Posamezna številka po 10 vin. 13RFDN1ŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6t, 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 12. dopoldne in od 4. do 7. popoldne vsak dan razen nedelj m praznikov. Rokopisi se no vračajo. Nefranldrana pisma se ne . . . sprejemajo. : : : NAROČNINA : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ognrsko in Bosno K 10'40, polletna K 5‘20, četrtletna K ‘2'tiO, mesečna K —‘90; za Nemčijo celoletno A 12 ; za : : : ostalo inozemstvo in Ameriko cdloleino K 14: . : : : Glasilo slovenskega delovnega ljudstva. „ ZARJA" izhaja v Ljubljani vsako sredo ::: in soboto. UPRAVNI.ŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, JL nadstropje, in uraduje za stranke vsak delavnik od 9. do 12. do-::: poldne in od 4. do 7. zvečer. ::: Inserati: enostopna petit vrstica 20 vin., pogojen prostor, poslanA ::: in reklame 30 vin. — Jnserate sprejema upravniStva. ::: Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije lista so poštnine proste. m. ■nrras Stev. 817. V Ljubljani, v soboto dne 7. marca 1914. Česa je treba? «N a Dunaju, 5. marca. Klub nemških socialno demokratičnih poslancev ie imel v sredo popoldne sejo. Po temeljitem ra/.motrivanju političnega položaja je sprejel sledeči sklep: Klub opozarja javnost na velikansko razširjenje brezposelnosti po vseh industrjiskih okrajih v Avstriji. V tem trenotku je najnujnejša naloga poslanske zbornice, da pribavi industriji in obrtu posla, brezposelnim dela in v kolikor to ni mogoče, pa vsaj podporo iz javnih sredstev. Klub zahteva zato kar mogoče najhitrejši sklep o najetju državnega posojila, da dobi država možnost olajšati težko gospodarsko krizo s pospešitvijo javnih zgradb, z naročili pri tovarnah za železniške vozove in stroje, z iz-gradbo telefonskega omrežja in s kar mogoče največjimi naročili v vseh panogah uprave. Dalje zahteva klub kar najbolj mogoče hitro razpravljanje o predlogu, ki ga je podal in ki je bil odkažau narodno, gospodarskemu odseku za dovolitev državnih prispevkov k podporam strokovnih organizacij za brezposelne. V tem trenotku. ko bi morala biri oskrba za ljudske sloje, prizadete po gospodarski krizi, najvažnejša naloga zakonodaje, smatra klub obstrukcijo, s katero groze češke meščanske stranke za neodpustljiv zločin nad blaginjo delovnega ljudstva. Zato pooblašča klub svoje predsedstvo. da opozori češke meščanske stranke na bedni položaj delavskega razreda in da tein strankam izjavi, da smatrajo zastopniki delavskega razreda v parlamentu vsako obstrukcijo, zlasti pa obstrukcijo proti posojilu za napad na delavski razred; oni. ki bi zakrivili to, bi bili odgovorni za brezposelnost mnogih tisočev delavcev in za uničenje mnogih nedolžnih družin. Klub obžaluje, da spravlja delazmožnost poslanske zbornice iznova v nevarnost poostritev nacionalnih nasprotstev na Češkem. Odgovorna za to je predvsem vlada, ki je postavila za temelj spravnih pogajanj zakonske načrte, ki niso ugotovili niti narodne samovlade obeh narodov na Češkem, niti izpolnili popolno enakopravnost vseh članov enega in druzega naroda v okvirju naroda samega, pa zato tudi niso mogli izraziti nobene privlačne sile za idejo narodnega miru. JDa ni bila najmočnejša nemška stranka na Češkem, nemška socialna demokracija, niti povabljena na spravne konference, smatra klub za znamenja slabe vesti vlade in nemških meščanskih strank, ki so prav dobro vedele, da bi socialna demokracija proti njihovi spaki zastopala zahteve narodne avtonomije in demokracije. Kakor pa klub ne more obžalovati, da so se pogajanja na tako pomanjkljivi podlagi razbila tako mora s poudarkom izreči, da ne postavlja popolno prekiujenje vseh spravnih pogajanj, pomanjkanje sposobnosti meščanstva obeh narodov za sporazumno ureditev narodnih razmer na Češkem le ta hip delazmožnost državnega zbora, ampak tudi vso državno ustavo v nevarnost in izziva ustavo-lomstvo na Češkem. Klub opozarja delavske množice predvsem na dogodke v odseku za socialno zavarovanje. Tam so prav tisti hip, ko se je zdelo, da se je socialno zavarovanje naposled približalo do-vršitvi, češki nacionalisti naznanili narodne zahteve, katerim zdaj člani nemške nacionalne zveze zoperstavljajo narodne protizahteve. Tako obstoja velika nevarnost, da ne dosežejo stari, za delo nesposobni delavci nikdar pravice do starostne rente, ker se ne morejo meščanske stranke sporazumeti o tem. v katerem jeziku naj se jim nakaže renta. Klub razkriva intrige proti socialnemu zavarovanju pred vso javnostjo kot dokaz, kam vodi zblazneli nacionalizem. Klub iznova izjavlja, da je pripravljen sodelovati s strankami, ki hočejo delo v zbornici, za reformo opravilnika, ki naj varuje parlament objestne kalitve njegovega dela. Protestira proti češki obstrukciji in izjavlja, da je pripravljen podpirati vsak smotreni poizkus, da se premaga; z vsem povdarkom zahteva, da se parlament zopet loti prekinjenega socialno političnega dela. Če pa bi se delo državnega zDora vnovič preprečilo z nacionalistično obstrukcijo, polaga klub vpričo vse javnosti odgovornost na rame čeških obstrukcionistov posebej in nacionalistične gonje sploh. Velik shod v Idriji. V sredo dne 4. t. 111. je bi! pri nas javen ljudski shod. ki so ga sklicali sodrugi Štravs tovariši. Dnevni red shodu je bil; 1. Novi davki in deželno gospodarstvo na juanjskein. 2. Delavske razmere v Idrji. 3. Slučajnosti, si,od je bil v pivarni pri »Črnem orli!«. ki je bila nabito polna. V predsedstvo sla bila izvolienaspdruga Brus in Baloh. O prvi točki je poročal sodr. Brus, ki ie dejal: Cenjeni navzoči! Ko ie bil jeseni lanskega 'eta nenadoma razpuščen deželni zbor kranjski in so bile razpisane takoj nove volitve, dasi bi sc bilo moralo to zgoditi šele letos meseca marca, smo takoj slutili, da za tem nekaj tiči. Vedeli smo že iz razprav zadnjega zasedanja deželnega zbora, da v deželi ni vse v redu. ker so sc gospodje klerikalci, ki tvoriio večino v deželnem zboru branili podati jasnosti o deželnih financah. Vedeli smo, da se je zato deželni zbor razpustil in razpisale nove volitve, ker je vladajoča stranka zabredla v dolgove, za katere more dobiti pokritja edino z novimi davki. Vedeli smo tudi, če bi bila vladajoča stranka pred novmi volitvami naložila ljudstvu tako ogromne davke kot jih je sedaj, potem ne dobi več potrebne večine v deželnem zboru. In prav zato se je tako mudilo obdržati volil-ce v nevednosti in v tem položaju izvršiti nove volitve, da so bili gospodje varni za nadaljnih šest let. Vse to smo pripovedovali na naših shodih ob času volilnega boja v jeseni volilcem. Ali žal, vse to ni nič pomagalo. Volilci so bili slepi in so mislili, da mi lažemo, nasprotno pa, da imajo klerikalci prav, ker so se norčevali iz naših trditev. Deželno gospodarstvo je bilo v starem zasedanju jn v volilnem boju še vzorno, tako so trdili klerikalni agitatorji nasproti našim trditvam. Komaj pa sc je sešel novi deželni zbor, pa sc je izkazalo, da smo imeli mi prav. Že 24. februarja je prišla klerikalna večina v deželno zbornico z novimi zahtevami po novih virih dohodkov in sicer s tako ogromnimi, da je bila vsa javnost in še celo oni, ki so do tega dneva verjeli v vzornost klerikalnega gospodarstva, razočarani. Sedaj pa poglejmo kaj zahteva to vzorno gospodarstvo od prebivalstva naše dežele.■'Malenkosti Samo 1 miljon 600.000 Kron novih davkov na leto. Poleg tega pa mora dežela najeti še novih 6 in pol miljonov posojila. Deželni proračun izkazuje za leto 1914 že po odbitku lastnega pokritja in po vpoštevanju vseh državnih preod-kazov, ki so za 850.000 kron večji kot lani, še vedno primanjkljaja 4 miljone 176.000 kron. Vsi davki v sedanji višini pa znašajo samo 2 miljona 600.000 kron pokritja. Tako da je pri-mankljaj še vedno 2 miljona 592.000 kron, ki naj se pokrije z novimi dokladami, ki se bodo pobirale od 1. marca 1914 dalje. Ti novi davki se bodo naslednje razdelili: 1. Dosedanja doklada na državno užitnino na vino in mesnino v visokosti 40% se zviša na 145%, torej za celih 105%, kar bo znašalo 760.000 kron. 2. Dosedanja enotna 40% doklada od cesarskih davkov od zemljišč, hišne najemnine in od splošne pridobnine 4. razreda se zviša na 55%, od ostale pridobnine pa na 75%. Povrhu vseh dos.lej omenjenih doklad pa se porabi zc de-. žehie potrebščine tudi delni kapitalni znesek garancijskega in železniškega zaklada ter vsakoletne obresti tega zaklada v znesku 10.000 kron. Poleg vsega tega pa bo dežela najela še za pokritje dosedanjih dolgov 2 miljona kron in za naprej pa 4 miljone 400.000 kron, skupaj 6,400.000 kron posojila. Klerikalna večina v deželnem zboru kakor tudi javnosti zagovarja to povišanje, češ, mali kmečki posestniki bodo imeli od tega še korist, ker njim se je le malo povišalo in učiteljstvu se bodo zato zvišale plače. To pa ni res, kajti učiteljstvo ima v ta namen deželne preodkaze in še tistih mu ne dajo. Dr. Lampe se je šalil v deželnem zboru, rekoč, mi smo imeli korajžo zvišati deželne doklade in se nismo nič bali davkoplačevalcev. To je lahko rečeno, saj so mandati za 6 let v žepu. Če bi se ne bili bali davkoplačevalcev, potem bi bili morali to povišanje izvesti še stari deželni zbor; ali gospodje so vedeli, da bodo davki njih mandate omajali, zato so pa delali deželni proračun namesto v starem letu šele sedaj, ko so za šest let zopet na krmilu. Stdaj pa poglejmo, komu so naložili nove davke: Ali ne ravno delavcu in obrtniku v največji meri. Državni davek na užitnino je znašal doslej od hektolitra vina 5.94 K oziri»ma 5.94 vin. od litral Od tega je pripadalo deželi doslej 40% doklada v znesku 2.38 K pri hi, odnosno 2.38 vin. pri litru. Sedaj pa se poviša iz 40 na 145% in bo znašala deželna doklada pri hi 8.61 K oziroma pri litru 8.61 vin. tako, da se podraži vino za 6.23 vin. pri litru. Pri mesu je znašala deželna doklada doslej na podlagi cesarskega davka 75% odslej pa 1.88 h pri 1 kg mesa. Skratka doslej so znašale vse doklade na užitnino 9.21 za naprej pa 15.44%. To ni malenkosten povišek za one, ki znajo računati. Da sc to pri posamezniku pozna letno precej, kaj pa še v delavski družini in pri revežih.katerih ni malo v naši deželi! Najbolj pa bodo pri tem prizadete še pridobitne zadruge, ki morajo od splošne pridobnine plačevati še vrhu vseh žc omenjenih doklad še pridobnino, ki je znašala dolsej 40%. za naprej Pa 75%. Naprimer O. K. D. je doslej plačalo od Čistega dobička letno 600 K, odslej pa bo moralo plačati 1125 K. K vsem tem bremenom j bo morala prispevati Idrija,ne da bi imela le j toliko od tega. kolikor je črnega za , nohtom. Idrija ne dobi od deželnih preodkazov niti vinarja, ne za šolstvo, ne za ceste, ne bo imela njč od hidroelektričnih naprav, ki bodo požrle sto-insto tisoče našega denarja. Nasprotno, naše mesto bo plačevalo še v veliko večji meri kot doslej in bo pri vsem tem zatirano kot je bilo doslej. Deželi so dovoljene diferencirane doklade. našemu mestu tega ne dovolijo, da bi enir plačal 85% in hišni posestniki pa le 40% kot je sklenil občinski odbor na proračunski seji za leto 1914. Pa to še ni vse. mi sami s svojim denarjem ne smemo gospodariti tako kot smatra večina občinskega zastopa, da je prav. Tudi tu nam delajo ovire, ne da bi nam priznali le en vinar subvencije. Ali nismo torej ravno Idrijčani poklicani, da opravičeno protestiramo proti novim davkom? Pomagalo sicer ne bo veliko, ker je sklep že storjen. Ali ne le v Ljubljano, temveč tudi na Dunai naj gre naš glas, da protestiramo proti novim davčnim bremenom, še preden bo zakon, ki so ga klerikalci skovali, sankcioniran. Zato predlagam resolucijo, ki se glasi: Delavstvo, zbrano na javnem ljudskem shodu v Idriji dne 4. marca 1914 leta, protestira proti novim deželnim nakladam, ki jih je v neprimerni višini sklenila večina deželnega zbora kranjskega. S takimi dokladami zlasti na meso, najemnino in vino se obteže najnižji sloji, ki že sedaj trpe pod pritiskom gospodarske krize. Shod poziva centralno vlado na Dunaju, da odreče potrditev davčnim sklepom večine deželnega zbora kranjskega, zlasti glede užitnine in najemnine, ki so ljudstvu gmotno in duševno škodljivi, ker morajo imeti za posledico fizično in moralno prapadanje delavskega ljudstva. Priporočam vam cenjeni navzoči, da sprejmete to resolucijo. Dalje pa vam tudi priporočam, da greste med vse one ljudi, ki so pri zadnjih volitvah slepo verjeli klerikalcem in volili na našo in svojo škodo, da jih poučite, da naj se do prihodnjih volitev streznijo, ako hočejo sebi in ostalemu ljudstvu boljše čase, kot nam jih ustvarja sedanja vladajoča stranka v deželi. Nato se oglasi k besedi g. A. Lipušček, ki v imenu navzočih gostilničarjev prečita resolucijo gostilničarjev in mesarjev, ki se glasi: Gostilničarji in mesarji mesta Idrje in okolice naj-, odločneje protestirajo proti neznosnemu zvišanju užitninskih in obrtnih doklad, s katerimi se je izvršil uničevalen napad zlasti na obrtnike. S tem zvišanjem pa je še posebno prizadeto idrijsko gostilničarstvo in mesarstvo, ki je že sedaj vsled neznosne konkurence v obupnem položaju. Na javnem shodu zbrani gostilničarji in mesarji poživljajo in prosijo vlado, da prepreči to početje, ki je sposobno ubiti gostilničarski in mesarski stan. Nato sta bili obe resoluciji soglasno z burnim protestom občinstva sprejeti. K 2. točki dnev. reda prečita predsednik shoda kot predsednik odbora rud. zadruge odgovor c. kr. rud. ravnateljstva »a zadnje delavske zahteve, ki je v celoti negativen. Nato poroča sodr. Štraus, da, je dobil obvestilo od vodstva »Unije« avstrijskih rudarjev, da se pripravlja od strani »Unije« večja akcija, ki se bo izvedla v prilog vseh delavcev državnih rudnikov v Avstriji* Zato je potreba podatkov tudi o zahtevah in željah: idrijskega delavstva ter predlaga iz prejšnjih zahtev reasu-mirano resolucijo, ki se glasi: Delavstvo c. kr. eraričnega rudnika v Idriji zbrano na javnem ljudskem shodu se v pivarni pri »črnem orlu« v Idriji dne 4. marca 1914 je sklenilo predložiti vodstvu »Unije rudarjev v Avstriji« sledečo resolucijo v obravnavanje: 1. Nov plačilni pravilnik, ki je uveljavljen od 1. januarja 1912, naj se izpopolni, da bodo vsi nepravilno uvrščeni rudniški delavci redno po svojih službenili letih v plačilne stopinje postavljeni kot se glasi zahteva prizadetih delavcev z dne 21. oktobra 1913. 2. Delavstvo c. kr. eraričnega rudnika v Idriji zahteva, da se sklene zakon, ki bo določal za vse pri idrijskem rudniku zaposlene delavce 351etno službovanje s polno provizijo namesto 401etne službene dobe. To pa z ozirom na slabe zdravstvene razmere pri tem rudniku zaposlenega delavstva vsled zdravju škodljivih merkurialičnih plinov živega srebra. 3. Namesto dosedanjega kvantuma kuriva 7 in 3‘5 m drv naj se določi za oženjene delavce 10 in za samce 5 m drv na leto po polovičnih cenah kot stanejo c. kr. rud. erar. 4. Stanovanje naj rudnik oskrbi za vse pri rudniku zaposlene delavce vsled pomanjkanja stanovanj v Idriji in pa vsled tega, ker so delavci, ki nimajo eraričnih stanovanj nasproti onim, ki jih imajo gmotno prikrajšani. 5. Nanovo vpeljani modus v rudniku, da se silijo delati 2-5 m visoki rovi, naj se odpravi z ozirom na varnost rudarjev. 6. Osemurna delavna doba naj se vpelje za vse pri tem rudniku zaposlene delavce brez izjeme ali so isti rudarji ali rokodelci ker sedanji običaj rokodelcev, ki delajo 10 ur, plačani pa so le za 8 ur, je krivica, katero stavbeni delavci niso v položaju še nadalje prenašati. Predlagane resolucije se soglasno odobre s pripombo, da se iste takoj pošljejo Unijskemu Leto IV. vodstvu v nadaljno obravnavanje. Nato poroča sodr. Alič, da obrtna oblast prepoveduje sekanje mesa na stojnicah na trgu. To je občanom v kvar. Domači mesarji \ zlic temu, da so padle cene živine nočejo zmžati cen mesa, zato predlaga sledečo resolucijo: Občani zbrani na javnem ljudskem shodu v pivarni pri »Črnem -orlu« v Idriji dne 4. marca 1914 zahtevajo, da mestno županstvo pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Logatcu kot obrtni oblasti izposluje sledeče: 1. Za mesarje logaškega političnega okraja naj se določijo maksimalne cene vseh vrst mesa sorazmerno z naraščajočimi in padajočimi cenami goveje in druge živine. 2. Županstvo naj izposluje od pristojne obrtne oblasti prosto sekanje mesa na stojnicah kot velja to v drugih mestih v Ljubljani, Oo-rici itd. 3. Ako bi se ne dalo to izpeljati, naj mestna ohčina pripravi mesotržnico, ki bo oblastveno odobrena ter naj prične s sekanjem mesa v svoji režiji ali naj napravi primerno pogodbo s kakim mesarjem, ki bo sekal meso po cenah, od županstva določenih. Sodr. Štravs je podal podrobnejša pojasnila glede cen mesa v drugih krajih. Nato je bila resolucija soglasno sprejeta. Sodr. Mrak predlaga, naj se mesečna izplačila rudarjem v zmislu zakona pri delu izplačujejo. Sprejeto. Rudar Beričič predlaga, naj se vse potrebno ukrene, da ne bo delavec, ki je zaradi političnega, ali kazenskega prestopka kaznovan, tudi pri rudniku kaznovan, kot je to sedanji običaj, kajti na tak način je delavec dvakrat kaznovan. Sprejeto. Sodr. Bajc predlaga, naj se jemlje v delo k rudniku rudarske ne pa kmečke sinove, ker je še teh preveč brez posla. Sprtjeto. Sodr. Štravs predlaga, naj se c. kr. rud. erar opozori, naj stavbena dela prepušča domačim, ne pa tujim podjetnikom, kajti vobče je znano, da tuja nemška podjetja domače delavce slabejše plačujejo kot domača. Poleg tega pa še pripeljejo tuje delavce s seboj in domači so brez posla. Sprejeto. Nato je predsednik sodr. Brus zaključil impozantni shod. Politični pregled. == Državni poslanec dr. Šviha v službi policije? Kakor smo že poročali, je glasilo čeških nacionalnih socialcev »Češke Slovo« prineslo senzacionalno vest, da so dobivali mlado-čehi precejšnje svote iz vladnega dispozicij-Skega fonda zlasti ob času volitev. Sedaj pa pribbčujejo »Narodni listy«, glasilo mladoče-hov, senzacionalno razkritje o predsedniku državnozborskega kluba narodnih socialcev dr. Švihi. Koliko je resnice na tem razkritju, to bo pokazala seveda šele preiskava proti dr. Švihi, ki je že uvedena. »Narodni listy« prinašajo na uvodnem mestu članek z napisom »Voditelj narodnih socialcev v službi policije«. Med drugim piše člankar: »V politični javnosti je že davno zbujalo pozornost, da je dpbivala vltida o zaupnih in važnih posvetovanjih, ki so se jih udeležili tudi narodno socialni poslanci, takoj obširna poročila. Iz zapuščine umrlega glavnega urednika »Narodnih listov«, Jožefa Anyža, §mo dobili listine, ki razsvetljujejo vso zadevo in ki odgovarjajo na vprašanje, kdo da je bil vohun. Policijski vohun je bil sedanji predsednik državnozborskega kluba narodno socialnih poslancev dr. Karl Šviha.« List pona-tiskuie potem več teh listin in pripominja, da je izvedela policija o potovanju poslanca Klo-fača v Srbijo tudi od te strani. Poleti 1. 1910. se je baje dogovoril dr. Šviha z glavnim faktorjem tajne policije, da bo proti mesečni plači 600 K. ki se ie zvišala pozneje na 800 K, poročal policiji tajnosti. »Narodni listy« trdijo, da je opravljal dr. Šviha vohunsko službo od druge polovice 1. 1910. dalje, ko je bil Bienerth ministrski predsednik in ko so bili Čehi v najostrejši obstrukciji proti vladi. Za volitve je dobil 3000 K od nekega člana Bienerthove vlade, policijski izvestitelj je pa ostal do današnjega dne. Na te obdolžitve odgovarja dr. šviha v posebni izdaji »Češkega Slova«, kjer pravi, da je popolnoma nedolžen in naznanja svoj izstop iz narodno socialne stranke. Izven stranke ostane tako dolgo, da se izkaže njegova nedolžnost. Dalje izjavlja, da izroča stranki svoj mandat na razpolago in da bo takoj tožil »Narodne listy« zaradi razžaljenja časti. »Češke Slovo« odgovarja na obdolžitve »Narodnih listov« s tem. da označuje obdolžitve za golo iznajdbo zloglasnega praškega poli- Ustanovljena leta 1881. y Ljubljani Ustanovljena leta 1881. 0 brez odbitka rent- obrestne hranilne vloge po čistih 4 0 nega davka. nad 800.000 cijskega špicla Spažeka, ki Je v teku petnajstih let ovadil že odlične češke politike, da so v službi policije, tako poslance Klofača, Soukupa, Nemeca in Stranskvia. Izvrševalni odbor narodno socialne stranke je določil že preiskovalno komisijo v Švihovi aferi. V preiskovalno komisijo je pozval tudi zastopnike čeških agrarcev. naprednjakov in državnih pravašev. = Narodnostna sprava na Češkem. V sredo popoldne je imel nemški Nacionalverband selo vseh strank, ki so združene v zvezi. Soglasno je bila sprejeta resolucija, v kateri jemlje Nacionalverband razbila spravna pogajanja na Češkem na znanje in izjavlja, da so bile vladne predloge, ki jih je bila dala vlada za temelj pogajanj, popolnoma neprimerne. Nacionalverband naznanja, da se bo z vso odločnostjo zavzel za to, da se uveljavijo pravične zahteve Nemcev na Češkem. — Državnozborska komisija čeških agrarcev izjavlja, da bo z vsemi sredstvi delala za upostavitev ustavnih razmer na Češkem in bo zato vztrajala v parlamentu pri odločnem nastopu. = Bombni atentat v palači reškega guvernerja. V pondeljek ponoči okolo enajstih je eksplodirala na vrtu guvernerjeve palače na Reki bomba, ki pa ni napravila nobene škode. Mejna policija je že izsledila atentatorja. Atentator je 281etni italijanski podanik Ardiono Bel-leli, po poklicu zidar. — Vstaja v lužni Albaniji. Princ Wied nima sreče. Ni še zasedel albanskega prestola, pa je že južni del njegove »države^ v ognju. Orki in pogrčeni Albanci, ki prebivajo v onem delu Epira. ki pripada Albaniji, so izjavili, da hočejo imeti samostojno državo. Baje imajo vstaši okolo 18.000 mož. = Izgube Črnogorcev v balkanskih vojnah. V obeh balkanskih vojnah je padlo 2476 Črnogorcev, za ranami jih je umrlo 177 in 626 je invalidov. Invalidom bo izplačevala Čriia Oora na leto 800.000 K. Iz domačih krajev. — Nocoj zvečer ob 8. seja izvrševalnega odbora v upravi. — Ljubljanski občinski svet ima redno sejo v torek 10. marca ob 6. popoldne. —• Kranjski deželni zbor je imel v torek zadnjo sejo prvega zasedanja. Ob koncu seje je naznanil deželni glavar, da je deželni zbor z najvišjim odlokom odgoden. Delo, ki so ga opravili poslanci na sedmih sejah tega zasedanja, je pač vse prej kakor blagodejno za kranjsko prebivalstvo. Najbolj je seveda prizadeto delavstvo. Niti mrvice ni dobilo od tega zasedanja, ampak krvavelo bo za saniranje deželnih financ tako, da bo groza. Deželni kristjani so od leta 1908. dalje razsipali denar tako, kakor bi imeli neizčrpane vire in razsipali so tako, da so imeli od tega dobiček le tisti, ki priznavajo, da razen Šušteršiča ni drugega toga. Sedaj je pa narastel deficit tako silno, da bodo morali deželni gospodarji poleg povišanih doklad in novega posojila porabiti še državne preodkaze in tako ogoljufati učiteljstvo, ki že leta in leta prosi za izboljšanje plač. To so sadovi klerikalnega gospodstva. ' — Nazadnjaštvo brez konkurence. Tako najlažje označimo delo klerikalne večine v deželnem zboru. Koliko lepih besed o demokra tizmu, o svobodi, o napredku je napisal že »Slo-, venec«, na cente takih besed so se iznebili že klerikalni govorniki. Ali vsako njihovo dejanje priča, da so jim demokratizem, svoboda,' napredek votle besede brbz vsebine. Zastopstvo po kurijah, ki ga nočejo ih nočejo odpraviti klerikalci. dovelj jarko osvetljuje demokratičnost te gospode, fn kakšno svobodo hočejq za ljUd-svo, zlasti za delavstvo, kateremu vedno pri povedujejo, da je ravno S. L. S. njegova najboljša zaščitnica, najzvestejša prijateljica? Prvo, kar bi bili morali storiti, bi pac bilo* da uvedejo splošno in enako Volilno pravico za deželni zbor. Potem bi delavstvo pač lehko dejalo, da ima košček svobode, ker bi poslalo v deželni zastop svoje zastopnike. In velik napredek bi oznanjala splošna in enaka volilna pravica, ker bi se res potem najširše plasti ljud stva zanimala za vprašanja, o katerih sedaj ni česar ne ve. Ker pa Je ljudstvo večinoma še nezavedno, zato gospodarijo lfchko klerikalci kakor se jim zljubi in zato tudi lehko uganjajo politiko in ustvarjajo ražtnere, za katere bi nas lehko zavidali najbolj nazadnjaški elementi na svetu. — Odborova seia ljubljanskega okrajnega odbora sev rši v. nedeljo dne 8. t. m. točno ob 4. popoldne v ŠelenburgOvi ulici 6. IL Dnevni red je jako važen, torej zanesljiva udeležba neobhodno potrebna. Vabljeni so tudi zaupniki krajevnih skupin ljubljanskih. — Sp. Siska. Politična organizacija soc. dem. stranke v Šiški je skjicala v torek 3. marca javen ljudski shod z dnevnim redom: »Kranjski deželni zbor — reforma volilnega reda — novi davki.« Po izvolitvi predsedstva (sodr. F. Thuma in I. Baumkirchner) je poročal sodrug Anton Kristan. V daljšem govoru je orisal zadnji volilni boj ter klerikalne argumente o deželnem gospodarstvu, rthto ie podal sliko debate o volilni reformi. Klerikalci še slišati niso hoteli o kaki splošni in enaki, volilni pravici. Ni sicer še dolgo tega, kar je dr. 5u$teršič vpil nad veleposestniki, kojih »pravice da so zapisane na oslovskih kožah«; koje se bo »vun pognalo iz te zbornice* kamor spada te ljudstvo« — sedaj pa ta dr. Šušteršič uboga na migljaj zastopnjka veleposestva grofa Barbota. Ko je ta izjavil: »Veleposestniki smo proti splošni in enaki volilni pravici« —r je dr. Šušteršič pariral kot sinček hudemu očetu. Ljudstvu pravic: Nel Zato nove davke na vino, na pivo, na meso in stanovanja. Govornik je na podlagi pisanja dnevnika »Slovenca« razmotril položaj ter pozval vse prisotne na glasen protest proti postopanju klerikalnih nasilnikov v deželnem zboru kranj-^ skem. Zborovalci so burno pritrjevali govorniku. — Anžokovo hišo pa je stražila velika četa (deset!) policijskih stražnikov, čemu? — Na to vprašanje ne vemo odgovora. Vlada pač čuti najbrže. da t>t moralo tako postopanje deželnega zbora razburiti — no — smo pa le na Kranjskem! — Vič pri Ljubljani. (Še en prijazen podjetnik.) Pri nas kuje poleg ključavnic prav neprevidno tudi ušesa svojih vajencev ključarski mojster Zorko, kateremu pač privoščimo obdelovanje železa in jekla, nikakor pa ne obraze in druge dele vajeniških teles. Za ta posel ima namreč prerobate rokavice. To se je posebno pokazalo pri obdelovanju vajenca S., ki je sedaj tako imenitno obdelan, da ostane vse svoje žive dni nesrečen pohabljenec. Upamo sicer, da bo g. drž. pravdnik g. Zorkota primerno naučil postopanja z vajenci, vendar bi pa tudi priporočali gospodu obrtnemu nadzorniku, da si možakarja nekoliko bližje ogleda. — Brezposelni sodar nam poroča: Ljubljanski sodarski mojstri močno odpuščajo pomočnike, ker nimajo dela. Dela bi lehko dobili, če bi nekatere ljubljanske pivovarne dajale svoja naročila tukajšnjim mojstrom. Pivovarna »Union« v Spodnji Šiški pa raje naroča sode s Češkega, kakor da bi dala zaslužka domačim delavcem. Če bi imelo vodstvo pivovarne »Union« le nekoliko socialnega čuta, bi lehko vedelo, da bi moralo v času take brezposelnosti kakor je sedaj, podpirati domačo obrt. Saj se tudi njenega piva izpije največ tukaj. Torej že iz golih praktičnih ozirov bi moralo upoštevati domače tvrdke pri naročilih. — Toplice pri Kamniku. (Priporočljivo podjetje.) V tej prijazni vasici se nahaja tovarna za stole in pohištvo, ki je last bivšega mokarja g. BahoVca iz Ljubljane. Seveda vzdržuje g^ Bahovec to podjetje iz zgolj krščanske človekoljubnosti do svojih bližnjih in mu njegove osebne koristi niti v sanjah ne prihajajo na misel. Zato je tudi podjetje bolj podobno Vojaškemu »transporthausu«, kakor moderni tovarni. Plače so naravnost sramotne, poleg tega se pa še postopa z delavci kakor z nemo živino. Ker so domačini in za njimi Hrvatje pokazali temu vzor,podjetju hrbet, je sedaj g. Bahovec naročil 11 čeških družin, ki mu delajo po starodavnih občijah tlako. Za vrhovnega priganjača ima v tej svoji mučilnici nekega Dalmatinca, Pečeniča, ki ga zmerja z gospodom »ravnateljem«. Kar. si to naduti človeče dovoljuje na-pram poštenemu delavstvu presega že vse meje in ker g. Bahovec sam ni mož, da bi napravil v svojem svinjaku red, zato naj nam oprosti, da ga v javnosti nekoliko okrtačimo. Vprašali bi g. Bahovca sledeče: 1. Ali mu je znano, da klofuta in pljuje v obraz njega ravnatelj njegovim delavcem, kakor je to naredil Alojziju Iviču? 2. Ali mu je znano, da je ravnatelj tudi predsednik »Podpornega društva«, ki ima tako čudno upravo, da pač sprejema dehar in prispevke, da pa ne izplačuje dolžnih obveznosti, kar gotovo ni v čast tovarne in prizadetega delavstva? 3. Kaj je na očitanju bivšega mojstra Steidla ravnateljstvu glede nenadne smrti njegove hčere v Gorici? 4. Mar odobrava g. Bahovec, da nadleguje pohotni ravnatelj delavke vtovarni? Nadcjatno se, da bo g. Bahovec nemudoma na vprašanja odgovoril, odnosno čim preje svinjak pocedil, ker bi bili, sicer primorani v obrambo delavstva ukreniti druge manj prijazne korake. — Vič-Glince. Novi davki so razburili naše delavstvo Po vSei pravici. Klerikalci so jasno pokazali,' da hočejo delavstvo pritisniti ob tla, da bo komaj dihalo! Na vino, na meso in nal stanovanja. Prav je imel sodr. Anton Kristan, ki jč pozval na Zadnjem shodu delavce na trdno organizacijo zoper fake sovražnike ljudstva. Organizacija je nujno potrebna, če Jiočemo kul doseči. Mesarji se nočejo nič poboljšati. Meso je še vedno enako drago. Občina pa*— kakor da nima nič moči! Reš je, da gre na delavstvo vse. Vsak bi rad delavstvo obiral in molzel. Le v Samopomoči je osvobojen je. Zato pa: Le vkup, uboga gmajna! — Celodnevni izlet k sv. Katarini priredi ljubljanska podružnica »PriJateliev prirode« V. nedeljo 8. t. m. Zbirališče pri pivovarni »Union«' v Spodnji Šiški, odkjer je odhod ob 7. zjutraj. Podružnica priredi ta izlet za to. da bodo izletniki nabirali cvetlico za veselico, ki jo prirede »Prijatelji prirode« v soboto 14. t. m. v hotelu »Ilirija«. Vse člane podružnice in tudi sodruge in sodružice, ki radi hodijo po hribih, vabimo na izlet. Vsakdo dobrodošel! — Odbor. — Gledališko društvo na Jesenicah ponovi V nedeljo 8. t. m. ob treh popoldne v dvorani pri »Jelenu« na Savi ljudsko 'mo »Čarovnica pri. Bohinjskem jezeru«. f * — Oglejte si veliko zalogo čevljev v prodajalni trvdke Peter Kozina & Comp, v Ljubljani na Bregu št. 20. Čevlji so domačega izdelka, dobro in solidno izdelani ter trpežni in se prodajajo po konkurenčni ceni, več v inse-ratu. —V kavarni Central ie vsak dan koncert novo došlega tamburaŠkega zbora ».lavor«. Več v inseratu. Kinematograf »Ideal«. V soboto 7.. nedeljo 8., ponedeljek 9, 1. Lov na languste. (Industrijski posnetek.) 2. Vila ob jezeru. (Komično,) 3. Gaumontov teden. (Najnovejše, šport, moda.) 4. Mala Bretonka. (Humoristično.) 5. Trobentice. Občutja poln roman silnega učinka v 2-dejanjih.. 6. Eno noč v Berlinu ali Izpuščeni levi! Razposajena zgodba. Krčevit smeh! r- Sijajna zmaga pri občinskih volitvah v Iz tega volilnega boja se lehko deavci uče, da se ne smejo na nikogar drugega zanašati kakor na lastno moč. Pri volitvi v drugem razredu je zmagala nernško-slovenska-klerikalna-liberalna lista. V prvem razredu so zmagali Nemci. Socialisti, ki so videli, kako se druge stranke združujejo za pridobitev mandatov, so se zdržali glasovanja. — Trbovlje. Pri nas živi mož z imenom Anton Planinc, po poklicu je krojaški mojster. Ne bi se pečali z njim, to nam lehko veruje, ko bi ne bil tako nadut in fanatičen. Z bratsko ljubeznijo naj objema Planinc purane, kajti on in te srborite živali iinajo lastnost, da zaženo silen haudr, haudr, kakor hitro jih zbode kaj rdečega. SedaJ pa k stvari. Rudarski pevski zbor ^Vzajemnosti« je priredil 22. februarja zar bavni večer. Vabila ie razposlal, v vse javne lokale in tako je viselo vabilo tudi v brivnici g. S. Puškarja. Ko je prišel v brivnico Planinc, je zagledal vabilo in njegova kri se je razvnela. Korajžno je premeril vabilo teh prevzetnih rdečkarjev. ga raztrgal z vso močjo in poman-dral v prahu. On. junak vseh junakov, je pa stal zmagoslaven. To je storil iz same hvaležnosti rdečkarjem, ker naročavajo ti pri njemu obleko. Gospodu Planincu svetujemo, naj se pobriga nekoliko za svoje manire. Kupi naj si knjigo »Olikani Slovenec«, da bo nekoliko ugladil svoje junaštvo. Zakaj, trgati vabila po javnih lokalih, je. milo rečeno, pobalinsko. Sodrugi. zapomnite si dobro ta junaški čin krojaškega mojstra. — Nabrežina. (Odgovor »Dnevovem« Člankarju). 20. februarja je prinesel ljubljanski »Dan« članek iz Nabrežine, ki se jezi na »Zarjo«, ker je ta po pravici in resnici ožigosala delovanje nabrežinskega župana in N. D. O. Kar smo pisali v »Zarji« pri tem ostanemo, ker ni naša navada, da bi trosili v svet laži. Člankar pravi, da se razburjamo nad ustanovitvijo N. D. O. v Nabrežini. Prav nič se ne razburjamo, ampak smo našemu delavstvu vedno le stvarno dokazovali škodljivost N. D. O. Če se podjetniki združijo v mednarodnih organizacijah. S tem da imenuje člankar našo organizacijo furlansko, le dokazuje, kako malo razumeva delavske interese. Kaj delavec Furlan nima pravice do organizacije, kaj njega manj izkoriščajo delodajalci kakor slovenske delavce? V »Dnevu« kriče voditelji N. D. O.: »Na svoji domači zemlji hočemo gospodariti sami! Kdaj pa boste zamenjali neslovenske na-brežinske podjetnike z domačimi? Kaj ne veste. da je tri četrtine nabrežinskih podjetnikov tujcev — Italijanov, Nemcev. Ogrov — in le pičla četrtina je Slovencev? Napodite te, da bo zemlja domača in kapital tudi domač. Da-lie pravi člankar. da bi lehko očital nabrežin-skim socialistom tatvino, če bi hotel biti zloben. Če se ie zgodila kle kakšna napaka, smo jo. popravili sami brez N. D. O. Dokažite nam tatvine. Dokler tega ne storite ste podli lažnji-vci. S takimi sumničenji brez vsake stvarne podlage se borite proti naši organizaciji, Vaša najsrčnejša želja, da bi Strli našo organizacijo., S tem upanjem lehko Živite do groba, — Sedaj pa hočfemo pojasniti, na kakšen način da životari N.'D. O. v Nabrežini. Ker to je nad vse za- nimivo in poučno. blažno znana višina nebes in globočina pekla, ker že davno vedo. da so med zemljo in nebom. Celo barve ognja, satanov smrad in vonj angelnov so jim odkrita razodetja. Vse to je vernikom skrita resnica, le ljudem, ki so pokorno verni ie razodeto. Velikanska pregreha je čitati brezversko časopisje in biti član nekato-liškega društva, ker tam se ne izve resnice. Le sv. katoliška cerkev je nezmotljiva. Ona je imela in ima vedno nezmotljive učenjake. — Zvezar — obsojen. V petek 27. februarja se je vršila v Trstu vzklicna obravnava proti podpredsedniku Z. J. Z. Bufonu Ivanu. Tožil ga je sodrug Rože zaradi razžaljenja časti. V prvi inštanci je bil Bufon oproščen, ker je po sodnikovem mnenju doprinesel dokaz resnicc. V drugi instanci ni pa ta dokaz resnice držal popolnoma nič. Sodrugom je znano, kake se je bahal na postaji Bufon. da je nagnal socialista. Za svojo bahavost se bo pokoril s 50 K globe, in če jih ne bo plačal, si bo šel hladit svojo narodnjaško kri za 5 dni v ulico Tigor; da mu jo mošnjiček lažji, bo plačal še vse pravdne stroške prve in druge instance. Sodruga Ro« žeta je zastopal sodrug dr. Puecher, zvezarja pa dr. Mandič. — Okrajna organizacija v Rojanu sklicuje za pondeljek 9. t. m. ob pol devetih zvečer v društvenih prostorih v Rojanu, ulica Apiari 12, ako važno zaupno zborovanje, na katero va-jimo vse one sodruge zaupnike, ki so dobili povabilo. Ker je to zborovanje velikega pomena za razvoj politične organizacije v tem okraju in za stranko sploh, pričakujemo, da se ga gotovo udeleže vsi zaupniki. — Odbor. — Mladeniška organizacija v Trstu naznanja, da priredi prihodnjo soboto »Varjete večer« dvorani v Rojanu. Natančen spored objavimo pravočasno. — Odbor. Trbovljah. V ponedeljek dne';2. t. m. je bila volitev tretjega volilnega razreda za. občinski odbor. Socialni demokratie so dobili ves tretji razred. Oddano je bilo 711 glasovnic, izmed katerih je bilo 7 praznih in 14 razcepljenih. Na-.ši sodrugi so dobili kot odborniki:. Sitter Ignacij 690, Kokalj Dominik 688. Majdič Florjan .689, Kolena LUdovik 685, Bajda-Franc 685, Ka-. ■steRc Karl 681, Žagar Martin. 687, Malovrh Karl 690, Kuhar Anton 682. Kamplet Ivan 683 •glasov: kot namestniki: Groblar Peter. 678, Merzelj Gašpar 678, Tratnik Avgust 679, Kauf Alojzii 683. Brezjan Matija 678 glasov. Na volišče so prišli večji del le organizirani delavci. V Nabrežini je velika gospodarska kriza in. vsled tega tudi mnogo brezposelnosti.. Vsled umazane konkurence imata; pa delo župan Caharija. in njegov brat Joško, Ta dva sta sporazumljena z,.N. D. O. Najprej sta odvzela ta dva svojima delovodjema pra vico za sprejem delavcev in sta izročila ta posel agentom N..D. ,0-. ki privažajo nezavedne mladeniče; iz vsega Kraša v te delavnice. Tukai se morajo seveda takoj organizirati pri N, D. O. Če tega ne store so brez dela. In sedaj se pričenja, pri teh dveh vrlih narodnjakih grdo izkoriščanje nezavednih delavcev. Maksimum zaslužka znaša 3 do 4 krone na dan. Tako se bojuje N. D. O. za izboljšanje gmotnega položaja slovenskih delavcev, tako se bori proti izkoriščanju podjetnikov! Ti delavci spoznavajo polagoma sami., da so prodani. In kakor hitro sc bo kriza izboljšala, lehko lovi N. D. O. te svoje člane po vsem svetu. — Sedaj pa še nekoliko o krumirstvu N. D. O., ki se ga tako trdovratno brani. Torej en dokazi L marca 1914 ie izjavil neki podjetnik: Sklenili smo, da moramo podpirati N. D. O. Če boste stavkali vi socialisti, bodo delali člani N. D. O., da s tem oslabe vaše vrste in vam vzamejo pogum za nadaljevanje stavke. — Za to izjavo imamo tri priče. Drugi dokaz je. da ste z delodajalci v vednem stiku po njihovih pisarnah in po gostilnah se družite z njimi. In tretji dokaz je. da kriče podjetniki po gostilnah »Živela N. D. O.« — Sledniič še nekaj o umazani konkurenci in 0 tem, kako da špekulirajo podjetniki vsled razkola v delavskih vrstah. Te dni so prevzeli delo, cenjeno na 140.000 K, za 25.000 K. In to se seveda ne bo poznalo pri delavskih mezdah, kaj ne ti premodra N. D. O.? — Okrajna politična organizacija soc. dem. stranke v Nabrežini sklicuje za 8. marca 1914 ob 9. dopoldne o prostore bolniške blagajne v Nabrežini konferenco s sledečim dnevnim redom: Politična organizacija, kulturno in gospodarsko vprašanje. — Solkan. Sreča je hotela, da smo dobili sv. misijon. Ker le potom tega je mogoč dru- 1 žinksi prepir in razdor v družini, nihče drugi ga ne zna tako dobro in umetno kaliti. Napravili so nam stanovske pridige, da lažje hujskajo ženo proti možu in moža proti ženi. In strogo so pozivali verne kristjane, naj za božjo voljo ne zahajajo k pridigam, katere niso namenjene temu ali onemu stanu. Govore le o peklu, neskončnem Ognju, trpljenju in kar je najbolj poglavitno o smrti. Vse kar de dobro tercijalkam, da se le nevarni Tomaži izpreobr-nejo. Najbolj gladko jim pa seveda, teče jeziček o smrti, ker ta prizor, vidijo vsaki dan v ra-rovžu, kjer je prišla Šiba božja na ubogo, nepokorno kuretilio, posebno na mlajši zarod, na piščeta. Ponosno, Z dvignjenimi glavami sto-paio terciialke in filozofirajo, ker iim ie ž« ori- Državni zbor. Na Dunaju, 5. marca. Osemdnevni odmor v zasedanju — to Je uspeh prve seje pomladanskega zasedanja državnega zbora. Vsa seja ni bita druzega kakor razgrajanje. Čehi so razvili z vso silo tako obstrukcijo, da ni bilo misliti na delo. Ker ni dovelj češke obstrukcije, so še slovenski poslanci napovedali ob koncu seje obstrukcijo zaradi italijanske pravne fakultete. Potek seje ie bil sledeči t Predsednik dr. Sylvester otvarja seja ob 11. dopoldne in pozdravi poslance. Naznanja, da je obvestil dr. S v i h a predsedstvo, da se ne bo udeleževal sej, ker je bolan. Vodja , finančnega ministrstva je »podal odredbo po § 14. o proračunskem provizoriju in še nekatere zakonske predloge. Potem je govoril dr. Kramar k opravil-niku, hoteč podati izjavo Čehov o spravnem pogajanju. Prišlo je do burnih prizorov in končno mu je vzel predsednik besedo. Za njim je govoril posl. S t a n e k, pa tudi temu je odvzel 1 predsednik besedo. Češki poslanci so razbijali po mizah, tolkli so znogami in žvižgali. Enak prizor se je ponovil, ko je govoril posl. B a x a; kateremu, je tudi odvzel predsednik besedo.' Hrušč je postajal vedno večji, zlasti še, ko so vsenemški poslanci z medklici spominjali na švihovo afero. Ob dvanajstih je zaključil predsednik sejo med splošnim hruščem. Nato se je takoj sešla starešinska seja, na kateri je predlagal, dr. Sylvester, naj se odgodi zasedanje za osem dni, da se pomenijo stranke o delovnem'programu. Predlog je obveljal. Ob četrt na tri popoldne, se je nadaljevala Seja in predsednik je takoj naznanil, da jo bo zaključil. Poslanci so podali še nekaj predlogov; sodrug dr. D i a m a n d je poživljal vlado, da naj takoj prične z javnimi zgradbami, določenimi v proračunu, da Se odpomore velikanski brezposelnosti. Tudi glede Svihove afere je bilo več ' Nato izjavi predsednik: Ker sedanji položaj ni pripraven za inirno in stvarno razpravljanje in da dobe stranke priliko za obravnave, da se izčisti položaj, zato pedlagam prihodnjo sejo za četrtek, 12. marca, ob 11. dopoldne z dnevnim redom, ki bi ga bili morali rešiti danes. Ker je bil sprejet nato še predlog dr. C o n-cija, da se postavi na dnevni red prihodnje seje tudi poročilo proračunskega odseka o italijanski pravni fakulteti, so slovenski poslanci klicali »živela obstrukcija!« . Ob treh popoldne je bila seja zaključena. Pogrebno in podporno društvo železniških in državnih uslužbencev v Ljubljani. Pogrebno in podporno društvo Železniških in državnih uslužbencev v Ljubljani Je imelo dne 17. februarja 1914 ob 8. zvečer v steklenem salonu južnokolodvorske restavracije redni občni zbor društvenih članov, skupin in podskupin z naslednjim dnevnim redom: Poro-ročila: a) predsednika, b) blagajnika, c) revizorjev. _ Qiede na veliko število v Ljubljani in mf okolici bivajočih članov (1680) je bila udelez a prav majhna. Menda so članom razprave o zacinjeni poglavju človeškega življenja zopeine, kar pa prav nič ne pomaga, ker nihče ne uide tej usodi. — Tovariš Petrič pozdravi navzoče, ter otvori v imenu skupin in podskupin ob poli Pozor, delavci težko celjlve rane in povzročiti .j*l' ^.U)n.(> potrebno je torej, da se z* vse tudi najmanjše ranjenja rabi antiseptično obvezo. Že nad 50 (et preizkušeno domače sredstvo za obveze, ki r?ne in ohrani« snažnost, deluje antiseptično, hladeče m proti vnetju • ter pospešuje zaccljenje, je mehfilno vlačno mazilo^ praško domače mazilo .z lekarne B. Fragner v Prag« 203—111 Doze po 7' r v Kdor še ne pozna Kathreinerieve Kneippove sladne kavo, >kupi nai si ie zdaj en zavoj in nai io poskusi. Za Izdelovanje te, Se 33 let priljubljene in priznano najboljie kaviite pijače je bila zgra* Jena nova velika tvornica. Z najmodernejšimi stroji in najboljfo napravo se je slovito Kath* reinerjevo postopanje za izdelovanje „prist-nega Kathreinerja" Se nadalje izboljšalo. ' , „ r _ k- q ■ »• . •* ' ’ ' • ™ ; i: 'J Če le bila Kathreinerieva že vedno od najboljšega najboljše* tedaj prekaša v dovršeni sličnosti okusa zrnate kave sedaj sama sebe. 2 sekund! 3 rahle poteze kakšen sijajni blesk t ittftflrll trema za čevlje: P. zvečer zborovanje. — Kot predsednik poroča o povsem zadovoljivem napredku in razvoju društva. Spominja na križe in težave, ki jih je moralo premagati društvo v svoji pretekli dobi. I— Društvo je bilo rojeno kot revno šibko dete, a pri vseh ovirajočih okolščinah se je razvilo v krepkega dečka. — K temu pa je največ pripomogla eneržija, pravilno in vestno postopanje 'društvenega vodstva. — Dalje poroča o uspehu na lanskem občnem zboru storjenega sklepa glede ustanovitve podpornega sklada v slučaju smrti Člana. Na lanskem občnem zboru se fe sklenilo zvišati mesečne prispevke od 30 vin, na 50 vin. za vsakega člana. Povišek naj pripade podpornemu skladu, iz katerega se začne izplačevati podpora po karenčni dobi enega leta. Sedaj ie ta karenčna doba potekla in odbor je z lahko vestjo sklenil izplačati iz omenjenega sklada za vsak slučaj smrti 100 K podpore, katera vsota se bo že na prihodnjem občnem eboru lahko znatno zvišala. Torej za 6 kron letnih prispevkov dobi član popolnoma brezplačen pogreb, ki stane 223 K 16 vin. in obenem dobe zaostali še podporo za sedaj v znesku ilOO K. — Preden elan vplača zgoraj navedeno ysoto, bi poteklo 54 let. — Tak uspeh, članom dajati take beneficije, je bil mogoč le, ker se ie .vodstvo društva trudilo, z društvenim imetjem vestno gospodariti in ga marljivo upravljati. — Poročilo se s popolnim zadovoljstvom vzame na znanje. — K drugi točki dnevnega reda poroča blagajničar tov. Egv o računskem zaključku za leto 1913. — Poročilo se glaj>i: Dohodkov Je imelo društvo 12.909 K 32 vin. in ostanek iz Jeta 1912 v znesku 4036 K 2 vin., skupaj 16.945 kron 34 vin. — Izdatki znašajo 8026 K 51 vin. 7“ P° odbitku izdatkov ostane gotovine 8918 kron 83 vin. — Vrednost inventarja znaša po Odbitku 10 % za obrabo 4615 kron 7 vin. Koncem leta 1913 znaša torej društveno imetje jf3.533 kron 90 vin. Uvaževati je treba pri izdatkih. da je stal tisk in vezava 5000 članskih knjižic 1505 K >50 vin,, kateri stroški v prihodnje odpadejo. Prav tako stroški za ureditev novih društvenih prostorov, kakor tudi selitev iz Prejšnjega v novi lokal, ki znašajo 309 kron 70 vin., in odpadejo v bodoče. — Članov ima druStvpgLff; od teh ie 1507 rednih rednih. Tekom leta je umrlo, izstopilo in bilo izključenih 103 člani. — Pristopilo jih je pa 225. Od rednih članov pripada 938 K skupini državnih železničarjev: 398 južnih železničarjev in 171 državnih nastavljencev. — 1680 članov prebiva v Ljubljani in njeni okolici — 63 na Jesenicah in Hrušici; 29 pa drugod. — Končno opozarja poročevalec navzoče na § 6, točko b), društvenih pravil, ki določa, da član, ki je dva meseca zaostal z mesečnimi doneski, pride v šestmesečno karenčno dobo, v kateri nima pravice do prostega pogreba, nego samo do brezplačne uporabe društvene oprave. Z obžalova-vanjem mora konštatirati. da ie sedaj okrog 300 članov v karenčni dobi. — Zatorej poživlja navzoče, da upoštevajo to določbo, ter točno izpolnjujejo svoje dolžnosti, da izostanejo neprijetne posledice. Istočasno prosi navzoče, da opozore tudi druge člane na to dejstvo. — Tudi to poročilo se vzame s popolnim zadovoljstvom na znanje. Končno poroča v imenu nadzorstva predsednik istega tovariš Zupan, da se je večkrat vršila revizija blagajne, poslovnih knjig in računov ter se je našlo vsakokrat vse v -najlep-šem redu, kar je dokaz, da društveno vodstvo izpolnjuje svoje dolžnosti v polni meri. Ravno tako se tudi to poročilo z veseljem vzame na znanje, — Ker se k podanim poročilom nihče ne oglasi za besedo, se tovariš Petrič zahvaljuje za izraženo zadovolinost glede društvenega poslovanja; Končno poživlja navzoče k intenzivni agitaciji in neumornemu delu v še večji prospeh in razvoj društva, ter zaključuje ob 10. zvečer to važno zborovanje. — Priznati se mora, da se nahaja društveno vodstvo v dobrih rokah, nesebičnih in značajnih mož, ki vestno skrbe, da člani dobe od bogato obložene mize, tudi bogat delež za svoje prispevke, ne pa samo drobtine, katere navadno drugod članom kot dobrota od takih miz odpadajo. — Zatorej, železničarji obeh železnic in državni uslužbenci, ki še niste člani, ne odlašajte s pristopom (in tudi vpisati svoje sorodnike) k temu društvu, ki je za vsakega neobhodno potrebno. Zadružno gibanje v Trstu, Istri in na Goriškem. Neprestano in vsestransko se razvijajo naše delavske zadruge v Trstu. Napredek največje gospodarske institucije tržaškega proletariata nam priča o zrelem pojmovanju našega delavstva. ki dobro razumeva temeljni socialistični nauk o osvoboditvi proizvajalcev — konsumen-tov od sedanjega gospodarskega sistema. Število skladišč tržaških konsunmib zadrug se pomnoži v kratkem z otvoritvijo skladišč v Trstu in po deželi. V najkrajšem času otvore zadruge novo skladišče v ulici Lavo-ratori pri sv. Jakobu. Skladišče bo moderno opremljeno, poleg jestvin bosta v njem na prodaj tudi kruh in mleko. Skladišču bo dodana tudi mesnica. Mnogim vnetim članom tega okraja, ki so zahtevali že več let. da bi se v bližini njihovih stanovanj otvorilo posebno skladišče, je s tem definitivno ustreženo. Prepričani smo, da bodo z novim skladiščem v vsakem oziru zado^ voljni. Novo došel! Novo donel! Vodstvo zadrug ie^napravilo še mnogo drugih važnih sklepov, ki jih tudi dosledno uresničuje. Sklenilo je žc najemninsko pogodbo za dva nova prostora v hišah, ki jih grade v ulici Donadoni. V avgustu bodo imeli mnogoštevilni člani skladišča VI. v ulici Conti svoje popolnoma moderno opremljeno skladišče z mesnico. Železničarji, stanujoči v ulici S. Vito, so se obrnili na državno železniško ravnateljstvo z j vprašanjem, če odstopi državna železniška j uprava zadrugam posebne prostore v železničarskih hišah za' otvoritev zadružne mesnice. Občinski svet v Tržiču je dovolil, da smeio zgraditi zadruge poleg Delavskega doma v Tržiču na prostoru, ki ga bodo kupile, novo zgradbo, v kateri bo prostorno skladišče in prostori za pekarno in mesnico, za oblačilni oddelek in za klet. Projektirana je dalje posebna zgradba za restavracijo in kavarno s posebnim ozirom na potrebe delavskih organizacij v Tržiču. Zgradba bo imela več različnih sob in veliko dvorano. Koncem leta bo imelo torej tržiško delavstvo prostore, ki odgovarjajo industrijskemu razvoju mesta. Nekateri člani iz Bui v Istri so predlagali, ker ne morejo dobiti primernih prostorov za skladišče, da bi nakupile zadruge sredi mesta stavbišče, potrebno kupnino bi dala tamošnja delavska društva, na katerem naj bi zgradile zadruge stavbo za skladišče in za društvene prostore delavskih organizacij. Povsod torej veselo, mnogo obetajoče zani- , tnanjc delavstva za svoje gospodarske interese, povsod bujno in smotreno delo zavednega socialističnega delavstva. Sadovi in uspehi tega dela ne bodo izostali. Število članov zadružni-ške družine narašča z vsakim dnem. jim petjem skromnejši kakor pri premieri, in to je bilo dobro. Gledališče bi bilo z ozirom na gostovanje in na umetniško vrednost drame lahko bolje obiskano. Odgovorni urednik: Ivan To kan. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska "Učiteljska tiskarna* v Ljubljani. Pozor! 50.000 parov čevljev! 4 pare črevljev za K 9'—. Zaradi vstavljen]« plačil večih velikih fabrik se m! je naročilo, da veliko množino črevljev globoko pod izdelovalno cenp prodam. Prodam torej radi tega vsakomur 2 para mo* Skih In 2 para ženskih Črevljev, z zbitimi podplati, rujavc | ali črno usnje, jako elegantna najnovejSn fasona, velikost po številki. Vsi 4 paTi stanejo le K 9’—. Razpošilja sc po povzetju. S. URBACH, izvoz čevljev, Krakov, Avstr. št. 62, Zamena dopustna, tudi denar nazaj. Od danes naprej vedno sveže pivo 7* litra vrček po 20 vin., steklenice */« lit. čer ulico ravno tako 20 vin., fudl dobro vino vedno na razpolago po nizki ceni priporoča ANTON MAVER, hotel „Vega". Spodnja Šiška 26. Socialni in strokovni pregled. * Mesečni shod podružnice čevljarjev se vrši v nedeljo dne 8. t. m. ob 9. dopoldne v gostilni pri »Leonu« v Florijanski ulici. Čevljarji. agitirajte za obilno udeležbo! Umetnost in književnost. — Slovensko gledališče. V Wiedovem »Starem paviljonu« je v četrtek gostovala gdč. Mihieičeva iz Zagreba v vlogi Marijane. Umetnica se je poglobila v to mater, ki misli, četudi na svoj način, le na srečo svojega otroka, za katerega trpi sama in nalaga drugim trpljenje, tako temeljito, da se je popolnoma prelovila v žensko, katero ji je bilo igrati. Tako je podala vseskozi enoten tip, ki je dihal resnično življenje kljub strogi umerjenosti, s katero drži sebe tudi v momentih največje napetosti v oblasti in tako označuje, odkod izvira njena oblast nad drugimi. Pod zunanjo eleganco, ki nikdar ne dopušča, da bi se skalila harmonija kretenj, besed in glasu, tli notranja sila, ki se javlja sugestivno in zmaguje. S to ubrano igro, ki fascinira, je žela velik uspeh in po zaslugi je dobila lep Šopek. Pgleg nje sta se zlasti odlikovala gg. Borštnik in Skrbinšek. Slavci so bili s svo- Krasne novosti zimskih in spomladanskih oblek, površnikov domačega lz«lelfen« ===== Za naročila po meri naj večja izbira tu- in inozemskega blaga. ===== Bre% konkurenco' Nolltlim Aufnižje ceu<*. Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to svrho spada joče blago dobite najceneje v specialni trgovini Ul ga potrjujejo na t tisoče priznanj. 40 letni uspeti Vam plačam, ako moj uničevalec korenin .mazilo Rin" r.e Odstrani v 3 dneh brez bolečin Vaših kurjih očes, bradavic, otišancev itd. — Cena lončka* z jamstvenim pismom K 1. Kemeny, Košiče (KascHau) I. poštni predal 12/1189 Ogrsko Želodčna = = tinktura Velika izbira! Solidna postrežba! Pošiljam vsakomur zastonj!! s== I* ■ -.m f 2 lepi dozi za sladkor-kavo ali 2 lepi steklenici pozlačeni ali 1 trpežno torbico za na trg ali 6. prav lepih žlic iz aluminija ali , . 1 lepo zrcalo ali 1 veliko postekleno kaserolo ali 1 leseno pipo kompletno ali če pošlje naknadno 50 vinarjev, 2 ‘/a metra lepega blaga za bluze, kdor naroči pri meni 5 kg moje sladne-ržene kave za K 4’— franko, ker hočem dokazati, da je od vseh drugih izdelkov najboljša. Zastopniki se iščejo povsod. Pišite na Jožef Hruš, Luže, Češko. lekarnarja Piccolija v Ljubljani krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 stekleničica velja 20 vin. Delavske konsumne zadruge 33 skladišč V zadružnih mesnicah 5 mesnic (v ul. del’ Istria, Settefontane, San Marco, Rojan in Milje) se prodaja . Volovsko meso prve vrste „ Neposredno Teletina „ » iz Tolmina in Štajerskega. uvažanje. Kuretina „ » * Štajerskega. Prejemanje Jagnjet „ „ „ Istre. vsak drugi Prašičevina „ „ „ Kranjskega. dan. Klobas, lastni Izdelek, za)am^en« |iriHtne. Člani, ki kupujejo blago v naših mesnicah, uživajo te ugodnosti: Kupljeno meso je vedno prve vrste in sveže, —- dobe pa tudi dividende in bolniško podporo (po meri pomuo-ženega kupovanja), — kupujejo po pravilni teži in po minimalni ceni (ne da bi jih varali z nemogočimi nizkimi cenami). — Pr«diaja se Bnmo članom. ■ Najvc^ja snaga v prodajalnah In pri pripravljanju! « ■ - - ■— Meso, kruh in mleko so tri najvažneiSa redilna sredstva. Oni člani, ki ne kupujejo teh potrebščin pri zadrugah, ne pojmujejo pravega pomena zadružništva. G. PtCCOli, Ljubljana Naročila sprejema lekarna Kavarna Gostilna \ V Florijanska ulica j,lev. 6. Pristna vina. Domaia kuhinja. Izvrstna eksistenca. za prodajo nove i z v r s t n e kav e, (nobeno žgano žito ali rž), se sprejmejo zastopniki, ki obiščejo zasebnike, proti 20odstotni proviziji. Vzorci :: za posklišnjo brezplačni! :: Franc Maršner, Kr. Vinolirady, 1573. J. Grobelnik Mestni trg 22 nasproti lekarne prej Franc Souvan sin = Ljubljana = naznanja, da ima tudi v svoji nanovo urejeni manufakturni trgovini posebno bogato zalogo Fina Soja-Perl-kava, zrnata, enako žgan, iz-vrstnekakovosti in izdatnosti. Nobeno Žito ali sladje. Razpošilja se v vse kraje v Avstriji in Ogrske. En poštni zavoj neto 4, in V* kg za kron 4 80 franko. Najcenejše in najboljše nadomestilo za kavo. Naroča se: Zgalnica kave -Santosa", Kr. Vlnohrady," 1573, Češko. za moška oblačila Nanovo došlo 600 najnovejših vzorcev po brezkonkurenčnih cenah, Zahtevajte vzorce! Najboljši nakup vsakovrstnega modernega in trpežnega obuvala je v zalogi lastne tovarne Edna posebnost likerja je Ljubljana na Bregu st. 20 ■ , ■ (Cojzova hiša) ......... - Zdravnik= == želodca Varstvena znamka.) Cene za moške K 14'—, 17-—, 20'—. „ „ ženske „ 12-—, 15*—, 18 —. , . dečke 36/39 K 10 -, \2'-. . „ otroke št. 22-25 26-28 29-31 32-35 G-ara-ntirana, icalrovcst Cenejše vrste od K 1*50 naprej. Tigcvska, sp©d.Ic3osira, laa. <3.el- d-x*u.ž"b©'- Podružnien: Ljubljana, Dunajska cesta St. 88. Centrala: TRST. uiZ^N^modernejše mednarodna špedicija, špedicije in zaearinanje vsake vrste, prevažanje blaga, skladišča, kleti. Prosta ^o^^venVmi' vo^iiil. Shranjevanje poliživa in onremlieno nodiclie za solitv© I31 piGVsžszijo poliistvci v mestu in na vse strani s p a ten ti ra 111 m 1 po doinisi;« dm^hc v rrstu hrzo* iM — KnniHHIfiki nrnd. generalni zaslon in nrodaia voznih listov: .jDa,lwiatie delniške drui •r-----------—— Odhod parnikov: •—‘ p f sev. Ameriko vsako soboto, v jnžno Ameriko vsakih 14 dni. Trst-New-York, vsako soboto. Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dm-Trst-Kanada, vsak mesec. Vsakovrstna pojasnil« daje drage volje g U agenturi za Kranjsko, Štajersko l» KorosKo. SIMON KMETETZ, Ljubljana, — ■■ Kolodvorska ulica stev. 26. — ===== Potniki ===== v severno in južno AMERIKO se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi