljana Center je že pred leti predlagala, da bi za pro-met, razen dostavni, zaprli 27 ulic in trgov v starem mestnem jedru, in na ta način poskrbeli tudi za varnost pešcev in otrok. Doslej takšnega odloka še ne poznamo, kaže pa da bo v kratkem le zagle-dal luč dneva. Ljubljanski urbani-stični zavod je že izdelalpromet-no študijo, ki jo je predstavil vsem krajevnim skupnostim, za-vod za družbeno planiranje pa naj bi ga 14. julija posredoval v obrav-navo izvršnemu svetu mestne skupščine. In če bo vse v redu bo ta prometna študija na dnevnem redu zasedanja mestne skupščine dva dni pozneje (16. julija) in po-tem, upamo, da se bo kaj bistve-nega vendarle spremenilo.
Jurij Popov