162 Razne vesti. Razne vesti. v Ljublfani, meseca februarja 1929. XXXIX. redna glavna skupščina društva »Pravnika« se je vršila dne oO. januarja t. 1. v ljubljanski pravosodni palači.' Miesto oibolelega nas čelnika je otvoril in vodil zborovanje podpredsednik dv. sv. B e ž e k. Po pozidravu prisotnih poudairil je, da je doviršilo društvo pravkar štirideset let svojega delovanja in dia bo današnja skupščina sklepala, kako naj se štiiridesetletnica proslavi. Odbor je sklenili, naj se izda slavnos-tna šte« viilka in vrši slavnostno zborovanje ter da naj se m društvo posebno zaslužni člani izvolijo za častne. Skupščina naj se izjavi, iši sprejelma vse to in kaj naj se še ukrene. Nato je podal tajnik dr. Sajovic to»le tajniško poročilo: Slavna glavna skupščina! Današnje zborovanje je v dvojnem pogledu pomemibno. Ne zaklju= čujcmo namreč ž njim običajnega poslovnega leta, spominjamo se ob* enem tudi, da je preteklo pred par dnevi (dne 36. t. m.) štirideset let, odkar se je naše društvo ustanovilo in da je skoro ob istem času minite tudi prvih deset let, odkar deluje društvo v naši narodni državi. Nima današnje zborovanje namena, da bi podajali na njem pregled čez štiridesetletno društveno delovanje in da bi obenem proslavljali zna« mienito obletnico. Zgodilo se bo to na poseibnem zboroivanjiu, čemur bo glavna skupščina goitovo pritrdila. Dovoljena pa naj ibo venidairle skromna ugotovitev, da j« društvo svojo nalogo skozi ves čas 'viestno izvrševalo in tudi v zadnjih desetih letih, ko se je vskdl izpremenjenih razmer znašlo v novem položaju, poživijeno dieitovalo v duhiu srvojega pred leti začrtanega programa. ^ XXXVIII, redna glavna skupščin«, se je vršila dne 28. januarja 1927 in XXXVI)II. dbe 3. felmiaTJa 1928 ter ae popravljata v tom pogledu napačni navedbi v »Slovenskem Pravniku« iz 1. 1927, str. 44 in iz 1. 1928, str. 89. I Razne vesti. , 163 Pokažemo naj iz preteklih let samo na 38 letnikov našega glasila ^^Slovenskega Pravaiika«. Baš da se oouva slovensko pravniško glasilo, ustanovilo se je 1. 1889. naše društvo. Z glasdilom je bilo treba podati našim narodnim nasprotnikom dokaz, da je jalov njih ugovor, da je v slovenščini pravniško izražanje nemožno. S tem jim je bil odvzet glavni argument, ki so ga navajali zoper uiporaibo našega jezika na sodiščih, in drugih uradih. Obenem se je začela z glasilom razvijati naša domača pravniška literatura in se s tem polagali temelji naši juridični fakulteti. Po svetovni vojni posvečal je »Slovenski Pravnik« največjo pažnjo izenačenju zakomodajstva v državi in priobčil v tem pogledu obilo važnih raizpiiav in člankov. Spomnimo naj dalje na kratko, da je društvo pred vojno poleg drugih publikacij izdalo prepotrebno »Nemško slovensko pravno termis nologijo« in v »(Zbirki zakonov« sedem komentiranih zakonskih knjig, glavno v stovenskcm, deloma pa tudi v hrvatskem jeziku. Opomnimo naj še na številna predavanja in na uspelih 12 društvenih izletov, ki so družili v prijateljskem krogu slovenske in hrvatske pravnike in jih bodrili k uspešnemu delovanju. Po vojni pa so ti izleti uspešlno uvajali v veličastne shode vseh jugoslovanekih pravnikov, pravniške kongrese, za kar je dalo pobudb vprav naše društvo. Ob ustanovitvi je priglasilo okoli 160 pravnikov svoj pristop v društvo. Od teh je še danes včlanjenih 17, in sicer: Anton Brumen, sodni pristav v Slovenski Bistrici, sedaj odvetnik v Ptuju, Avgust Drukar, notarsiki kandidat v Kranju, sedaj notar v Celju, dr. Fran Firbas, notar v Brežicah, sedaj notar v Mariboru, Mihael! Gabrijeis č i č, sodni pristav v Tolminu, sedaj svetnik vrh. sod. v pok. v Ljubljani, dr. Alojz H o m a n, lodlvetniški kandidat na Dunaju, sedaj odvietnik ravnotam, dr. Juro H r a š o v e c, odvetnik v Celju, Aleksander H u d o« vernik, notar v Kranjski gori, sedaj v Ljubljani, dr. Valetin K r ii s p e r, odvetniški kandidat v Ljubljaaii, sedaj emer. odvietnik ravnotam, dr. Danilo Majaron, odVetniški kandidat v Ljubljani, sedaj odvetnik in načelnik našega društva, Ivan O k r e t i č, okrajni sodnik v Pazinu, sedaj pod« predsednik Stola sedmorice odd. B v Zagrebu, Karel Ple,i)weiis, aviskultant v Ljubljani, sedaj notar v Ljubljaini, dr. Matej Pretner, odvetniški kandidlat v Postojni, sedaj odvetnik v Tirstu^ Anton R o g i n a, avskultant v Novem mestu, sedaj predsednik apelaoijsikega sodišiča v Ljubljani, dr. Ivan Rudolf, odvetnik v Konjicah, dr. Pran T e k a v o i č, odvetniški kandidat v Ljubljani, sedaj odvetnik ravnotam., dr. Jakob Toplak, avskultant v Gnadcui, sedaj predsednik okrožnega sodišča v pok. v Mariboru in dr. Henrik Tu m a, avskultant v Trstu, sedaj odvetnik v Ljubijiani. V poseben ponos nam je, da je društvo štelo celo vrsto tako odHičniiih mož skoai vso dobo svojega delovanja med svoje člane, kajti to dejstvo je zgovoren dokaz, da so društveni cilji pravi in da jih društvo ni zanemarjalo. Obenem pa bodi to vzpodbuda mlajših pravnikov, da se posvetijo z enakim ideailiizmom in požrtvovalnostjo izvrševanju društves nega programa. Prebiraje članstvo koncem 1. 1928., naštejemo enega 11» 164 Razne vesti. častnega člana in 649 reckiih članov. Pridobili smo lansko leto 27 novih, članov, izgubili pa 20; od teh jih je 11 umrlo; odvetniki dr. Radoslav Pipuš, dr. Tomiaž Horvat in dr. Oskar Orosel, višji sodni svetnik dr. Valentin Flerin, profesor Adolf Robida, vladni svetnik Leopold Žužek, notarja Janko Rahne in Anton Slamberger, odvetnika dr. Ljiudevit Stiker in dr. Ivan Dimnik ter ravnatelj podružnice poštne hranilnice dr. Karel Šavnik. Kakor je sedanje število članov impozantno napram pr\'otnemn, vendar je še vedno mnogo premajhno tudi za naše razmere. Veliko je naših pravnikov, ki so jim društveni oilji popolnoma tuji, in zato ne postanejo njegovi člani. Nepojmljivo je, da s svojo odsotnostjo zmanj« šujeJD društvene vrste in s tem slabijo aijcgovo delovanje, ko soi svoj čas pravniki korakali na čeln slovenskemu kulturnemu' pokretu'. Društveno glasilo »Slovenski Pravnik« je zaključilo svoj XLn. letnik. Kakor prejšnja leta, priobčevalo je razprave in članke iz vseh pravnih panog, poleg kritik prinašalb je tudi izbrane odločbe Stola sedmorice odd. B. Želja, glasilo razširiti, se ne bo mogla uresničiti, dokler ne pristopi k društvu večje število novih članov. Že sedaj vzdržuje društvO' finančno ravnovesje edinole s podporo miniistrstv^a pravde, ki smoi jot prejeli v preteklem letu v znesku 8000 Din. Zanjo bodi izrečena minisitrstvu topla zahvala. Izostala pa je letois druga priloga »Slovenskega Pravnika« — »Notarski Vestnik«. Upamios da bo v tem letu notarska zbornica obnovila svoje glasilo', ki smo ga letos pogrešali. V proteklem letu priredilo je društvo 8 predavanj. Predavali so; 1. Univ. prof. dr. Milan Škerlj; »Nekaj poglavij iz delniškega prava po poljskem osnutku delniškega zakona« (22. februarja 1928); 2. univ. prof. dr. Aleksander Bilimovič; »iProučavanje konjunktur in gospodarska prognoza« (29. februarja); 3. ravnatelj in docent dr. Ludovik Bohm; »Sodobne struje prebivalstvene politike« (21. marca); 4. univ. profesor Aleksander Maklecov: »Pogoji nevTačunljivosti v načrtU' za edinstveni kazenski zakonik« (28. marca); 5. univ. prof. dr. Rado Kušej: »Cerkvena imovina in agrarna reforma v luči ustave« (21. novembra); 6. načelnik dr. France Goršič; »Ženska»pozakonjevavka?« (28. novembra); 7. univ. prof. dr. Leonid Pitamic: »O pravni podlagi zaščite manjšin« (7. decem« bra) in 8. univ. p«>f. dr. Teodor Taranovski: »Osnovni momentii u državnoj i socijabioj evoluciji Rusije u XIX. veku« (14. decembra). Meseca aprila organiziralo je društvo za ljubljanske olane ogled ljubljanske klavnice, na dan 3. junija 1928. pa je priredilo izlet iz Ljubljane v Logatec in na Vrhniko. Uspelega izleta so se udeležili številni društveniki iz teh treh krajev. Po srvoj'em delegatu univ. prof. dr. Metodu Dolencu se je udeležilo društvo meseca septembra proslave petindvajset' letnice Zgodovinskega društva v Mariboru in meseca novembra štiri« desetletnice zmanstvenega delovanja univ. prof. Mihajla Jasinskega. V teh pasr potezah prikazano društveno delovanje govori dovolj jasno, da odbor tudi preteklo leto ni držal križem rok, ampak na vse strani izvrševal društveni program ter vzdržal društvo na višini, dostojni njego\"i štiridesetletnici. Naloga silovenskih pravnikov bodi, da sie oklenejo Razne vesti. 165 vsi kakor en mož svoje organizacije in pomnož-ijo članske vrste. S tem bodo pripomogli, da se bo delo v prihodnjosti raizšrrilo in poglobilo, kar naij nam' bo gesilo, ko pričenjamo drugih štiirideset let. Zatem je podait dir. R u t a r blagajniško poročilo. Dohodki v 1. 1928 so bili: članarina.........Din 45.585.22 prodaja knjig........ » 1.027.50 obresti ......... » 3.572.37 predplačila........ » 1200.— razni dkahodki ....... » 10.020.— Skupaj ; ; ~ Din 61.405.09 Izdatkov je imelo drušitvo: tisikama......... Din 37.396.50 honorarji......... » 9.688.— ekspedicija........-»i 1.120.— upravni stroški....... » 906.— razni izdatki........ >> 4.696.56 Skupaj '. '. ~ Din 53.807.06 tako da se pokaže prebitek v znesku......Din 7.598.03 Proračun za 1. 1929 pa izkazuje vseh izdatkov . . Din 54,400.— Dohodkov: člalnarina.........Din 42000.— podpora......... » 8.000.— Skupaj ... Din 50.000.— tako da se pokaže primanjkljaj .......Din 4.400.— ki ga bo društvo moralo kriti iz silwajnih dohodkov ali pa iz svoje imovine. Skupščina je vzela obe poročili, tajniško in blagajniško z odobras vanjem na znanje. V imenu preglednikov je poročal dr. Žirovnik, da sta z dr. Te« kavčicem pregledala knjige in račune ter našla vse v redu. Predlagal je, da se izreče odboru in blagajniku absolntorij, kar je biilo soglasno sprejeto. Nato je podelil predsednik besedo odborniku dr. M. Dolencu. Ta je karafcteriziral na kratko tri dobe društvenega delovanja, prvih 25 let pred vojno, vojna leta in zatem 10 povojnih let. V vseh teh letih je ostalo 17 članov zvestih društvu^ zato je odbor sklenil, da počasti vse, ki so vztrajali v društ\'u tudi, ko je bilo to nevamoi, s sliko v slavnostni številki in s tem, da jim je dali v isti številki prostor zai priobčenje spominov. Izmed vseh pa omenja poleg dir. Majarona tri, ki so si pridobili posebne zasiluge. Ivan O'k r e t i 6 je vedno podpiral duševno in mate« rijalno »Slovenski Pravnik«, ni je skoro števiilke, da bi ne bilo prispevka od njega, oznanjal je zlasti bmlcu kazensko judikaturo. Drugi je dr. Juro Hraišovec, skoiro skozi vso dobo društveni odbornik, zvest sotrudnik 166 Razne vesti. društvenega glaisila in neustrašen borec za pravice slovenskega jezika na Spodnjem Štajerskem. Dalje Aleksander Hudovernik, dolgoletni društveni odbornik, sotrudnik »Slk>venskega Pravnika« v prvih letnikih ter organizator stevenskega notarskega stanu, je tudi pred lett ustanovil priloga »Notarski Vesitnik* ter jo bo, — upajmo — zopet oživil. I^edlaga zato, naj se ti trije izvolijo zai častne člane in jim podeli s tem najvišje odlikovanje, ki ga more društvo svojim članom datil Skupščina je osvojila ta predlog z odobravanjem. Dr. Žirovnik je predlagal, naj bi se slavnostno zborovanje vršilo po 19. marcu, ko bo zborovala odvetniška zbornica in bo precej dtn'§tve5 nikov v Ljubljani. Vršile so se nato voHtve. Izrvoljen je bil stari odbor in oba preglednika vnovič, nakar je predsednik, zahvailivši se za udeležbo, zborovanje zaključil. Kronika društva »Pravnika«. Dt-uStveni odbor se je konsHtuiral kakor prejšnje leto in sicer: Načelnik dr. D. Majaron, njegov namesti nik dv. sv. B. Bežek, tajnik dr. R. Sajovic, blagajnik dt. L Rut ar, ljubljanski odboirniki dr. M. Dolenc, di". M. Grasselli;, A. Hudo« vernik, d)r. H. Souvan, zunanji odborniki dr. J. Hrašovec, dr. L Jančič, A. Kuder. — Društvu so pristOpiH po novem letu tisle novi člani: univ. iprof. dir. Aleksander BilimoviS, direktor fin. dir. dr. Josip Po v alej, odvetnik dr. Janže Novak, tajnik jur. fak. Karto Sketelj, odvetniški kandidat dr. Ferdo Majaron, pravni pripravniki Milan Jug, Mirko L o vreč, Vincenc Pance, Franc Poljan ec, Dtoilfe Schauer in Jože Tome, vsi iz Ljubljane, dalje sodnik Sk'es!tis]av S ar k a v Somboru, pravni pripravniki Josip Rezelj v Novem mestu, Maks Asič, Andrej Mišk o t in Vladimir Punčuh v Mlariboru, sodnik Ferdinand Kvas v Logatcu, odvetniška kandidata Ferdb L u d v i g in Zdenko Svigelj v Ljiibljani ter odvetnik dir. Josip Krapež v Ljub« Ijani. —> Izstopili so iz društva: Oskar De v, Vladimir Kante in Josip Sterga r. Dr. Danilo Majaron — prvi častni doktor ljubljanske univene. Ljub« Ijanska tehnična fakulteta je soglasno sklenila in univerzitetni svet je vzel soglasno na znanje (dne 25. januarja 1929), da se gdu. dr. Majaronu podeli častni doktorat tehnike. Dr. Majaronu je sporočila posebna imiverzitetna deputacija: gg. rektor dr. Milan Vidmar, dekan tehnične fakultete inž. Viktor G o s t i š a in dekan juridične fakultete dr. Rado K u S e j o tej najvišji časti, ki jo more podeliti univerza. Obsežnemu javnemu delovanju dr. Maj ar on a daje karakterističen znak dvoje smeri njegovega udejstvovanja. Pbleg skrbi in brig za druStvo »Pravnik«' je bila njegova življenjska naloga, ki je zrastla organično iz prve, trud in priza« devanje za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani To delovanje je rodilo uspehov, ki more nanje dr. Majaron s ponosom kazati. Vidno priznanje njegovega neumornega dela in njegovih zaslug za ustanovitev našega Razne vesti. 167 II najvišjega kulturnega zavoda, zlasti za realizicijo prvega tehničnega štu« dija, s katerim se je ljubljanska univerza začela udejst\'ovati, je podeljeni častni doktorat. To odlikovanje je tem pomembnejše, ker je prvo od naše univerze, in bo dobilo poseben sijaj, ker se bo slovesna promocija izvršila ob proslavi desetletnega obstoja ljubljanskega vseučilišča. Svojemu sousta« novitelju, voditelju in pTedsedniku čestita iz srca tudi društvo »Pravnik«:! Osebne vesti. Za sodnega predstojnika v Cerknici je postavljen okrajni sodnik Ivan Brelih, za pravne pripravnike Stanko Černič, Ivan Premeri, Vatroslav Tratnik, Josip Rezelj in Teodor Tominšok. Premeščeni so: okrajni sodniki dr. Josip Bavdek v Celje, df? Rihard Tomšič v Ornomelj in dr. Friderik Fabiani v Dolnjo Lendavo. — Piremeščena sta političnoupravna uradnika Ivo Poljanec v ČJmomelj in dr. Lovro Hacin v Maribor. — Imen o« vana sta dr. Josip Povalej za direktorja finančne direkcije in dr. Josip Vidmar za višljega svetnika pri finančni prokuraturi. — Notarjem v Cerknici je imenovan Tilen Leveč. — Odvetniško pisarno so otvorili: dr. Bogdan Žužek, dr. Alleš PerSini, dr. Anton Urbane, dr. Igo Gruden, dr. Josip Krapež in d^r. Srečko G o 1 j a r, vsi v Ljubljani, d*. Anton M e g u š a r v Brežicah, dr. Jakob H o d ž a r in dt. Anton NoVačan v Celju. — Upokojeni soi: finančni okrajni ravnatelj Avgust R e i C h, višji sodni svetniki! Rudolf P e r s c h e, Fran P e t e r 1 i n in Josip Sterger. Na razpoloženje je stavljen finančni delegat dr. Ivan R u pn i k. Kronika juridične fakultete v Ljubljani za šolsko leto 1927/28. I. Profesorski zbor, ki je štel začetkom leta 12 rednih profesorjev, 1 kontraktualnega izrednega, 2 docenta, 2 honorarna prolesorja, 5 hono« ramih nastavnikm' in 1 nastavnika brez honorarja, — izgubil je svojega člana, bcndramegai profesorja dr. Karla Šavnika, ki je umrl dne II. septembra 1928. —• S kraljevim ukazom z dne 16. maja 1928. je bil upokojen red. prof. Mihajlo J as i ns k i« N i k e t i č, ki pa suplirai zača.sno še dalje predavanja o pravni zgodovini Južnih Slovanov. S kraljevim ukazom z dne 21. septembra 1928. je bil imenovan docent dr. Albin Ogris za izrednega profesorja za statistiko in ekonomsko politiko. — Z odlokom prosvetnega ministra z dne 13. marca 1928. P. Br. 3715 je bil obnovljen za nadaljna tri leta učni nalog honor. prof. dr. Alojziju Rantu, z odlokom z dne 20. marca 1928 P. Br. 3986 učni nalog hon. nast. ing. Igu P e h a n i j u ter red. prof. medicinske fakultete dr. Janezu Plečniku in dr. Alfredu Šcrku; z odlokom z dne 27. septembra 1928 P. Br. 15.316 pa hon. nast. dr. Rudolfu Andrejki in hon. nast. dr. Franu Vodopi vcu istega dbe s P. Br. 15.317. II. Odlikovanje faku'ltetnih članov: red. profesorja dr. Metod Dolenc in dr. Loonid Pitamic sta bila na glavni skupščini Jugoslavenske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, dne 5. julija 1928.. izbrana za dopisna člana filozofskospravnega razreda. 168 Razne vesti. III. Dopusti: Red. prof. dr. Stanko Lapajne je nastopil dme 15. aprila 1928. odobreni mu dvomesečni dopnjst radi dovršitve učbenika za meddržavno zasebno pravo. Kot Rockfellerje\'cmu štipendistu je bil doc. dr. Viktorju Korošcu s 1. majem 1928 dovoljen enoletni dopust v svrho študija starega orijentalskega prava in papirologije na univerzi < Leipzigu. IV. Administracija. Za šolsko leto 1927/^ je posloval kot dekan red. prof. dr. Aleksander Bilimovič, kot prodekan pa red. prof. dt. Gregor Krek. Z odlokom prosvetnega ministra P. Br. 3965 je bil dne 13. marca 1928 postavljen za fakultetnega sekretarja diplom, pravnik Karlo Sketelj. V. V zakonodajnih svetih ministrstva pravde za priprav« 1 Janje načrtov za poedine zakone so v tekočem letu isodtelovali redni profesorji dr. Gregor Krek, dr. Anton' Skumovič in dr. Milan S k e r 1 j'. Kot delegat od univerzitetnega sveta je sodeloval red. prof. dr. Metod Dolenc kot član univerzitetne komisije za ureditev vprašanja o obstoju fakultet. Red: prof. dr. Gj-OTgje T asič je odšel na poziv centrale v Varšavi v svrho organizacije nacionalne grupe mednarodnega instituta upravnih ved v Beograd. Red. prof. dr. Leonid Pitamic pa je sodeloval pri komisiji za ureditev stolice za politično zgodovino Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu; udeležil se je zasedanja asociacije društev za društvo narodov v Bruxellesu. VI. Fakulteta jo bOa naprošena, da odda svoje mnenje o posameznih zakonskih osnutkih; tako je na pr. stavila spreminjevalne predloge k osnutku zakona o univerzah, predložila načrt pravilnika o polaganju stroko\'nih izpitov univerzitetnih asistentov, načrt pravilnika za vse« učiliSki podporni sklad i. dr. VII. Predavanja. V zimskem semestru 1927/28, ki je trajal od 1. oktobra 1927 do 27. januarja 1928, so predavaili: red. prof. dT. Gregor Krek: rimsko pravo: obligacije quasi ex contractu, e X delicto in quasi ex de lic to (1 ura); državljansko pravo: sp'Iošni del obveznega prava (3 ure); zemljiškoknjižno pravo (1 ura); red. prof. dr. Anton Skumovič: rimsko pravo, posest in stvarne pravice (1 ura); obligacijsko pravo, posebni del (2 uri); psihologija praktičnega udejstvovanja pravnikov (kot coMegium publicum) (1 ura); posebne vrSte pravdnega postopanja in pravna sredstva v civilnopravdneta postopanju (3 ure); izvršba na nepokretnine (1 ura); doc. dr. Viktor Korošec: rimsko pravoi; rodbimsko in dedno pravo (5 ur); zgodovina virov rimskega prava (1 ura); red. prof. dr. Rado KuSej: cerkveno pravo, I. del (4 ure); pravoslavno cerkveno' pravo (2 uri); red. prof. Mihajlo Jasinski: pravna zgodovina Južnih Slovanov (4 ure); staro 'srbsko javno in privatno pravo po samostanskih poveljih in drugih pra^vnih spomenikih preddušanove dbbe (2 uri); red. prof. dr. Janko Polec: zgodovinski razvoj sed'anjega javnega in zasebnega prava, L del: javno pravo (4 ure); zgodo^'inski th^zvoj kazen* skega prava in sodnega postopka (2 uri); red. prof. dr. Metod Dolenc: Razne vesti. 169 Gorske bukve kot podlaga slovenskega običajnega prava: obligacijsko in odškodhinsko pravo (1 ura); kazensko pravdno postopanje; glavna razprava in sodba (3 ure)^ obnova kazeanskega postopanja (1 ura); kazensko pravo, posebni del: imovinski zločini (1 ura); temeljni problemi kriminalistike: o sledovih zločinov (1 vera); red. prof. dr. Stanko L ap a j n e: roditeljsko in skrbstveno pravo (3 ure); zakonskoimovinsko pravo (I ura); avtorsko pravo s posebnim ozirom na osnutek avtor, zakona z:a našo kraljevino (1 ura); red. prof. dr. Milan Š ker J j: trgovinsko pravo (5 ur); kontr. izr. prof. Aleksander Maklecov: kazensko pravo s posebnim ozirom na kriminalno politiko (5 ur); kazensko pravo, posebni del: IX. in X. poglavje kazenskega zakonika za kraljevino Srbijo (1 ura); red. prof. med. fak. dr. Ivan Plečnik: sodtaa medicina (2 uri); kon. nast. ing. Igo Peha ni: rudarsko pravo (2 uri); red. prof. dr. Leonid Pitamic: Ustavopravna veda (4 ure); meddržavino pravo (2 uri); red. prof. dr. Gjorgje Tasič: upravno pravo (4 ure); filozofija prava: o meitodi tolmačenja zakonov, država in družba (2 uri); red. prof. dr. Aleksander Bilimovič: narodno gospodarstvo (4 ure); narodno gospodarstvo Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (1 ura); red. prof. dr. Fran Eliler: teorija davkov n posebnim ozirom na davčno pravo naše države (3 ure); državni proračun (2 uri); doc. dr. Albin Ogris: načela in metodte statistike, s posebnim pogledom na trgovinsko statistiko (2 uri); obrtna in industrijska politika (3 ure); zadružništvo in zadružniška politika (1 ura); hon. prof. dr. Alojzij Kant: državno raounosilovje (2 uri); hon. p'rof. dr. Karel Savnik: pregled naše taksne zakonodaje in njena reforma (2 uri); javne davščine kot pravni problem (1 ura); hon. nast. dr. Fran Vodopivec: upravno postopanje in upravna kontrola (2 uri); nast. dr. Ludovik Bo h m: uvod v ekonomsko politiko (2 uri). Seminarske vaje so imeli: dr. Andrejka, dr. Bilimovič, dr. Dolenc, dr. Eller, dr. Krek, dr. Korošec, dr. Laipajne, dr. Pitamic, dt. Polec, dr. Škerlji in dr. Tasič. VIII. V letnem semestru 1928, ki je trajal od 6. februarja do 28. junija 1928 so predavali: red. prof. dr. Gregor Krek: uvod v pandektno pravo (3 ure); državljansko pravo: splošni nauki (3 ure); red. prof. dr. Anton Skumovič: izibrana ipoglavja iz splošnega dela obligacijskega prava (4 ure); pravna sredstva v civilnopravdnem posto= panju (2 uri); stečajno postopanje (1 ura); dioc. dr. Viktor Korošec: institucije rimskega prava, splošni del in stvarno pravo (4 ure); rimsko dedno pravo (2 uri); red. prof. dr. Rado Kusej: cerkveno pravo, IL del (4 ure); cerkvenopravna zgodovina (2 uri); red. prof. Mihajlo Jasinski: pravna zgodovina Južnih Slovanov (4 ure); starosrbsko javno in privatno pravo po spomenikih predušanove dcbc (1 ura); interpretacija zakonika Štefana Dušajna (2 uri); red. prof. dr. Janko Polec: zgodovinski razvoj .sedanjega javnega in zasebnega prava, II. del: zasebno pravo (4 ure); izbrana poglavja iz zgodovinskega razvoja novejšega javnega prava (2 uri); red. pfof. dr. Metod Dolenc: Gorske buk\ie kot podlaga slovenskega običajnega prava: kazensko pravo in pravdno postopanje (1 ura); ka'zenisko» 170 Razne vesti. pravdno postopanje: do glavne razprave (3 ure); kazensko pravo, posebni del: imovinski zločini (1 ura); temeljni problemi kriminalistike: o sledovih zločinov (1 ura); red. prof. dr. Stanko Laipajne: dedno pravo s posebnim oziram na osnutek unif. dednega prava za naso kraljevino (4 ure); avtorsko pravo (1 ura); specialno mednarodno in medpokrajinsko zasebno pravo (1 ura); red. prof. dr. Milan Škerlj: menično in čekovno pravo (3 ure); trgovinsko, stvarno in obligacijsko pravo (2 uri); kontr. izred. prof. Aleksander Maklecov: kazensko pravo s posebnim ozirom na kriminalno politiko (5 ur); kazensko pravo, posebni del IX. in X. poglavje kazenskega zakonika za Kraljevino Srbijo (1 ura); red', prof. med. fak. dr. Janez Plečnik: sodna medieina za juriste (2 uri); hon. nast. ing. Igo Pehani: rudarsko pravo (2 uri); redi prof. dr. Leonid Pitamic: ustavno pravo Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (4 ure): ustavopravna veda (1 ura); meddržavno pravo (1 ura); red', prof. dr. GjoTa gje Ta;šič: U;pravno pravo (4 ure); filozofija prava; o svobodni volji v pra\'u (2 uri); red. prof. dr. Aleksander Bilimovič: narodno gospo« darstvo (4 ure); narodno gospodarstvo Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (1 ura); red. prof. dr. Fran Eller: teorija davkov s posebnim ozircml na davčno pravo naše države (3 ure); državni kredit (2 uri); doc. dr. Albin Ogris: industrijska in obrtna statistika (2 uri); industrijska in obrtna politika, IL del (2 uri); prometna politika (2 uri); hon. prof. dr. Alojzij Ran t: državno računovodstvo (2 uri); hon. prof. dr. Karel Savnik: naši direktni davki s posebnim ozirom na izenačenje (2 uri); hon. nast. dr. Rudolf Andrejka: upravno postopanje (2 uri); hon. nast. dr. Fran Vod op i v ec; uprava in sodstvo (2 uri); nast. di". Ludovik Bohm: uvod v ekonomsko politiko (2 urii). Seminarsko vaje so imeli: dr. Bilimovič, dr. Dolenc, dr. Eller, dr. Krek, dt. Pitamic, dV. Polec, dr. Škerlj in dr. Tasič. IX. Fakulteta je izdala svoj VI. Zbornik znanstvenih raz« prav, ki prinaSa na 10 polah razprave 7 profesorjev. X. V zimskem semestru' 1927/28 je bilo na juridični fakulteti vpisanih 297 rednih in 8 izrednih slušateljev, med njimi 18 ženskih. V letnem seme« stru 1928 pa jc imela fakulteta 272 rednih in 6 izredni'h slušateljev, med njimi 16 žensikih. XI. Ekskurzije: Radi nezadostnega kredita se je vršila samo ena večja ekskurzija slušateljev juridične fakultete. V dheh 30. in 31. marca ter 1. aprila 1928 je obiskalo 23 slušateljev kazenskopravnega, narodno« gospodarskega in trgovinskoepravnega seminarja pod vodstvom dekana red. prof. dr. Bilimoviča, prof. Ma'blecoVa in doc. Ogrisa kaznilnico v Mariboru, kemično tovarno v Rušah in elektrarno na Fali. XII. Študijski uspehi: 1.) državni izpiti: pravnozgodo* Vinski izpiti so se vršili tekom leta v treh terminih. Izpralianih je 'bilo 63 kandidatov, pri' 9 (14.3%) je bil uspeh odličen, pri 18 (28.6%) dober, pri 24 (38 %) zadosten, pri' 12 (19.1 %) nezadk>siten'. — Pra-vosodtai in drža« voskmii izpiti so se vršili \^ leto. — Pravosodnih izpitov je bilo 49, med njimi 9 (18.4 %) z odličnim, 16 (32.6 %)l z dobrim, 17 (34.7 %) z zndhsU I Razne vesti. 171 nim in 7 (14.3 %) z nezadostnim uspehom. — Državoslovnih izpitov je bilo 46, od teh 9 (20%) z odličnim, 13 (28.6%) z dbbrim, 21 (45.4%) z zadostnim in 3 (6 %) z nezadostnim uspehom. — V tekočem šolskem letu je dovršilo vse tri državno izpite in s tem zadobilo fakultetno naobrazbo, kar odgovarja diplamiranju, 42 absolventov juridične fakultete v Ljubljani. 2.) Doktorski r i g o r o z i: pravnozgodovinski rigonoz je pola« galo 12 kandidatov; uspeh je bil odličen pri 3 (25 %), zadbsteni prii 6 (50 %X nezadosten pri 3 (23%). —¦ Pravosodni rigioroz je polagalo 15 kandidatov; ospeh je bil nezadosten pri 14 (93.4 %) in nezadosten pri' 1 (6.6 %). Državo« slovni rigoro« je ipoložilo 11 kandidatov, vsi! z zadostnim uspehom. XIII. Za doktorje prava so promovirali: dnei 30. oktobra 1927 Matija Primus iz Zagreba; dne 24. mairta 1928 Odon Planinšek ii Šoštanja in Villjiko Vujčič iz Ljubljane; dne 5. maja 1928 Marijan Šltupica iz Ljoib« Ijane; dne 4. julija 1928 Ivan Belle iz Maribora, Alojzij Finžgar iz Škofje Loke, Ferdinand Majaron iz Ljnbljane, Marijan Mašera iz Kopra v Istri in Milan Senkovič iz Ruš pri Mariboru. Karlo Sketelj. Borzno razsodišče: 1. Prorogirana podsodnost borznega razsodišč!^ velja liidi za eesijonarja. 2. Raisodišče sme znižati konvencijonalno globo. 3. Ob deljeni krivdi (sokrivdi) upnika naj se konrencijjonalna globa primerno zniža. 4. Določila §§ 77 in si. občih iiKinc. odnosno §§7, 8 in 9 posebnih uzanc za trgovanje z lesom, po katerih se ob nastopu zamude mora ravnati pogodbi zvesta stranka, ne prihajajo v poštev (kolikor ni bilo drugače dogovorjeno) za uveljavljenje konvencijonalne globe. (Sodba razisodišča Ljubljaneke borze za blago in vrednote od dne 30. marca 1926, opr. št. Pr. 107/26—7.) S pogodbo, sklenjeno dne 11. januarja 1926 med tvrdko A, pravno prednico tožiteljice B, in tožencema C in D sta s© toženca v glavnem zavezala dobaviti iz njunega posesitva toliko hlodkrv (polovico buko» vin-e, polovico borovine), da bo parna žaga, ki jo bo posta^iia tvrdka A, na prositorus določenem ji po tožencih na tem posestvu, imela za nepre« kinjeno delo podnevi in ponoči dovolj lesa. Dobava hlodov se bo vršila sukcesivno db konca leta 1926, začenši takoji po podpisni pogodbe. Tvrdka A je dolžna prevzeti vse hlode, ki bi jih toženca mogila dobaviti v gori imenovanem roku. Vsled tega dovolita toženca tvrdki' A uporabo žage in skladišč do konca leta 1927. ako n« bi žaganje vs-ega dobavljenega lesa moglo biti prej dovršeno. Zavezujeta se tudi po dovršenem žaganju odku« piti od tvrdko A žago in stroje po cenitvi, to pa le, ako bosta toženca dosiegla zemljiškoknjižni prepis posestva. Posestvo se je namreč nahajiato že ob času' pogodbe im je še vedno pod agrarno reiformo — (odobritev odnosne kupoprodajne pogodbe od 13. oktobra 1925 med tožencema in zemljiškoknjižnim lastnikom veleposestnikom D jo bila z rešfenjem 5. fee bruarja 1936 ministra za agrarno reformo zavrnjena) in pod sodno prisilno upravo za razne večje terjatve E«jevih upnikov — kar je tvrdka A nedela ob sklepanju pogodbe. Četna za vse hlode, postavljene na žago. je znašala 73 m' 160 Din, plačljiva sproti ob naložitvi in odipravi blaga v vagonih. Tudi je bila dogo\x)Tjena konvencijonafaa globa 200.000 Din za slučaj. 172 Razne vesti. da bi ona ali druga stranka zakrivila raaveljavo pogodbe. Za slučaj spora so se pogodniki podvrgli podsodnosti ljubljanskega borznega razsodišča. — Takoj po sklepu pogodbe, je tvrdka A začela graditi na odkazanem ji prostoru parno žago, ko se je naenkrat zglasil pri tvrdki prisilni upravnik posestva ter izjavil, da ne dopusti graditi na posestvu nameravane parne žage, ako tvrdka ne pripozna, da preide žaga brezplačno^ v last posestva m na istem ostane tudi po končanem delu. O tej zapreki je tvrdka obve« stila toženca z dopisom od 4. februarja 1926 ter ju poz\'ala, naj priskrbita od upravnika pritrdilo k temn, da sme na posestvu' postaviti parno žago, ki ostane njena last in jo bo torej smela po končanem: delu demontirati, ali pa naj ji toženca že seda ji žago odkupita, da more dati upravniku zahtevano izjavo, da preide žaga po zgraditvi v last odnosnega velepose« stva. Obenem je dala tožencema dodatni do 1,5. februarja 1926 podaljšani iKjk. Vse to, kakor tudi, da je tvrdka A cedirala predmetn-O' terjatev 200.000 Din tožiteljici, je nesporno. Tožiteijiea izvaja dalje, da je njena prednica dne 17. februarja 1926, ker sf toženca pozivu niti v dodatnem roku nista odzvala, bTZ'0ja\Tio tožencema sporočila, da smatra pogodbo po njuni krivdi za st0'mirano. Zahteva izplačilo zapadle koaavencijonalne globe 200.000 Din. Tožena stranka ugovarja predvsem nepristojnost boirznega razsodišča, češ, da sta pogodnika prorogirala kompetenco tega sodišča (el. 9 pogodbe)' za vse spore, ki niso predvideni v piogodbi sami, dočim je konvencijonalna globa v pogodbi predvidena; tudi ni tožiteijiea kot cesijonarka tvrdke A podpisala pogodbe od 11. januarja 1926 in 'se podsodnosti borznega raz« sodišča sploh ni 'podVrgla. V stvari sami pa iz\'aja, da ona ni -zakrivila stoma; tvrdka A je ob sklepu vedela za obstoj prisilne uprave, in je torej bila njena dolžnost, da odpravi eventualne ovire. Na vsak način je bil dodatni rok prekratek. Sicer je prisilni upravnik preklical svojo pres povted, a tvrdka A je pa trjeni brzojavni stomo ustno preklicala dne 20. februarja 1926 po svojem pravnem zastopniku, sicer se pa ona glede stoma, odnoano protesta ni držala predpisov borznih uzanc (§§ 77 in si.). Ugovarja tudi neprimernost komvencijonalne globe ter predlaga, naj se tožb eni zahtevek zavrne. Razsodišče je prisodilo tožiteljici lOO.OOO Din (po* 1 o v i C o dogovorjene k o n v e n c i j o n a 1 n e globe) in p o 1 o« v i C o pravdnih stroškov, in sicer iz teh^le razlogov: Ne glede na to, da dogovor pod t. 9 pogodbe logično- ne do-pušča drugega sklepa, nego da sta se pogodnika podvrgla podsodiiosti borznega razsodišča, je to nedv-omno dogn-ano po prorogacijski klavzuli, tiskani z debelimi črkami na prvi strani izvirnega sMepa, četudi ob strani ostalega konteksta. Ugovor, da se tožiteijiea kot cesijonarka tvrdke A ni podivrgla podsodnosti borznega razsodišča, ker ni podpisala omenjene pogodbe, ne drži. Cesijonarju pristoje, kolikor ne gre za strogo osebne pravice ali ako ni drugače dogovorjeno, iste prarvice kakor cedentu (§§ 1393—1394 o. d. z.), sicer bi bilo vsakemu pogodniku pripuSčeno^ da vsak čas po svoji volji enostransko, z efektivno ali fingiran-o cesijo razveljavi dogovorjeno pod« Razne vesti. 173 sodnost. V predmetni dobavni pogodbi pravilno proTogirana podsodnost velja torej tudi za cesijonarko tožiteljico, čeprav ni podpisala prvotne dobavne pogodbe, in četudi se ni izrecno podvrgla tej podsodfaosti. Pod^ sodnost borznega razsodišča je podana (§§ 2 in 4 pravilnika za razsodišče); V stvari sami pa se pcoidarja sledeče: Po členu 11 pogodbe je bila dogovorjena konvencijonalna globa 200.000 Din, ki naj jo v slučaju stomiranja plača ona stranka, ki je stor« Hiranje zakrivila. Po pogodbi je bila tvrdka A, pravna prednica tožiteljice, opravičena, da postavi na predmetnem posestvu in odkazanem ji prostoru parno žago za žaganje pogojenega lesa. Toda, komaji je po sklepu pogodbe pričela z gradnjo, se je prisilni upravitelj, kakor se je razsodišče^ prepri« čalo na podlagi korespondence in izvajanj strank, proti nadaljevanju dela odločno uprl. Dovolil bi ga bil le in sicer v nasprotju z določbami čl. 6 in 7 pogodbe, da postane parna žaga z dnem, ko bo postavljena, pritiklina posestva, seveda brezplačno. Brez te žage je bila predmetna dobavna pogodba za tvrdko A z ozirom na izredno veliko množino lesa (16.000 m' ali 800 vagonov) ter na lokalne in pirevoizne razmere sploh brez pomena. Toženca sta bila torej dolžna, ako sta hotela iizipolniti svoje pogodbene obveze, odpraviti brez odlaga vsako tako oviro. To pa se do danes ni zgodilo, ker se niti ne trdi, da bi bila od strani tožencev trjena privolitev prisilnega upiravnika odobrena od izvršilnega sodišča. Ta odobritev pa je bila z ozirom na nenavadni obseg pogodbe in na dotrčno veliko količino lesa, v smislu §§ 109 in 122 i. r. neobhodno potrefbna. Oidstranitev pred« metnih ovir je bila dolžnost tožencev in, ker ista tega nista storila vkljob temu, da sta imela za to dovolj časa — podeljeni dodatni rok je bil pri« meren —• sta prišla v zamudo in v tem leži njnna glavna krivda na opra« vičenem stomiranju pogodbe od strani tvrdke A. Ugovor tožene stranke, da je pravni zastopnik tvrdke A pireklical storno od 17. februarja 1926. ni utemeljen. V tem pogledu navajata toženca, da sta šla dne 20. februarja 1926 s prisilnim upraviteljem: in s svojim zastopnikom dr. X k drju. Y, pravnemu zastopniku tvrdke A, ki je po živahnem pogovoru s prisilnim upraviteljem in na vprašanje tožencev, ki ne razumeta slovenščine, kaj ta pravi, dejal, da sedaj preklicnje svoje ugovore. Na to je dr. X izjavil drjai. Y: »Dobro, potem pa umaknite še vi svoj telegramKC, nakar je dr. Y takoj odvrnil, da prekliče svoj telegram. Toda, če bi bile te navedbe tudi popolnoma resničnei, vendar bi se rz trjene izjave dr. Y, da prekliče svoj telegram, po naziranju razsodišča, ne dalo sklepati na nikak brezpogojni končno vel javni preklic omenjenega stoma. Smatrati je marveč, da je dr. Y hotel s tem le .povedati^ da preklice stomo pod samo ob sebi umevnim pogojem^ da bo od strani tožencev brez odloga odstranjena vsaka ovira proti izvršitvi pogodbe glede postavljanja parne žage. Ker pa do te odstranitve do sedaj sploh ni prišto, je tožbeni zahtevek po svojem pravnelm temelju opravičen (§§ 1295 in 1336 o. d.). Kolikor se od strani tožencev še ugovarja, da se tvrdka A glede stoma, oziroma odškodnine radi trjene zamude tožene stranke, ni držala predpisov §§ 77, 78 i. si. občih borznih uzanc, je pripomniti, da se zahtevek 174 Razne vesti. na plačila ikonvencijomailne globe izvaja v smislu § 1336 o. d. z. iz odnosnega ¦posebnega dogovora (čl. 11 pogodbe) in sicer radi tega, ker toženca nistž pravočasno odstranila ovire proti zgradbi parne žage. Ker torej ne gre za nobeno v § 77 občih uzanc konkretiziranih pravic, tudi formalne določbe § 77 in si. občih uzamc ne pridejo tu v poštev. Glede visokosti konvencijonalne globe stoji razsodišče na stališču, ki ga zavzema konsekventno tudi judikatura, namreč, da sme sodišče, tudi če gre za trgovski posel, znižati dogovorjeno konvencijonalno globo. Določbo člena 284 trg. zakona jc razlagati v smislu, da smeljo- pogodbeniki sicer dogovoriti konvencijonalno globo v poljubni visokosti, tudi če prcs .sega dvojni pravni interes, da pa s tem ni tangirana sodnikova pravica presoje primernosti take globe. Za pravilnost tega stališča govori dejsitvo, da je s trgovinskim zakonom od 17. decembra 1862 drž. zak. št. 1 iz 1. 1863 bil recipiran in toto obči nemški trgovinski zakon (iavzemši določila pomor« skega prava) in da določilo I. odst. čl. 284 trg. zakona, da konvencijonalna globa ni podvržena nobeni omejitvi in da sme presegati dvojni (pravni) interes, se očividno nanaša na ona določila nemškega regijonalnega prava, ki so bila ob času, ko je stopil v veljavo obči nemški trgovinski zakon in ki iso predpisovala, da konvencijonalna globa ne sme presegati dvojnega (pravnega) interesa. Razsodišče je z ozirom na vse to, ter razmotrivajoč vse podatke, dane razmere in škodo, ki jo je tvrdka A utrpela ter uvažujoč z druge strani, da je tvrdki bilo znano, da je predknetno posestvo pod prisilnoi upravo' in da bi ji bilo ob večji diligenci kazailo, da sklene pogodbo direktno s prisilnim upravnikom ali da si da potrebno skrb, da bo sklenjena pogodba predlo« žena izvršilnemu sodišču v odobritev, prišlo do prepričanja, da je dogos \orjena konvencijonalna globa, z ozirom na A«jevo, če tudi manjšo so« krivdo previsoka, ter je smatralo za pravilno in pravično isto znižati na 100.000 Din ter obsoditi oba toženca v nerazdelno plačilo tega zneska in po analogiji § 43 c. pr. r. v povračilo polovice stroškov. ... ič. Vogt = advocatus = odvetnik. Po nemško«pravnem načelu duhovnik ni bil za orožje sposoben in je potreboval za svojo obram^bo na zunaj in za zastopstvo pred sodiščem posebnega organa, ki se imenuje »advo« catus«), nemški »V o g t«. Tudi cerkve in samostani so morali imeti za zastopstvo pred sodiščem »Vogta«. Tako se je imenoval pozneje tudi uradnik duhovskih imunitetnih gospodstev.*^ Slednjič so izročala duhovska zemljiška gospodstva ne redko upravo vseh ali enega dela svojih podložnih zemljišč takim »Vogtom«.^ Zato so se morale odrajtovati »Vogtom« iz enega ali drugega navedenih razmerij pristojbine, ki se imenujejo »Voftei« recht« ali le »Vogtei«.^ ^ Schroder, Lehrbuch der deutschen Rechtsgeschiehte, VI. izdaja, str. 215. 2 Pravtam, str. 463. ' Alfons Dopsch, Beitrage zur Geschichte der Finanzverwaltung Oesterreichs im KHL Jhd., Mitteilungen des Instituts fiir osterr. Ge« schichtsforschung, XVIU. Bd. 2. Hft., str. 241. Razne vesti. 175 Za ta izraz doslej, v slovenščini ne rabimo, vsaj vseskozi ne, pravilne slovenske označbe. »J ur id i č n o«po 1 i t i čn a teirminolo« g i j a za sil o v ens k e j e z ik e A v s t r i j e« (1853) ima na str. 603. pod »Kirchenvogt — Schntzherr, Patron = zavjetnik crkve; cerkven varh, branitelj, patron; pod »Vogteireobt« pa »pravo zavjetnišitva, nadgledništva, upravništva«. Babnik »Terminologija« slov eni »¦Vogtei« = vojdstvo, zavetništvo; Pleteršnik; vojd = der Vogt; isto J an e ž i č» B a r 11 »Vogt« = vojd, zavetnik. Kovačič n. pr. je v svoji »Zgodovini Iavan» tinske škofije 122I&—1928