IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTR OSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, DIN 5, ZACV .Afi ŠTEVILKE DVOJNO. CELOLETNA NAROČNINA	700, POI.LETNA LIR
360, TRIMESEČNA LIR 190. U REDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. MONTECCHI 6-II — TELEF. 95-919	— DO-
PISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRA-NA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. - OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VS\K MIL. L. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ. POŠTNINA PIACANA V GOTOVINI, SPED. ABB. POST.
Obnovljena izdaja leto II. štev 62.
DELO
glasilo osvobodilne fronte slovenskega
NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
Titolašisti, indipendentisti, italijanski nacionalisti in imperialisti si prizadevajo ohraniti «statu quo». «Statu quo» v sedanjem trenutku pomenja, da bi Trst predstavljal nevarnost za mir. Zato združimo se v borbi za imenovanje guvernerja, združitev obeh con in umik vseh okupacijskih čet !
Taka rešitev je sedaj najboljša.
TRST, SOBOTA 25. FEBRUARJA 1950.
Cena 20 lir - 5 din
ijjOTI NESRAMNEMU MEŠETARJENJU MED DE GASPERIJEM IN TITOM
^aši svetovalci Gombač, Ferlan in Pogassi razkrinkali manevre in licemerstvo lpofašistov in vseh protiljudskih strank - Tito prodaja slovenske interese
fedtrškega delavskega raz-tijja’ k* so se zlasti pokazali v zad-kin't' <inslei najenotaejši stavki, kaliv- U(Ji sol>darnost vsega prebivalci'1 z delavstvom v stavki so vzbu-8le. v krogih tržaške reakcije ne vtij na P°iitične struje veliko Hb 'Urjenje jn skrb, Se prav po-de|.0 Pa so ti uspehi in enotnost ji,, .VSKeka razreda zaskrbeli uti-jUtrieri.sko Vojaško upravo
usPeh, ki ni le materialen, t»,- ^ tudi in predvsem političen, t0ftienia za okupacijsko oblast v jig.L kakor tudi za njene hlapce «(, llJsi udarec. Ta stavka je konč-t»a ,kazala vsemu svetu, da se . ržaško delavstvo preko vseh 11'h ih narodnostnih razlik
Nllč
razrTiltu l- j- proti izkoriščevalskim
v borbi proti skupnemu jso-
Vic g?°m za
C Stavka
obrambo svojih pra-pa je tudi pokazala sve-težko gospodarsko stanje v itV(ir«n se nahaja tržaško prebival-;t,ri IM anglo-ameriško okupacijo O Pet let po končati! drugi sve-
iJr"
M1 odvrnili pozornost tržaške-bf(®reživalstva od perečih vprašanj i»6e Se*nostl' vedho bolj naraščati). gospodarske krize in bede širo-ì„t. »‘asti ljudstva, so predstavniki 6ita,reS('v domačega in tujega kuti , v občinskem svetu smatrali Botreb:
primer komunista Počekaja, katerega so z okrutnim mučenjem ter smrtnimi grožnjami skušali prisiliti, da prizna umor, ki se je zgodil šele po njegovi aretaciji. Prava krivca, provokatorja1 Ozne Rihter in Novak, sta morala biti navidezno obsojena na smrt. Kasneje sta bila pomilo-ščena na 30 letno prisilno delo, toda danes živita v izobilju, v neki vili v bližini Kopra.
Nato je navedel samo nekaj primerov od neštetih umorov, ki so jih izvedli oznovci proti komunistom in demokratom. Tako je bil ubit 7. !.. 1947 Vesnaver Benjamin v Kaldaniji od nekega oficirja zaradi suma «komirformizma»; istega meseca je oznovec Špacapan ubil nekega človeka, ki ga je zamenjal z nekim Pucerjem, kateremu je bila iz istih razlogov namenjena krogla. 18. 10. 1949. je neki oznovec streljal na znanega antifa-
šista D’Este Bruna, katerega pa je zgrešil. Stotine in stotine pa je aretiranih pod sumom, da so nasprot-; niki protiljudskega režima Ozna 1 vprizarja tudi umore nedolžnih vo-1
stopno slavizirajo ta del STO. V ta namen se poslužujejo tudi odvzema živilskih nakaznic, prisilnega odvzema stanovanj in zlasti še gospodarskega izkoriščanja delavcev
jakov, da bi dobila s tem pretvezo ! m kmetov. Glaven namen teh izda-za množične aretacije neljubih eie- jalcev socializma pa je vzbuditi mentov. Pod najrazličnejšimi pre- strah in mržnjo do komunizma, ka-tvezami in obtožbami preganjajo lerega s svojim hinavskim zatrje-zlasti italijanski živelj, samo da bi vanjem o «gradnji socializma» sku-ga prisilili k izselitvi. Kot vodimo, šajo kompromitirati, z je nadaljeval tov. Gombač, borbo j Tov. Ferlan je s svoje strani pri-za narodne pravite Slovencev v co- kazal kolonialen režim, ki vlada ni A, prav tako najbolj ogorčeno pod anglo-ameriško okupacijo v co-protestiramo proti šovinistični poli- ni A. Prepovedi demokratičnih ča-tiki jugoslovanskih oblasti v coni sopisov, inscemranje procesov proli, ki skušajo raznardditi Italijane, j ti antifašistom in obsodbe na dolga Pod pretvezo nacionalizacije raz- leta ječe, odvzemanje domov de-
Jaščajo lastnike gostiln, barov, pekarn, lekarn in dr., kateri pa avtomatični. prehajajo v roke slovanskih elementov, večinoma ljudi iz Jugoslavije. Na ta način prisilijo Italijane na izselitev iz cone iti po-
Sovjetsko - kitajska pogodba >k za ohranitev miru
je porok za
Podpis prijateljske in zavezniške pogodbe med Sovjetsko zvezo in Ljudsko republiko Kitajsko je še
hoteli obrniti pozornost na T® ?°g< ^ f *detl T naj-lbarilo _______j____ nL„._ ._	važnejših političnih dogodkov v so-
dobni svetovni zgodovini, ker predstavlja, kakor sta dejala tov. Višinski in Cu En Laj «sklenitev večnega zavezništva in prijateljstva med dvema največjima državama na svetu».
hurko, ki se je seje iso h
t't‘jjSanie pripadnosti Trsta in teri-tjl ”• kljub temu, da se v zuna-kiliw^’kl v zadnjem času ni po-
y 0rna nič spremenilo x V0 Sa,hem mestnem svetu so zade-t(S l»tf>žili titopcndentist. s svojo u ličijo, v kateri zahtevajo, naj k Ustavi enotna uprava, sestav-lfca iz VU in VUJA, ki naj bi od-^°dila enotno ozemlje STO. in odpravijo dosedanja demar-
a v i j uuacucmjt
l8j Jska črta med obema .......
'C^uciji sta sledili še oni itali jke8a bloka in demokristjanov,
Jo občinski odbor združil v na katero so pristale vse
ostale «itali-so seveda zago-znanimi
^•-nske iredentistične stranke. li^n !’aokristjani in tg^e».
svojo resolucijo z j nti, da STO ne more živeti sij Italije Dokazovanje o nujno-lijl Vključitve vsega ozemlja Ita-l«i *Mor udi prikazovanje titoli l:t,čnee
terorja v coni B pa
gospodi služilo samo za na-
»r°ti Komunistični partiji in pok ret u, tako da in " Jasno, da ne gre več za cono 1 n' le
Kk^fatičnemu
■! _
»jeno protiljudsko oblast tem-V v Za ofenzivo proti komuniz-interi se edini dosledno bori tj t htofašizmu in ostali svetovij! S tem so prav Giuntine najholje potrdile našo tr-h -’.da ne gre za STO in njego-l>r l|»adnost temveč le za mane-**oti naprednemu gibanju. tet0,.a ta manever okupatorskih h5ajiZcev je jalovo spodletel ob •v»».1* argumentih komunističnih CValcev,
aientv' Gombač je v svojem doku-'lt0(‘r.anem govoru prikazal, kako HMi. 'sti skušajo izriniti iz cone B ^)li^»ski živelj ter jo končno pri-<lU5e k Jugoslaviji. Obenem pa ^1 j, z najbolj okrutnimi metoda-'>vihern
h jr?,Cev in Italijanov, ki se bo-V|,|ìst-Ì Vtofašizmu in njegovim šobnim nasiljem. Navedel je
Imperialisti si želijo zamolčati to dejstvo, kakor si ga želijo zamolčati titolašisti, ki so tudi ob tej priliki dokazali svojo zlonamernost in svoje lažnivo lice. Pisali so namreč, da je ta pogodba zmaga Kitajske, češ da je ta «vsilila imperiali-
buje nobena druga pogodba med SZ in državami ljudske demokracije. Ta pogoj, naj bi bila "obveza o vzajemnem spoštovanju državne suverenosti in o nevmešavanju v notranje zadeve. 2e vsemu svetu je znano, da prav ta točka je na najvidnejšem mestu v pogodbah, ki jih sklepa SZ z vsemi državami na svetu.
Pogodba, ki sta jo podpisali Sovjetska zveza in Kitajska je poleg vsega drugega mogočno svarilo voj- ! četah, nim hujskačem in njihovim napa- zov za dalnim blodnjam. S to pogodbo sta 1 se v večno prijateljstvo združili dve državi, ki skupno štejeta okrog 700 milijonov osvobojenih ljudi. To pomenja, da ena tretjina vsega prebivalstva v svetu živi in dela v
stični Rusiji» pogoje, ki jih ne use- | svobodi za utrevanje miru.
mokratičnim, političnim in kulturnim organizacijam so oblike profili udske politike okupacijske oblasti cone A od leta 1945 do danes. S svojimi nedemokratičnimi ukazi je VU postopoma omejevala demokratične svoboščine v naši cucii ter utrjuje režim, ki naj vlada v politično strateški bazi Trst. Posledica te jjolitike je postopno obubožanje in beda širokih plasti prebivalstva, povečanje kriminalitete, prostitucije in drugih blagoslovov. Po namenih ameriških imperialistov naj Trst ostane ena izmed štiristo in več strateških baz, ki jih imajo ZDA po vsem svetu.
Končno je tov. Pogassi v svojem govoru razkrinkal Titovo in Dega-sperijevo vlado, ki pod ameriškim pokroviteljstvom pripravljata nesramno kupčijo, po kateri naj bi Jugoslavija dobila cono B in morda del goriške pokrajine, d očim bi prišel Trst in cona A formalno pod Italijo, dejansko pa bi bil še naprej okupiran po angloameriških Navedel je nešteto doka-to svojo trditev, med drugimi izjave odgovornih ameriških osebnosti, kakor .tudi one-, predstavnikov Italije in Jugoslavije. Tudi komentarji italijanskega vladnega časopisja, kateremu so sledili tudi tržaški Giornale di Trieste, Voce Libera, L’ora socialista in drugi, so
jasno potrdili, da je v teku barantanje za STO od katerega naj ostane cona A zasedena po ,-edanjih četah, češ da bi sicer predstavljala preveliko izkušnjavo za grabežljivega soseda.
A ko v resnici hočemo, da preneha vedno hujše stanje okupacije našega ozemlja po treh okupacijskih vojskah, je treba da združimo svoje napore ter zahtevamo imenovanje guvernerja. S tem bomo dosegli združitev obeh con in odhod čet, s čimer borni doživeli olajšanje po dolgih letih vsakovrstnega zatiranja. Ta rešitev, ki je danes e dina izvedljiva, pa ne izključuje morebitne druge rešitve, ki bi v kasnejšem času najbolje ustrezala interesom prebivalstva STO in ki bi obenem služila utrdivi miru pri nas in v svetu.
GLOBOK POMEN ZMAGE
tržaškega delavskega razreda
Stavka industrijskih delavcev, ki skega odpora, kompromitiranja de-
je trajala 19 dni in Je žela vsesplošno odobravanje ter solidarnost slovenskega in italijanskega prebivalstva, se Je v ponedeljek 20. t.m. u-spešno zaključila. Industrije! so mo-1 rali pod pritiskom kompaktne delavske akcije zaradi ogorčenja vsega prebivalstva kloniti in sprejeti kompromis, ki predstavlja za tržaški delavski razred veliko zmago.
Danes ko so se delavci vrnili na delo z zavestjo, da Je njihova težka, dolgotrajna in odločna borba rodila vidne uspehe, moremo povzeti vrsto zaključkov, ki nam dokazujejo koliko korakov naprej Je napravilo delavsko organizirano gibanje v tej dolgi stavki in kakšne sadove bodo mogli delavci pobirati v daljni bodočnosti.
lavskih organizacij, razpršitve vsake organizirane oblike sindikalnega in ustvaritve pogojev za in fizišno obvladanje vse
Ze takoj v začetku stavke je postalo jasno da so se sovražniki tržaškega delavskega razreda oklenilo načelnega stališča, za katerega so bili pripravljeni žrtvovati nekaj več kot onih bornih 60 lir, ki so jih industrijski delavci zahtevali. Ze takoj v začetku Je postalo Jasno,
gibanja moralno
tržaške delovne sile.
ze takoj v začetku stavke so in-dustrijci s svojim trmoglavim stališčem dokazali da jim ni mar za 60 lir, marveč da so se odločili tvegati vse, samo da si ohranijo pozicije, ki so si jih od leta 1945. dalje pridobili zaradi politike okupacijske oblasti, zločinskih provokacij titovskih agentov in razcepljenosti delavskega razreda, ki po voj-j ni še ni nikoli enotno nastopil za 1 svoje pravice in svoboščine, j Stavka je torej dokazala, da niso bližnji in delavci tisti, ki postavljajo na I kocko neke domnevne politične
zahteve ali zahteve določene politične stranke, marveč da so industrija in njihovi agenti — v prvi ’ vrsti titolašisti — tisti, ki so na ! vsak način hoteli spremeniti to t stavko v borbo na življenje in smrt ! med tržaškim proletariatom in dc-i lovnim ljudstvom na eni strani in
da se Je ustvarila enotna fronta sovražniki delavstva na drugi Industrijcev, oblasti in titofašistov, strani.
ki si je zastavila cilj zloma delav-	Industrijci s svojo trmoglavostjo,
ALLEN IN TITO SE VLEČETA IZ ZAGATE
Z USTVARJANJEM “NOVE,, TRETJE SILE skušajo titofašisti preslepiti naivneže
SOFIJA — Vlada Združenih dr- ljudstvo z raznimi ultimatumi, ki žav Amerike je te dni pretrgala1 naj bi imeli namen poleg grških diplomatske odnose z Ljudsko repu-j monarhofašističnih provokacij
bliko Bolgarijo. Ker je videla, da njena provokatorska in grozilna politika proti Bolgariji ni dosegla nobenih rezultatov ker se bolgarsko ljudstvo ne boji takih metod, je torej pretrgala vezi z njo in tako v bistvu potrdila, da so o vohunskem delovanju ameriških diplo-m ",kijh krogov na Bolgarskem popolnoma resnične obtožbe. Ta nov korak ZDA proti Bolgariji nam dokazuje, da je vojna histerija ameriških krogov dosegla vrhunec in da so skušali prestrašiti bolgarsko
Ljudstvu cone B ukraden živež
naj bi lilovcem služil kol vaba za delavce
Kako je v resnici potekala "nabiralna akcija,, - Tudi titovci so hoteli špekulirati s pomanjkanjem, v katerem živijo delavci
J1 SlgL
iru- lern odpor internacionalistov,
Poleg gonje proti stavki industrijskih delavcev in kompaktonsti vsega tržaškega delavskega razreda so titofašisti skušali izvesti tudi podlo špekulacijo s težkim gospodarskim stanjem delavskih družin.
Indusrijci in titofašisti so si bili v tem pogledu, kakor v vseh drugih pogledih, zelo blizu. Po eni strani so veleindustrije! skušali «prepričati» delavce in njihove družine, da je borba za 60 lir poviška «neumnost». in da bodo v dolgotrajni stavki zgubili v nekaj dneh, kar bi s poviškom pridobili v več mesecih; po drugi strani pa so titofašisti trdili isto ali skoraj isto.
Industrijci so po eni srani raču-
Udbovske grožnje
^oti tovarišici Rijavec
$■><=«
titp,n Policijske metode so odli-
Grožnje, izsiljevanje,
la®istov. Vsakikrat ko jih iz-r'e m0 ,1r8umenti postavljajo ob zid, H ei° odgovoriti ničesar in za-Htji78a se v svoji razjarjenosti in ruskem besu poslužujejo 16 *Ver terorja.
Sii e“ruarja t. 1. se je v prisot-' z- eč oseb med temi je bila tu-dtla titofašistična aktivistka V| Devetak, razvila diskusija i »icor^štoo Lino-Miro Rijavec, z titni. deraci)Skega komiteta KPI ^‘stom Alojzem Codermaz-^ V t 'Kodermacom). v%z .^govoru je omenjeni Co-,Mtei;Zl " Kodermac, eden izmed i ^Lio'eV g°r>ške titofašistične po->	_e> skušal iznašati ves Dijla-
tn,iu»»otis°vjetski
arzenal, da bi ■kiyn * molku našo tovarišico, ie vsa «gesla», ki so na-m dobro znana o «impe-ZSSR», «pregnanstvu v

M Kr> ’ 0 titovskem socializmu», ,?vitr,j ga je tov.a Rijavec z nje-»l zi(i ■ astnimi besedami postavila s a tQ1‘n mu dokazala da je titov-lt. 1*118 ^iika fašistov in najbolj
NljeV'
|itNaznziS?Cializma’
modenskega

sovražnikov miru, demo-je titofašist Kodermac začel ža-pokolja v katerem jih žalijo *mska trobila in De Ga-
speri. Dejal je, kar pravijo vsi a-meriški listi v italijanščini, da KPI špekulira z imeni teh žrtev in da so bile te žrtve «nepotrebne».
Tovarišica Rijavec ga je mogla tako dodobra razkrinkati kot podlega agenta imjjerialistov in kot hlapca demokristjanske propagande. Ker so ga argumeni tovarišice Mire postavili ob zid in ker ni mogel več ziniti niti besede, da bi «dokazal» svoje protisovjetske in protikomunistične trditve, ki jih je povzel iz Djilasovega, De Gašperjevega in Trumanovega arzenala, se je razhudil in ji začel groziti.
Tovarišici Miri je dejal: «Ce bo ena sama beseda današnjega razgovora objavljena v kakem listu, Mira pazi na svoje življenje». Stavek «Mira pazi na svoje življenje» je ponovil večkrat.
Kaj je titofašist Codermazzi - Kodermac hotel povedati s temi besedami? Ali je hotel opozoriti, da tovarišici strežejo po življenju? Mislimo da ta dogodek in te besede predobro osvetljujejo «prepričevalne» metode teh zločincev. Vsekakor si oni mislijo da je UDBa njihova največja sila. Toda UDBa jim ne bo pomagala proti ljudskemu ogorčenju in besu. Sedaj vemo, komu je pripisati ako se kaj zlega zgodi tovarišici Miri.
nali, da bodo zlomili odpor delavcev in njihovih družin z lakoto in pomanjkanjem titofašisti pa so s svoje strani računali, da bodo pridobili nekaj ljudi s tem da bodo izkoristili to lakoto in pomanjkanje n da jim bodo nudili nekaj hrane, ki so jo s silo pobrali po coni B.
Eni in drugi so se torej hoteli o-koristiti s pomanjkanjem, v katerem živijo delavci.
Dobro pa je, da naši ljudje vedo, kako so titofašisti prišli do živeža, ki ga tako «širokogrudno» in nesebično» ponujajo tržaškim delavcem.
Po vsei coni B so titofašisti hodili od hiše do hiše in zahtevali, naj ljudje «prispevajo» za stavkajoče v coni A. Več ali manj vsi poznamo v kakšnih razmerah živi prebivalstvo cone B in za to si moramo misliti, s kakšnim «navdušenjem» je sprejelo titofašistične a-gente, ki so nabirali živež in denar. Najbolj zanimivo pa je, da so ljudje morali «prispevati» za stavkajoče, ker so jih drugače nabiralci zabeležili in jim grozili v vsemi mogočimi jjretnjami. Zaradi tega so si mnogi ljudje iztrgali iz ust hrano in jo dali nabiralcem.
V resnici je bila ta «bira» pravcati rop na račun sestradanega prebivalstva tega dela našega ozemlja. Kljub temu pa je stradanje tako veliko, da so nekateri nabiralcem prav pravilno odgovorili. V vasi Sv, Tomaža pri Kopru so ljudje odgovorili titofašističnim agentom: «Dajte nam nakaznice in pustite nam pridelek!» V Padeni so kmetje dejali: «Plačajte nam olje, ki ga po visokih cenah tihotapite v Trst!» V Izoli so skušali «prepričati» delavce naj «prostovoljno» prispevajo v sklad za stavkajoče. Onega, ki ni prispeval, so psovali z «reakcionarjem in kominformi-stom». Izolskim ribičem so zaplenili sad njihovega truda pod pretvezo, da bodo poslali ribe tržaškim stavkajočim delavcem.
Medlem ko ponujajo tržaškim de lavcem zavoje s sladkorjem in drugim blagom, se je dogodilo, da niso hoteli datti neki porodnici najmanjše koliščine sladkorja, ki ji je bil prepotreben.
Kako pa razdeljujejo to svojo pomoč? Vsakega ki gre mimo bloka na Škofijah ustavijo in sprašujejo, če je stavkajoči delavec. Prepriču-
jejo ga naj vzame zavoj, mu ponujajo kosilo, vino, škatlje z ribami jn drugo. Ako pa se človek ne zmeni za njihova vlačugarska laskanja mu začnejo groziti z zaporom, pretepom itd. Ce pa je kdo, ki sprejema njihov zavoj, mu poleg lega tudi nalijejo dobro količino protisovjetskega in protidelavskega strupa v upanju, da bi ga pridobili
Naši delavci niso nasedli na te špekulacije in provokacije titofašistov, ker dobro vedo komu so ta živež ukradli in zakaj ga skušajo uporabiti Z živežem bi se radi prikupili našim ljudjem, kakor reakcionarne stranke kupujejo glasove volivcev. Naši ljudje ne sprejemajo teh daril, ki preveč razburljivo govore o mukah, lakoti, bedi in
za svojo umazano protikomunistično pomanjkanju delovnega ljudstva co-propagando.	j ne B in Jugoslavije. Kljub temu pa
Vsakemu, ki ga hočejo prepri- Jp prebivalstvo cone B z vsem sr-čati o «izobilju», v katerem se kop- ! cem s tržaškimi delavci. To vedo Ijejo prebivalci cone B, razkazu- tudi titofašisti. jejo gnjate moko, sladkor, kloba-
se, ribe v konzervi, itd. Istočasno pa v coni B so otrdel, ki po celč mesec ne vidijo sladkorja, kruha 'n najbolj potrebnih živil.
KANTON — Po neuradnih vesteh so v teku na otoku Hajnan težki boji med partizanskimi edini-cami in nacionalisti.
titofašističnih diverzantskih tolp odtrgati L. R. Bolgarijo iz družine socialističnih dežel in jo povrniti v kapitalistično suženjstvo.
Preteklo soboto je v Užicu govoril jugoslovanski fašistični diktator, Tito. Skoraj ves svoj govor je posvetil odnosom z zapadom in je hoteli nekako opravičiti naklonjenost imperialistov do njegove razbojniške tolpe. Značilno je dejstvo, da je Tito o posojilih iz zapada dejal: «Prosili smo jih v Ameriki ravno pri bankah na katere so se oni (socialistične dežele, op. ur.) sami obrnili toda od katerih niso dobili ničesar, ker tam (v ZDA, op. ur.) se bojijo, da bi ta posojila postala neizterljiva». Vsekakor je Tito v tem stavku priznal, da imperialisti smatrajo posojila Jugoslaviji kot «izterljiva», medtem ko smatrajo posojila socialističnim deželam kot «neizterljiva». Nekaj garancij morajo torej imperialisti le imeti da si tako zamišljajo Jugoslavijo.
Tito je tudi dejal, da ne daje nobenih «političnih koncesij» imperialistom in da «ni v nobenem bloku». Glej, čudo! Takoj za njegovim govorom je jugoslovanski «Dunn», a-meriški poslanik v Beogradu Allen je izjavil, da ZDA niso postavile Jugoslaviji nobenega «političnega» pogoja v zameno s posojili in da se ne nameravajo «vmešati» v notranje zadeve Jugoslavije, češ da spoštujejo neodvisnost in suverenost vsake države. Najbrž je to spoštovanje suverenosti in neodvisnosti v duhu «spoštovanje» notranjih zadev Kitajske, Grške in drugih dežel na svetu.
Vsekakor si torej Tito in Allen vzajemno jpomagata da bi preslepila svetovno javnost o resničnih vezah med ZDA ip Jugoslavijo.
Svetovna javnost pa je predobro poučena o tej «nesebičnosti» ZDA
do «notranjih zadev» Jugoslavije in o titovski «tretji sili», ki naj bi pod krinko nepripadnosti kakršnemu koli bloku vlekla vodo na mlin imperialističnih vojnih hujskačev.
Čeprav Tito zatrjuje, da ni v nobenem bloku se torej pobija z lastnimi besedami. Predvsem pa ga pobijajo dejstva, ki zgovorno pričajo, da postaja Jugoslavija po krivdi nenih zločinskih voditeljev člen imperialistične napadalne verige proti Sovjetski zvezi, državam ljudske demokracije in svetovnemu demokratičnemu gibanju.
MILOŠ KODRIČ
UMRL JE
Prežihov Voranc
PRVA KONFERENCA TRŽAŠKEGA ODBORA MIRU
Ada Alessandrini bojutri ob10.
govorila v dvorani DŠZ v ul. Conti 11
Jutri, v nedeljo 26. februarja ob 10. uri bo v dvorani Delavsko športne zveze v ulici Conti št. 11 profesorica Ada Alessandrini, voditeljica krščanskosocialnega gibanja v Italijj in članica Svetovnega odbora partizanov miru govorila o «Miru kot najvišji dobrini, ki Jo morajo vsi braniti*. Konferenco organizira Tržaški odbor partizanov miru.
Zaradi velevažnosti zborovanja in znanega imena proferice Ade Alessandrini ki je že za časa votivne kampanje bila v Trstu in govorila v imenu partizanov miru, se bo tržaško prebivalstvo v velikem številu udeležilo te manifestacije za mir.
Tudi v Trstu, v tej mali a delikatni točki svetovnega bojišča, kjer se borijo stomilijonske množice mi-
zavzela značaj organiziranega odpora proti pripravam za novo vojno. Iz propagandne faze so danes množice prešle na fazo organizacije odborov miru v vsakem kraju, kjer živi človek ki si želi mir in mimo življenje. Svetovni odbor miru je pred časom izdal poziv vsem narodom, naj predložijo svojim vladam in predstavniškim organom 5 temeljnih točk, s katerimi se zavezujejo da ne bodo sprožili vojne in ne bodo pomagali pri pripravah na novo klanje.
Na tej podlagi se je po vsem svetu začela akcija partizanov miru.
Vidne uspehe žanje francoska vojska partizanov miru. Pred tedni ib se vsi. francoski pristaniški delavci obvezali, da ne bodo izkrcavali o-r°žja, ki ga vlada ZDA pošilja za
roljubnih ljudi proti peščici vojnih ponovno oborožitev francoske voj-
hujskačev in njihovih agentov, mora organiziran sila partizanov miru nujno postaviti ob zid vse agente napadalnega imperializma in pridobiti one množice, ki še stoje ob strani.
ske. Poleg tega so pristaniški de lavci Nice in Marseilla preprečili odhod morilnega orožja, ki je bil namenjen «umazani vojni» francoskega imperializma proti junaškemu vietnamskemu ljudstvu. Prav
Pl vsem svetu je danes borba | francoskih tovarn obvezali, da ne proti vojni in za ohranitev miru I tako so se delavci večjega števila
bodo proizvajali orožja ki bi služilo za nòva pustošenja v svetu. Zaradi tega organiziranega odpora proti vojnim pripravam skuša francoska vlada izvajati ustrahovalne ukrepe proti delavstvu.
V Italiji so se prav tako pristaniški in tovarniški delavci obvezali da se bodo izkrcavali in proiz-li da ne bodo izkrcavali in proizvajali orožja. Poleg tega pa se uspešno vajah orožja. Poleg pa se uspešno nadaljuje akcija za podpis petih točk. V vsakem občinskem svetu m drugih predstavniških organih partizani miru predlagajo svetovalcem ali predstavnikom podpis petih točk. Do sedaj je preko tisoč občinskih svetov podpisalo resolucije, ki vsebujejo vseh pet točk Svetovnega odbora partizanov miru. Značilno je, da so te resolucije podpisali demokristjani republikanci, sn-rggatovci .romitovci, socialisti in komunisti. Ko se bo akcija končala, se bodo vse te resolucije stekle v italijanski parlament kjer bo postavljeno vprašanje petih točk.
Tudi v ostalem svetu se jpospešuje I akcija partizanov miru proti voj-I nim hujskačem.
18. februarja t. 1. je preminul slovenski pisatelj, Prežihov Voranc -Lovro Kuhar, ki se je rodil leta 1893 v Kotljah na ozemlju jugoslovanske Koroške.
Njegovo življenje je bilo zelo burno, ker se je moral zaradi preganjanja jugoslovanske kraljeve policije zateči v inozemstvo, kjer je dobil veliko izkušenj za svoje pisateljsko delo. Njegovi romani in povesti so mojstrovine realistične struje in so zato želi odobravan.e slovenskih bralcev. Spisal je «Jamnico», «Požganico», «Samorastnike», «Od Kotelj do Belih vod»
Temu velikemu pisatelju, ki je še sorazmerno mlad umrl, se danes j klanjajo vsi, ki gledajo v njegovih ' delih napredek v prosveti našega ' malega naroda. Prežihov Voranc- ! Lovro Kuhar bo ostal v spominu naših ljudi, ker Jih njegova dela bodrijo k še ostrejši borbi proti sovražnikom ljudstva. Ko pa bo jugoslovanska država ponovno postala mati svojih narodov, ne pa dežela, v imenu katere prizadeva peščica tolovajev in morilcev toliko gorja Jugoslovanom, bomo Slovenci poiskali resnico o Prežihovu Voran-cu. Titofašisti skušajo izrabiti njegovo ime. njegova dela in njegov sloves, da bi prikrili pod tem plaščem svoje protijugoslovanske in protislovenske zločine. Takrat pa, v svobodni Jugoslaviji bodo Slovenci na drugačen način počastili spomin svojega velikega pisatelja.
Prežihovu Vorancu-Lovru Kuharju kličejo tržaški Slovenci: Slava!
LONDON — Po poročilih, ki smo jih prejeli do trenutka, ko je šel naš list v tisk, je razvidno, da je na volitvah v Britanski jmrlament dobila znatno večino laburistična stranka. Na drugem mestu je konservativna, a na tretjem pa liberalna stranka. Komunistična stranka je na četrtem mestu.
I titolašisti s svojimi pozivi na defetizem, oblast pa s svoje strani s policijsko gonjo so hoteli izzvati med delavci ono ogorčenje in one ! izpade, ki bi bili dobrodošli za na-daljno omeijtev sindikalnih svoboščin in za dobro znano akcijo «spametovanja».
Vse to pa jim ni uspelo. Delavci so vedeli, da se bore za svoje osnovne življenjske pravice in prav tako so razumeli, da morajo zmagati, ako se nočejo izpostavljati poznejšemu izsiljevanju delodajalcev in špekulantov titofašističnega kova. Delavci so vedeli, da ne smejo popustiti in so zato postavili proti «nalčel-nemuii staličšu industrijcev svoje načelno Stališče obrambe delavskih organizacij, do sedaj pridobljenih pravic, svojega dela in človeka vrednega življenja.
In prav zaradi tega, ker je tržaško delavstvo čutilo,, da se bori za pravično st var, da se bori zase, ne pa za njemu tuje interese, se je v lei stavki pojavila enotnost, ki Je Trst še ni videl v svoji povojni zgodovini.
Enotnost tržaškega delavskega razreda v borbi proti industrijcem, proti nepravilnemu stališču oblasti in proti titofašističnim provokacijam, je največja zrnjiga te stavke, je najbolj pozitiven korak tega zgodovinskega dogodka, ki ga občuduje delavstvo bližnjih držav.
Prav zaradi te zmage načela e-notnost! so se sovražniki delavstva od industrijcev do titofašistov tako zaganjali proti stavki in jo skušali orisati kot «sciopero sfasato», kot «moskovsko agitacijo», kot «iredentistično manifestacijo», kot «pakti-ranje z buržoazijo». Prav ta enotnost je vrgla iz sedla razsodnosti i industrijice i titotašiste, ki že niso vedli, kaj bi storili, da bi to enotnost razbili in tako ponovno pahnili vse mesto in delavstvo v bratomorno borbo za ljudstvo popolnoma škodljivo in tujo sfingo nacionalizma in rasizma.
Cim več so se industrijci in titofašisti hudili, čim več so bevskali in rovarili proti tej enotnosti, tem bolj se je strnila enotna fronta delavcev. ker sla bes in histerija teh zakletih sovražnikov delovnega ljudstva dokazala, da so tržaški delavci krenili po pravi poti.
Druga zelo važna zmaga te zgodovinske bitke je bila in je solidarnost vsega prebivalstva s stav-kujočimi delavci. Trst še ni videl nekaj takega v svoji burni zgodovini. Trst še ni videl toliko ljudi, strnjenih okrog delavcev, strnjenih okrog njihovih zahtev, okrog njihovih potreb in njihovih težav. Prebivalstvo je na mah razumelo, da delavci niso krivi mestnega zastoja, da niso odgovorni za mučno stanje vsega mesta. Prebivalstvo Je začelo dajati, dajati in dajati in s tem dokazalo, da je v industriJcih in njihovih navdihovaleth obsodilo krivec vseh svojih težav.
Tretja zmaga ve'lke industr jske stavke je nopolno razbitje vseh načrtov industrijcev, titofašistov in njihovih imperialističnih gospodarjev. Računali so, da bodo izbrisali iz Trsta vsako sled delavskega organiziranega odpora: najbrž so računali, da bodo mogli ustvariti pogoje za kake nove žolle sindikalne organizacije ali pa za uvedbo strogega kontrolnega režima nad delavstvom. Morda so celo računali na zaželeni «nemir», ki bi upravičil kakšne «stroge» ukrepe. Ves čas so industrijci in titofašisti delali za to.
Na vsak način Je torej tržaško delavstvo dokazalo da je v tem zadnjem času napravilo velikanske korake naprej in da se ne pusti več vlačiti za nos od nobenega demagoga in ustrahovati od nobenih odkritih ali prikritih groženj policijskega značaja.
Četrto zmago v ponedeljek zaključene zmage pa predstavlja dejstvo, da se je v vsej dolgotrajni borbi industrijskih delavcev čutilo konkretno in moralno povezavo med delavci mesta in delavci vasi, med delavci in kmeti. Ta povezava, to bratstvo sta nam porok, da bo vsaka akcija naših delovnih ljudi uspešna. Ko se doseže enotnost med delavci in ko se utrdi bratstvo in povezavo delavcev s kmeti, pomenja, da ta organizirana fronta, ki zajema pretežno večino prebivalstva in predvsem pa aktivno večino prebivalstva, ne more biti premagana od nobenih industrijskih spletk, od nobenih policijskih «hajk» in prav posebno pa od nobenih razbijaških poskusov najbolj zakletih sovražnikov delavskih interesov, titofašistov.
Povezava in bratstvo med delavci in kmeti pa pomenjata tudi povezavo in bratstvo med Slovenci in Italijani, kar je bilo včeraj, je danes in bo jutri osnovni predpogoj za zmago delovnega ljudstva, za ohranitev doseženih rezultatov in pridobitev novih, boljših življenjskih pogojev.
In prav zaradi enotnosti, solidarnosti in bratstva med vsemi delavci in prebivalci je prišlo do zmage.
Učinek te zmage pa se ne bo omejil na povišanje draglnjske doklade industrijskih delavcev, marveč se bo razširil na vse bodoče delavske borbe, ki bodo zmagovite, ako se bodo držale teh načel.
S. K. M.
Z>
KAPITALISTIČNI SISTEM
IN VOJNA STA NELOČLJIVA
KANIBAL
Skril in zabunkal se Je v Ottavi v skrbno zastraženem delu velikega stanovanjskega bloka
čigar okna so zamrežena, a obiskovalce spremljajo uniformirane straže».
Ta človek uživa vnaprej že »dobo biperbiiskovite vojne». To bo razdobje, «ko bodo razmahi med dogodki postali silno krajši, medtem ko bo ozemlje, ki bo uničeno v enem samem trenutku mnogo širše in se bo pojavila možnost izgube cele generacije zaradi kemičnih (plinov) bioloških (bacilov) ali atomskih napadov».
Ves srečen si melje roke: «perspektive množičnega iztrebljanja ljudi so sijajne».
Ta gnusni portret kanibala je prikazal svojim čitalcem ilustrirani kanadski tednik «Standard». Morda kdo misli, da Je nestvor, o katerem je govora, zaprt v dobro zastraženo kletko v Ottavi.
Vendar se oni, ki tako misli moti. Nihče ne misli niti najmanj, da bi rešil ljudi pred grožnjami tega zločinca. Straže niso proti njemu, nego za to, da čuvajo njegovo življenje! Nestvor je svoboden! Ime mu Je Omond McKillop Solandt in je ravnatelj znanastvenih raziskovanj kanadskega ministrstva za o-brambo. On na leto dobiva 25 milijonov dolarjev za uresničenje svojih ljudožrskih načrtov. Sedem institutov dela pod njegovo kontrolo ter študira «vprašanja kemične in biološke vojne».
To pomeni, da tam v Kanadi delajo v «institutih na tem, da pripravijo uničujoče bacile tifusa, kolere, antraxa, kuge itd ... Solandt je zadovoljen z napredovanjem svojega dela; on govori:
«Upati moremo, da bomo dosegli sijajne uspehe, ki bodo odobreni in uporabljeni od naših velikih zaveznikov».
vsi poznajo «tega velikega zaveznika ■: to so Združene države. Solandt Je ves srečen. O njem pišejo, da «pozna več sredstev za iztrebljanje ljudi kot kateri koli drugi prebivalec Kanade»!
Tisk vojnih hujskačev dela reklamo Solandtu. Iz tega kanibala je naredil svojega Junaka!
XXX
I ropi drugo svetovno vojno. S tem da so še vrgli nad Poljsko, so nemški fašisti zažgali svetovni požar, v plamenih katerega so propadle na desetine milijonov človeških živ-ljen ter, neprecenljive kulturne in materialne vrednosti.
Le malo več kot deset let je minulo, odkar je Hitler sprožil v Ev-
Pr orač un žrtev, ki jih je človeštvo utrpelo v tej vojni pa je treba začeti mnogo pred 1. septembrom ialiti. Kapitalistični svet je začel arseti v vojno dolgo prea prvim strelom na nemško-poljsKi meji. Ze dolgo pred 1939. letom so se lasisti okoristili strpnosti vodilnih ljudi uezel «zapadiae demokracije», ze dolgo prei so fašistični napadalci dokončali pripravljalne bitke za svoje podvige. Angleški, francoski in ameriški «pomirjevalci» fašizma so se se bahali na vse grlo, da so rešili mir, a že so se raztegnile sovražnosti, na silnih prostranstvih Daljnega vzhoda in Atrike, kjer so potegnile v svoj melež več kot pol milijarde človeških bitij.
Kakor vsaka vojna, ki se je rodila iz imperialističnih interesov, je bila tudi vojna, ki so jo sprožili fašistični napadalci, strašen zločin proti človeštvu. ZSSR je pravočasno opozorila na nevarnost za mir, ki je izvirala iz fašističnega bloka držav. Sovjetska vlada je opozorila Anglijo, Prancijo in Združene države na nevarnosti, ki izhajajo iz politike dobrikanja napadalcu. Ona je delala neumorno na tem, da se ustanovi enotna fronta dežel, ki hočejo ohraniti svobodo, da bi tako privedla k pameti sovražnika miru. A kaj je brigalo vladajoče raz-lede in osebnosti zapadnih velesil, ki so bili zaslepljeni s sovraštvom do dežele socializma, da so fašisti spravljali v nevarnost življenjske interese vsega človeštva. Oni niso niti skrivali svojih simpatiji do «pakta proti kominterni», ki so ga sklenile sile osi, čeprav je bil ta pakt le očividna krinka priprav za novo vojno proti miroljubnim narodom. Do poslednjega trenutka so plačani politiki upali, da bodo lahko obrnili hitlerjevski napad proti vzhodu in zadovoljili fašistične apetite na škodo Sovjetske zveze. Ko so plameni požara že lizali zidove njihove hiše, so še upali, da se bo obrnil veter in da bo požar zagrabil sosedovo hilšo ...
Narodi so drago plačali zločinsko
politiko vodilnih oseb zapdnih sil. Hitlerjevske tolpe so zasedle večino evropskih držav. Ko so se polastili zapadnih predelov Evrope, s« prišli fašistični zavojevalci pred prag Anglije. Hitlerjevci pa so dobro vedeli, da njihove zmage nimajo nobenega pomena, dokler obstaja Sovjetska zveza, trdnjava miru, svobode in neodvisnosti narodov. Od dneva svojega nastanka in pojave na mednarodnem polju, je predstavljala sovjetska drsava nevarnost za napadalce; ona jim je jemala gotovost, ua bouo ustali nekaznovani. S svojim zločinskim «apaaom na bovjetsko zvezo so poskušali hitlerjevci zlomiti m odstraniti najresnejšo oviro, ki jim je siala na poti za dosego sve-uivnega gospodstva.
Znano je kako se je končal ta poskus nemških imperialistov. Ou trenutka, ko je padla na tehtnico vsa vojaška in gospodarska moč ZSSR, se je položaj izprememl v korist sil miru in demokracije. Sovjetski narodi so prevzeli vso težo vojne proti fašističnemu zavojevalcu. V tej borbi je sovjetska armada pobila glavne sile hitlerjevske Nemčije, ki so imeie za seboj vire vse zasedene Evrope. Sele ko je postalo jasno, da je Sovjetska zveza v stanju zadati z lastnimi silami popolen poraz hitlerjevski Nemčiji, ko so se zapadni zavezniki ustrašili, da bi prepozno prišli k zmagoslavju, šele takrat so začeli vojne operacije v Evropi. A še takrat so gledali, da ne vežejo nase znatnejših sovražnikovih sil.
Vkljub številnim poskusom, ki so bili narejeni po vojni in med katerimi se odlikujejo titovci, da bi se potvorila zgodovina druge svetovne vojne, je vendar danes za milijone ljudi neizpodbitno dokazana odločilna vloga Sovjetske zveze. V sklopu splošne kampanje, da ZSSR ni imela odločilne vloge v vojni, so titovci zavzeli odgovarjajoče mesto in trdijo, da se je Jugoslavija osvobodila z lastnimi silami.
Velika osvobodilna misija Sovjetske zveze je silno dvignila njen mednarodni ugled in vpliv, ljubezen in spoštovanje, ki ga gojijo do nje delovne množice vsega sveta. Tudi proti temu ugledu ZSSR vodi svetovni imperilistični tabor ogorčeno in gnusno kampanjo, a v njej imajo titovci avantgardno vlogo s
svojimi klevetami o imperializmu Sovjetske zveze.
ZSSR je imela odločilno vlogo v zmagi nad fašističnimi okupatorji. Po vojni se nesebično bori, da novi snubci na svetovno gospodstvo ne bi oropali narodov njihovih pridobitev. Danes zavzema borba Sovjetske zveze v korist miru še toliko večjo važnost, ker ponovno teži nad svetom grožnja novega svetovnega klanja.
ivialo več ko deael iet je prešlo uti zacetKa druge svetovne vojne in niti pet let se m prešlo uti njenega Konca in ze se ponovno pripravljajo na napad siie, Ki so postavne ua noge fašistično zver in ki so ji nabrusite zohe. £>e erutrat vmimu, ua dobiva potrditev teza marksizmu -leninzma, ki jo je izrazu btalin:
«Vojna Je za kapitalistične uezeie prav tako prirouno in zakonito s usuje kakor izkoriščanje oeiavskega razreda».
Anglo-ameriški imperialisti nesramno grozijo z bakljo novega svetovnega požara. Pobrali so zastavo napadalnosti, ki je padla hitlerjev-eem iz rok, ter črpajo iz «ideolo- ] ške» zakladnice fašizma in za ka- ! muflažo uporabljajo njegove me- j tode.
Stalin je marca 1939 dejal:
«V današnji dobi ni mogoče odstraniti z enim samim mahom vseh ovir in se prevaliti v vojno, ne da bi sovražnik računal na razne pogodbe in javno mnenje. Buržoazni politiki vedo to zelo dobro».
Pretino sprožijo novo vojno morajo napadalci obdelati javno mnenje, ga prevarati in zavesti v zmoto. V tem pogledu se v poslednjih desetih letih stvari niso izpreme-nile Kot nekoč se je tudi danes treba posluževati v ta namen klevet, nesramno obtoževati Sovjetsko zvezo, da ima napadalne namene (titovci so v tem prednja straža imperializma), čeprav je ZSSR najmočnejša opora miru. Nadalje, ali niso Atlantski pakt, Zapadna unija itd, le nova izdaja «pakta proti kominterni», «osi Rim-Berlin», ali pa «trikota Rim-Berlin-Tokijo»? Kako ponavljajo stare primere, postaja vse bolj očitno. Vendar je tudi očitno, da ne postajajo stari načrti s tem, da dobijo nova imena, da so vključena nova glavna mesta, nič bolj zapeljivi v očeh množic, v očeh javnega mnenja.
r\
ZEBLJARSKA
OTON ŽUPANČIČ
&
™	' v!WZ—
		
v	u m
Od štirih do ene, od štirih do ene so zarje rumene, so trate zelene, od štire do ene
Voda nam kolesa, mehove bui11
že ati
nad nakll smo sključeni
vsi fantje, možje in dekleta in ie6(
od štirih do ene
že vsi smo izmučeni:
vodà nam kolesa, mehove na®1
žene)
od štirih do ene, od štirih do ene.
Pol treh, pol treh — spet puha nam meh!
Zareči žeblji so nam v očeh, do osmih zvečer žeblji, žeblji v
očeti
Od štirih do ene
vodà nam kolesa, mehove nar®
»	iea'
od osmih do treh žareči žeblji, žeblji v očeh . • ■ Smo jih v polje sejali?
Po polju nam naši žeblji cvet®, poglej v nebo:
vanj smo jih kovali	u
od štirih do ene, do osmih od tr< da nam bodo tudi ponoči v očeh Pa ondan sem pred zrcalom P03" o, kakor da sem po sebi kovali O, kakor da delam ves božji d#11
gr*.
od štirih do ene, do osmih od
Od štirih do ene,
od štirih do ene
vodà nam kolesa, mehove nai®
žen«'
do osmih od treh
žareči žeblji, žeblji v očeh .. •
C
J
Intrige in nasilje nad Indonezijci
ne bodo rešile imperialistov in njihovih hlapce!
Ni preteklo mnogo dni, odkar je v Indoneziji izbruhnil svojevrsten «upor». Prav zaradi svojevrstnosti je ta «upor» takoj navezal nase pozornost javnega mnenja širom sveta. Vodilna osebnost upora pred javnostjo je kapetan Westerling.
Po vseh časopisih čitamo vprašanje in najrazličnejše odgovore o tem, kdo je ta Westerling, koga predstavlja, kdo sé skriva za nje-
BeZnvs&e
prinašajo
plače v Jugoslaviji samo bodo in lakoto
Potrošniki «posebnih magazinov» porabijo eno trotino celotne potrošnje življenskih potrebščin - «Vrhovi» titovskega ustroja porabijo letno okrog 54.000 ton mesa - vse ostalo prebivalstvo pa komaj 36.000 ton.
V prvem delu tega pregleda, ki je bil objavljen v prejšnji številki našega lista, smo predvsem razpravljali o velikih razlikah v plačah delavcev m nižjih uradnikov ter elementih, ki tvorijo elito titovske kaste. V današnjem deiu pa hočemo v grobih obrisih pregledati kričečo razliko, ki jo je uveoJa ista titovska kasta pri razdeljevanju hrane. Ua se ne bomo na "dolgo zavlačevali bomo zaceli kaj š iMzucijcvauiju uie»a, m jc z» novali ne zemljane v Jugoslaviji, zelo dragocena m reuka posebnost
Potrošniki «posebnih magazinov» v Jugoslaviji porabijo najmanj eno iretiuo od temine potrošnje mesa v orzavi (v prvem tianku smo navedli, ua je ten potrošnikov prioni nu zvu.vtitl). iviesa čestokrat m v «garantirani preskrbi». 10 potrjujejo celo sami titovci in tem v svu»em giasuu «Ljuuski praviti». iu ftiiuaf je zuauv, ua je ona «e Ou nckuaj tiUgosia» tja mcu ul zavalili, ai ut poucoujtjo mesa ou zu-,«uj. .-uieijc umu m vetji pa mu-iu,u suogu v uoiotcnem roku ou-u-juti obvezno preupisano števno «lavne živine, to tuui potrjuje, ua ,c v Jugoslaviji mesa oovolj. Dognan je treba le vzrok radi katerega mesa m v prosu prodaji in um v lakozvam «garantiram preskrbi» za delavce in navadne uradnike ter niti za bolnike. ,
Ne pretiravamo, ce trdimo, da prejemajo privilegirane družine li-tove kaste, ki imajo pravico do «posebnih magazinov», po po,'"uru-gi kg. mesa dnevno. Povprečno bi to znašalo nekaj več kot enajst kg. na vsako osebo na mesec (vštevsi namreč tudi šunko, salamo in slanino).
Leta 1948 so razprodali v posebnih magazinih 27.000 ton mesa. Poleg omenjene količine Jo bilo porabljenih še 3500 ton v približno 100 pro-pagandistično-turističnih in udbovskih restavracijah (kjer se mastno hranijo tudi tisti tržaški izletniki, katere zvabijo babičevci od časi do časa v Slovenijo!); približno tolt&o tudi od podoficirjev UDBe, milice, KNOJa in Armi je (za katere ni prostora v posebnih magazinih!). Tako vidimo, da požrejo vrhovi titovske-gfToJaško-policijskega in birokratskega ustroja okrog 344101 ton mesa na leto.
Navadni vojaki — v Jugoslaviji, » komaj 15 milijonov prebivalci, je 858.006 vojakov! — porabijo letno približno 20.000 Ion mesa. Tako pri-
demo do zaključka, da titovska banda odtrga od ust priprostega delovnega ljuostva oo 34.UUU ion mesa na leto.
Po podatkih, ki jih je poročal na nem Konferenci šarlatan Kidrič, je razvidno, ua je bilo nakazano ne-poijeoeisKemu ljudstvu 9U.UU0 ton mesa letno. Po teh podatkih — v siucaju, oa ui bin tcvni, je razvidno, da m za delavce in navadne uraaniKe ter za vse ostalo prebivalstvo ostalo vec nego iib.OOu ton mesa za vse leto. Torej nekaj vec Kot ena tretina ceiotne potrošnje.
Za navadne prebivalce, ki živijo v večjih mestih — teh je približne 4,4 milijone — za tiste, ki živijo v pasivnih krajih ter za one, ki ži-
ta 1948 predvojno raven, v gotovih ozirih (katerih? Menda v gladu!) pa da jo Je že prekoračilo!!! In evo kaj pravi Kidrič v svojem šar-latanskem poročilu:
«V primeri s predvojno potrošnjo smo prekoračili potrošnjo kruha za 4,45 odst. sladkorja za 41,11 odst, tekstilij pa za 11,46 odst.».
u«vec m ua v san Komentar K taglili oeuaatocam. t-repneam smo, ua siLiicim uiuieij — m tuoi oni ou ru.uovsKCga unevmka — uobru ve, ua to ui res, ut« je torej veii-KatisKa laz. To potrjuje na stou-soce paketov u vsen delov sveta, ki vsak uan romajo v ubogo — po zaslugi titovcev in njihove politike, sestradano Jugoslavijo.
Pa oglejmo si še nadaljnje poro-vU° v deželah, k. so bHe opustoše- čil0 laznJivca Kidriča, v katerem
pravi, da so v primeru s točko 100
ne po vojni (skupno okrog 4 milijone), pride na mesec povprečno komaj po en kg mesa na osebo. Seveda je vprašanje, če ga sploh dobijo, kajti tudi to je odvisno od titovske administracije za katero že vsi vedo, da redno posluje le izjemoma. Zato pa večkrat mesa ne delijo redno niti enkrat na mesec, marveč le vsake tri ali štiri mesece.
Jugoslovansko delovno ljudstvo dobro ve, kaj je vzrok temu, da mesa ne manjka, kot ga- ni manjkalo niti v predvojni Jugoslaviji, ni niti mesa v prodaji. Ve tudi, da a ve, da ga jedo le tisti, r,i ukazujejo ubogemu trpinu-delavcu in pa seveda kulaki ter drugi bogataši. Zato Beograjčani — n.b., da je v Beogradu preskrba mnogo bolj redna, kot v ostalih krajih, zaradi propagande — pravijo tistim, ki imajo pravico do posebnih magazine «kulturbundovci». To namreč zato, ker so za časa vojne, ko je bilo veliko pomanjkanje, imeli tam prav take «posebne magazine» nem-škutarji-folksdojčcrji, katerim so pravili tudi «kulturbundovci».
Kidričevsko-dijlasovska propaganda poskuša trditi, da je prebival-
iz leta 1939 dosegli leta 1948 v potrošnji maščobe točko 93,83; mesa »7,99 in obutve pa točko 95.
In vendar prav dobro vemo, da je na tisoče delavskih družin, ki jedo hrano brez masti, da o mesu sploh ne govorimo, ter da se obuvajo v take čevlje, ki bi Jih bili nekoč že zdavnaj zmetali na smetišče.
Dobro je znano, da delavci ne prejemajo niti ene tretine tistega blaga, ki jim je po zakonu nakar zano. To potrjuje tudi dejstvo, da so prisiljeni kupovati vse tisto, česar ne prejemejo «v garantiram preskrbi» na črni borzi in pri kulakih. Povsem je razumljivo, da morajo to blago plačati od štiri do desetkrat dražje.
Delavcu, ki pripada kategoriji K2 (Glej zadnje Delo str. 2), Je potrebno dnevno 3500 kalorij (kar Je Izpod 2800 kalorij Je mnogo premalo bodisi za delavca ali za delavko!). V gornjem primeru vidimo, da «garantirana preskrba» zadostuje le za enega člana družine. Ce Je zaposlen samo mož, zasluži največ 3500 din mesečno, oba z že-j
no pa zaslužita do 6000 din. Za stanovanje plačujejo lov mn., a za garantirano preskrbo od 7 do 800 din. V prvem slučaju Jim preostane od 2300 do 2400 din, v drugem pa 4800/4900 din. S to vsoto pa morajo kupiti na prostem tržišču vse ostale potrebščine a po naslednjih cenah:
govim hrbtom in kake namene ima. 1 jalcem, pozneje proti angleškim ko-
Ce se natančneje pozanimamo za preteklost Westerlinga, za tisto kar je dejansko naredil (in ne za tisto kar govori), vidimo, da se je odlikoval v okrutnosti proti indonezijskim borcem za svobodo.
Holandski imperializem se je po-služil vseh mogočih načinov borbe proti indonezijskemu ljudstvu. Armada 150.000 mož, ki so jo pripeljali iz Nizozemske mu ni zadoščala, da bi strl odpor prebivalstva, ki šteje 70 milijonov ljudi. Zato so nizozemski imperialisti brez sramu vključili v svoje čete oddelke SS-ovcev. Vendar niti SS-ovci, niti nizozemske kolonialne čete niso mogle streti odpora, zato so po stari kolonialni navadi poskušali zanetiti sovraštvo med raznimi narodi Indonezije. Med najbolj zaostalimi plemeni so holandske vojaške oblasti oborožile in opremile oddelke, ki so jih poslale proti indonezijskim partizanom. Prav te oddelke je'ne-koč vodil Westerling, kjer se je odlikoval kot pravi krvnik in organizator pokoljev na otokih: Ja-
lonialnim četam, ki jih je poslala laburistična vlada in končno proti nizozemskim osvajalcem in njihovim hlapcem. Ta borba danes se nadaljuje in zajema vedno širše plasti naroda. Danes postaja ta borba posebno nevarna za tuje imperialiste, ker so z zmago kitajske ljudske armade silno narastle možnosti za demokratične in svobodoljubne sile v Indoneziji.
Drugi politični faktor v Indoneziji je tamkajšnja buržoazija. Odkar je bila Indonezija osvobojena izpod Japonske okupacije je domača buržoazija sprevidela, da ne more sama obdržati oblasti v deželi. Najprej je dovolila vstop v deželo angleškim okupacijskim četam. Povezala se je z atiglo-ameriškimi imperialisti in skupne z njimi spletkarila proti svojemu ljudstvu in njegovi svobodi. Ko so morale angleške čete pod pritiskom javnega mnenja zapustili Indonezijo, se je povezala nacionalistična buržoazija (udi z nizozemskimi okupatorji ter sodeluje z njimi v borbi proti ljud-
listov. Njihova enotnost v proti svobodi. Indonezijske reP6^
i
ke je popolna:	kot ortitKj
imajo v tej borbi tudi K poro indoneljske buržoaZiiSi se jim je pridružila iz st|1' pred lastnim narodom. V dok*1, to popolno soglasnost imperiagli v borbi proti indonezijskemu stvu naj navedemo le, da so zemske čete, stopile na po10 j|i
ga prepustile a »A
ki so jim _	__________
čete. Nizozemska vojska je P6^ noma opremljena z ameriški!»“j žjem (ameriški so bombniki, ®
ameriški so lovci, tanki, 1
itd.). Nizozemska prejema v "'j Marshallovega načrta nek»)
ru Marshallovega načrta nek kot milijon dolarjev dnevno i• miliinn Hnlarim/	«n 5^7
za preskrbo okupacijske voj3*1
Indoneziji.	J
Med imperialističnimi skupjjj pa so tudi velika nasprotja. . f ki tvorijo Indonezijo so znanji silnih prirodnih bogastvih. hjjl je zavzemal nizozemski k" prvo mesto v investicijah. Da®* ( vse boli širi ameriški kapi13'j tem področju in izpodriva n skega. S pomočjo buržoaznih ^ nalističnih voditeljev Sukarflay te, Karira in drugih so se
va, Celebes, Borneo in Bali. Ze v stvu, ker se boji svobode, ki bi na-preteklosti je bil torej Westerling I redila konec tudi njenemu izkori-
10 kg. 2 ..
1 «
5 „
4 ..
moke
masti
slanine
mesa
sira
30 kom. jajc 16 lit. mleka
70 • 80 din. kg. 400 - 600	„
600	,,	,#
200	„	,,
100	.,	..
30 30
400 150 76 15 ■ 26 •
komad ■ lit.
700 -800 -400 -760 -300 -450 -376 -
800 din. 1000 „ 500 „ 1000 „ 400 .. 600 „ 450	„
Mesečni stroški na .prostem trgu"
3775 - 4750 din.
V gornjem prtmeru vidimo, aa i in pomanjkanje, seveda le po za-
ne preostaja denarja za kurivo, niti za vse ostale druge potrebščine. O obleki in obutvi sploh n* govorimo.
To so dokazi, ki na dovolj Jasen način potrjujejo v kako bednem stanju se nahajajo Jugoslovanski delavci. To so dokazi, da vlada v Jugoslaviji še vedno strašna beda
slugi elitnih vrhov titove kaste, ki pa živi v pravem blagostanju in Izobilici To so dokazi, ki na dovolj Jasen način potrjujejo, da stoji pred delavnim ljudstvom Jugoslavije velika in neizprosna borba za uresničitev dokončnega in pravega osvobojenja izpod vseh vrst zatiranja in zasužnjevanja.
diplomirani agent nizozemskih imperialistov, ki so ga pošiljali na «posebne misije» tja, kjer je bilo treba organizirati sovraštvo med narodi in plemenskimi skupinami. Jasno je, da si po taki zločinski preteklosti ne zasluži drugega nego vešala in da tudi v svojih sedanjih pustolovščinah predstavlja določeno imperialistično skupino.
Ce hočemo vedeti, kaj se dogaja v Indoneziji nam mora biti položaj raznih političnih skupin v vprašanju njene neodvisnosti.
Osnovna sila borbe za neodvisnost Indonezije je indonezijsko ljudstvo, ki ga dosledno zastopa in vodi njegova komunistična partija, a njej ob strani druge levičarske organizacije, ki so povezane v Narodni fronti. Večina naprednih organizacij in seveda v prvi vrsti komunistična partija so v ilegali. V ilegalo so prišle te organizacije (tudi v predelih, ki niso bili zasedeni od nizozemskih čet) po zaslugi strank nacionalistične buržoazi-je, ki so izdajalsko in zahrbtno dale aretirati veliko število voditeljev in aktivistov naprednih organizacij in jih postrelile, desetine tisočev pa vrgle v zapore in koncentracijska taborišča. Indonezijski narodi, komunisti in dosledni demokati so vodili borbo proti japonskim osve-
ščanju. Ta indonezijska buržoazija je izdala in prodala svobodno indonezijsko republiko, ki je bila ustanovljena s porazom Japoncev. V zameno za pomoč, ki jo prejema od anglo-ameriških in pozneje tudi nizozemskih imperialistov, je pristala na vedno bolj ponižujoče predloge kolonialnih izkoriščevalcev. Poslednji kompromis med raznimi imperialističnimi skupinami in to buržoazijo je takozvani Haškl sporazum, kjer je bila ustanovljena «svobodna» Indonezijska unija. Nedvomno je tudi ta oblika «svobode v samem imenu» in ne v dejanjih neprijetna prav posebno nizozemskim imperialistom, ki bi se je radi znebili. Po nekaterih vesteh je to tisto ozadje, ki je povzročilo nastop Westerlinga. Haski sporazum in Indonezijska republika so bili skrpucani na pobudo ameriških imperialistov, ki se boje težkih po-sledic zmage kitajskega demokratičnega gibanja na osvobodilno borbo v kolonijah.
Tretji politični faktor, ki igra svojo vlogo v Indoneziji je končno tuji imperializem. Tuji imperialisti so vsi proti svobodi indonezijske republike. Ni potrebno niti izgubljati besed za stališče nizozemskih kolonialnih izkoriščevalcev, a isto je tudi stališče ameriških imperia-
Zdaj si lahko ustvarimo slike, kakšne so v resnici delavske plače. Vzemimo n.pr. slučaj, da Je neka gospodinja prejela 75 odst. »garantirane preskrbe» ter, da je njen mož delavec z živilsko nakaznico kategorije R2, ona sama da ima nakaznico R3, da imata enega otroka izpod 7 let starosti, ki ima nakaznico D2 ter da živi v družini tudi en starec z nakaznico Gl. Poglejmo, kaj prejemajo na mesec potom »ga-
stvo mest v glavnim doseglo že le-rantlrane preskrbe»;
Štiričlanska delavska družina dobi	dnevno	mesečno gramqv_			Skupno kalorij za vso družino
	kruha gramov	maščobe	mesa	slad- korja	
Če delata mož in žena	1300	2465	5325	2287	3803
Če dela samo mož	1200	2275	5025	2137	3548
Ze štiri mesece zavzema «spor» med Anglijo in Jemenom pozornost javnega mnenja v deželah Bližnjega vzhoda. Okolnosti in značilnosti tega spora so vsestransko zanimive.
Majhna fevdalna državica, Jemen, ki se nahaja na jugu arabskega polotoka, je bila 1949. leta jpredmet ostrega pritiska s strani Anglije. Izrinjen od ameriškega kapitala iz svojih kolonij na Bližnjem vzhodu, se je vrgel angleški imperializem na maloštevilne točke, ki so še o hr»-
Imperialistične intrige in napad na Jemen
ne organizacije.
Ta nasilja proti majhnemu narodu so se dogajala v trenutku, ko so predstavniki Anglije, Združenih držav in drugih imperialističnih sil spuščali s tribune Organizacije združenih narodov medene govore
opusti te svoje namene. Liga arabskih dežel, ki je voljno orodje angleške kolonialne politike na Bližnjem vzhodu, je bila hitro poklicana na pomoč Misija, ki je bila nile nek ostanek neodvisnosti. Med ! pooblaščena od jemenske vlade, da
da bi prisilile vlado Jemena, da i Jemena. Vlada te dežele je telegra-1 o «svobodi», «demokraciji» in «neod-
temi je bil Jemen, ki je že dolgo interesiral britanske oblasti, bodisi zaradi svojih neizkoriščenih bogastev na petroleju, bodisi zaradi svojega strateško važnega zemljepisnega položaja.
Ko so obupali, da bi prišli do svojega cilja s pritiskom na Seika ul-Islam Ahmeda, vladarja Jemena, so angleški imperialisti prešli k vojnim podvigom. Septembra 1949, so bombardirali številna mesta, ubili mnogo prebivalcev ter povzročili prebivalstvu Jemena veliko materialno škodo.
Vlada Jemena je odločno protestirala proti temu napadu. Ona je zahtevala od angleške vlade odškodnino za povzročeno škodo in je tudi sporočila svoj namen, da bo vložila na Varnostni svet OZN pritožbo proti Angliji.
Angleške oblasti so podvzele vse,
protestira pri Organizaciji združenih narodov, je naletela na hladno brezbrižnost delegatov, ki tvorijo Ligo arabskih dežel. Predstavniki Jemena so dobili nasvet, naj se z Anglijo «prijateljsko» sporazumejo.
Ker ni dobil nikake podpore pri arabskih državah je moral Jemen opustiti svoje namene, da se pritoži pri Organizaciji združenih narodov.
Angleške ■ Oblasti so smatrale, da je incident zaključen ter so aktivno pristopile h kolonizaciji dežele. Koncem novembra so predstavniki angleške petrolejske družbe, podružnice Irak Petroleum Company vdrli na ozemlje Jemena in začeli z raziskovalnimi deli na področju Habova
Samovoljnost te angleške družbe, ki so jo podpirali oblasti v Adenu, je izzvala nove proteste * strani
tirala svoji delegaciji pri glavni skupščini OZN, da mora biti pripravljena, da sporoči svoje pritožbe proti Angliji. Angleška diplomacija pa se je zatekla še enkrat svojim metodam obljub in pritiska, V polovici decembra so se vršila v Kairu pogajanja med predstvaniki Jemena in Anglije. Tekom' teh pogajanj je angleški delegat Trout-beck pokazal v celoti cilje angleških kolonialistov s tem, da je zahteval od predstavnika Jemena, da mu odstopi področje Habova. Ta pa je v imenu svoje vlade te zahteve odbil.
Dogodki sami nam dokazujejo, da ne gre med Anglijo in Jemenom za «spor». Gre za napad, za nesramno in grobo kršitev neodvisnosti in suverenitete s strani Anglije proti državi Jemen, ki je član Organizacije združenih narodov. Gre končno za dejstvo, da vrši Anglija na državo, ki je članica OZN, pritisk, ki mu ga ni primere in to v cilju, da prepreči tej državi, da se posluži svojih zakonitih pravic, ki so ji zajamčene po pravilih te mednarod-
visnosti» in ko je bilo v Washington silno mnogo govora, da je treba pomagati «zaostalim narodom».
Jemen je žrtev anglo-ameriške imperialistične borbe za petrolej, tržišča in vplivna področja na Bližnjem vzhodu. Egipčanski časopis «Al Misri» je sporočil, da je prišlo do sporazuma med imperialisti Združenih držav in Anglije. Na osnovi tega sporazuma je bil omogočen angleški napad proti Je-menu.
Ta časopis je pisal:
«Združene države so pooblastile Anglijo, da razširi svoja vplivna področja na škodo Jemena. V zameno mora Anglija odstopiti Združenim državam določene privilegije, ki jih ima na Bližnjem vzhodu».
Samovolja in nasilja angleških oblasti proti Jemenu so dvignila in širijo upravičeno ogorčenje širokih ljudskih množic v deželah Bližnjega vzhoda. Javno mnenje teh dežel smatra postopanje Anglije kot primer napadalnosti. Delovne množice proglašajo vedno bolj odločno svojo voljo borbe za svobodo in neodviSr nost Jemena.
širi trusti polastili petrolejskijj]|t rop dežele. Družba Rock«1
ima danes v Indoneziji stotil*6.^ trolejski virov in desetine
rij. Po koncu druge svetovne v".(f je družba Standard Oil C o. 1 1 dila dve čistilnici na SunflS ^ tri na Javi. Njena podružnic31(« cony VaUium Oil Co. ima 5 r j, lejskih čistilnic na Sumatri i® % Preko milijon hektarjev kovih plantaž pripada amerl,(i monopolom. Goodrich Rubbery in druge so se polastile silnih taž kavčuka na Sumatri in "v Ameriški trusti kontroliraj® 6i» izvc.dnjo v rudnikih kositra
kih Banka in Billiton, ki s° jj/
pripadali holandski družbi , Tin Co. Ameriški monopoli 3 J
Kili _______1..1-1-____v « 11
bili gospodujoče položaje v jjj*
atriji nikla, svinca, sladkor)*' kave, itd.	^
Združene države hočejo n» 1 iz Indonezije svoje opori’ / južno-vzhodni Aziji. Zato t letališča, delajo fotografske ^/ ozemlja iz zraka, da bi tako lali svoje strateške načrte. ,,
Vfcv
Trenutno cenijo celotno v tujih kapitalov, ki so vloženi
j\
doneziji na 2,5 milijarde d d #r Od tega odpade več kot e® lijarda na ZDA.
Med ameriškim, angleškii®. ‘y zozemskim kapitalom se Ì čena borba za vire surovin
seved*
dročju Indonezije in so— ^ ogorčena konkurenčna borba , žišča. Po drugih vesteh, ki šla iz Indonezije je Western®»^ stavnik nizozemskih imperl ^ v borbi proti ameriškim ** ,g r litev bogastev (ki pripadaj1,^1 vseh pravicali samo indon« mu ljudstvu).
Končno je poslednja možn®8^ de Westerlinga ta, da so
i®tf/
listi uvideli, da ne morejo ti Indoneziji niti tiste °®1j£,n «svobode» indonezijske h®r<y in da so zato organizirali Westerlinga.
Dejstvo je, da predstavi* J sterlingov «upor», ki je bi* ^ jr z nizozemskimi «dezerterji* J1 rožen iz nizozemskih vojašk J
dišč korak nazaj tudi v tisto farso, ki ji je ime «i®_
ska unija», najbolj
Westerling
Je
ifl
krvavih pokoljev stavlja lanko njegova °h1i1 ipa/ adnjaško kolom i,, bili razlogi, da j, a nrav v teh	* ki
najbolj nazadnjaško kolom do. To so
jetska zveza prav v teh "ji no priznala vlado Indonc*" f|tii »i je. S tem je hotela poud* „v predstavlja dosedanja vedno napredek z Westerl* (iCj prehitela imperialiste, ki postaviti svet pred iz^ dejstvo nove še bolj vlade.

< »r £: 5 2. 5 ‘S Sr 3 F
23. FEBRUAR - 32. OBLETNICA USTANOVITVE RDEČE ARMADE
RDEČA ARMADA
JE OSNOVA MIRU IN SOCIALIZMA
Artilerijski pozdrav na predvečer obletnice RA v Moskvi
Sovjetsko armado sta jo ustano-vil<* Lenin in ,Stalin za borbo proti uJun intervencionistom in zavo-Jtvalcem, ki so hoteli razkosati sov-J*tsko deželo in jo oropati njene -leodvisnosti. V 21). letih svojega u,)stoju je Sovjetska armada prendila slavno pot.
•M. lebruarja 1918. so oddelki mla-lle Rdeče armade potolkli nemške Zavojevalce blizu Pskova in Narve ,er je bil zato ta dan proglašen kot •'ojstni dan Sovjetske armade. V etil\ 1918.-1921. je sovjetska arma-branila v ogorčeni borbi proti združenim silam tujih zavojevalcev domačih kontrarevolucionarjev nst, svobodo in neodvisnost svoje domovine, branila je pravico narodov dežele, da izgradijo svoje živ-Jenje po načelih socializma.
Tekom dveh desetletij je nato sovjetska armada čuvala mirno in konstruktivno delo narodov ZSSR. Veni razdobju sta bila zgrajena s°cialistična industrija in kolektivno kolhozno poljedelstvo; znanost in kultura so razcvetele in bratstvo died sovjetskimi narodi se je utrdilo.
Sovjetska vlada, Komunistična Ddftla in Stalin so vedno videli ^Varnost vojaškega napada impe-zialističnih napadalcev na miroljubno Sovjetsko zvezo; dosledno so vo-dili politiko miru ter pripravili vse,
silnega industrijskega napredka je sovjetska vlada izvedia temeljite tehnične spremembre v opremi in oborožitvi armade ter posvetila veliko pažnje vzgoji in izpopolnitvi oticirskih kadrov. Vojaške, šole in akademije so pod vodstvom najboljših sinov sovjetskih narodov delavcev, kmetov in inteligence — zgradili izvrstne komandante.
Nalogo zgraditi prvovrstno razredno armado z moderno oborožitvijo, izkušenimi komandanti in moštvom z visoko moralo ter borbenostjo je bila vedno v središču vse pozornosti sovjetske vlade.
Poznejši dogodki so dokazali, da so bili sovjetki narodi pripravljeni odbiti vsak napad. 1928. leto so japonski napadalci prekoračili meje Sovjetske zveze na Daljnem vzhodu v bližini jezera Hasan ter poskušali odtrgati dele sovjetskega ozemlja. Japonci so doživeli popoln polom s porazom, ki jim ga je zadala sovjetska armada. Vendar so japonski napadalci 1939. leta naredili nov poskus, da uresničijo svoje osvajalne načrte ter sprožili napad skozi ozemlje ljudske republike Mongolije. Sovjetska armada jim je dala primeren odgovor, jih porazita in pognala v beg.
V začetku druge svetovne vojne, ko je fašistična Nemčija napadla Poljsko, je sovjetska armada raz-
rega in novega suženjstva.
Oborožene sile Sovjetske zveze so pokazale neobičajno spretnost, sposobnost in heroizem v vojni s vinsko (1939-19401. m vojno so izzvale napadalne sile tinske reakcije.
nitke proti japonskim napadalcem in tinskim belogardistom so pokazale, da je sovjetska armada, k e se, je rodila iz Oktobrske revolucije, trden branilec sovjetske dežele. Moč Rdeče armane je bila predvsem v tem da je izšla iz sov-jetkih narodov in Boljševiske partije ter da je bila vzgojena v največji zvestobi do velikih idealov socializma. To predstavlja njeno moč( to je vir množičnega heroiz-ma sovjetski vojakov in oficirjev.
Sovjetska armada in sovjetski narodi so prestali najtežjo preizkušnjo za časa velike domovinske vojne. 22. junija 1941, je hitlerjevska Nemčija zahrbtno napadla. Sovjetsko zvezo ter nizkotno in nesramno prekršila nenapadalno pogodbo.
Na poziv tov. Stalina so vstali Sovjetska armada in vsi sovjetski narodi v obrambo svoje domovine, v obrambo interesov vseh svobodoljubnih narodov sveta, Sovjetska zveza in njene junaške oborožene sile so bile tista sila, ki je uničila
2e prve mesece so sovjetske tete amene bajko o nepremagljivost.« iiiherjevskih armad, pozimi l94i-i94z. leta so zadale težke uuaive n.uerjevcem pri Rostovu in nhvi-nu. V zgodovinski bitki pri Moskvi jo sovjetske cete potoikie glavnino nemških sil, oddaljile nevarnost od glavnega mesta države in zmagaie v prvi veliki bitki zadnje svetovne vojne.
Izkoriščajoč pomanjkanje druge fronte so Nemci podvzeli poleti 1942. leta veliko olenzivo. Njihov napad na področju Stalingrada je imel namen, da obkoli Moskvo iz vzhoda, da jo odreže od gospodarskih virov in privede do njenega padca. Pod Stalinovim vodstvom je sovjetska armada ponovno in u-spesno odbila sovražnika ter mu zadala uničujoč udarec.
Po bitki pri Stalingradu si Nemci niso več opomogli. Rdeča armada je vzela iniciativo v svoje roke in je ni več opustila do konca vojiie.
Kot posledica skrbno in mojstrsko vodenih operacij v širokem obsegu je sovjetska armada očistila ozemlje ZSSR od nemških zavojevalcev in vrgla iz stroja fašistične vazale — Rumunijo, Bolgarijo, Finsko in Madžarsko — ter prinesla pomoč za osvoboditev izpod nacističnega jarma zavezniškim silam
----»v, ... p-- -p-—....... |	--- — 2 —" ------------------- ----------------— J «....v.*« auuiicgci jeti niči zdvczuiJMiu onemi
*ar je bilo potrebno, da uničijo | širila svoje varstvo na bratske na- j Hitlerjev vojni stroj ter gorostasni Poljske, Jugoslavije in Češkoslovaškega napadalca.
rode Zapadne Ukrajine in Zapad- ] fašistični načrt svetovnega gospod-
V razdobju mirne izgradnje in i ne Belorusije ter jih osvobodila sta-1 stva.
Iz doživetij tržaških sindikalistov na Češkoslovaškem

Češkoslovaška na potili socializem
Mladina Gottwaldova sejpripravijo nayelovadno prireditev
vse bojko-z»paunih velesil,
češkoslovaška republika je bua '* Prtu drugo svetovno vojno uuj-b°‘J iudustrijalizirana država v šu n je-vzhodni n, v ropi i>ruga sve-‘Uv»a vojna, nemška okupacija in '•itn* pusieutte so sicer zaustavne 14 nekaj casa nauaijiiji razvoj m-'Širijanzacije, tenuar pa ne za u°>ko, gaju ijuuska oblast se je koj izgonu nacistov iz urzave s pru-zaletom oprijela zboljšanja sta-e m gradine no »e muustrije. Ta-0 je uanes orez uvoma ceskoslova-. * republika najboij inuustrijah-k",ana orzava izmed vseh orzav JU(*vke demokracije.
^ainan je bilo in je ^r»nj* s strani
Šsti pa Zn A. rtilaua ljudska ue-0kracija je z uspehom premostita š ovire, na katere je naletela i ^‘l inaustrijahzaciji ae/.eie t pri Kriuitvr socializma.
*MJub novemu m telo velikemu ‘e‘u ne trpi uelovno ljudstvo no-nega pritiska ter se ne izerpuje, v 1 se to dogaja zlasti v Jugosia-i*Ji‘ To se ne uogaja na češkem
ker tam vladajo ljudje, ki su **ii zvesu delavskim načelom in "lo preobrazili v novo viaaajo-4 kasto. Češkoslovaški delavci tie-uau 1 veseljem, ker vedo, da bodo ia ‘ battìi deležni sadov svojega de-Uelajo brez skrbi, ker Jim m skrbeti za to: kaj bodo jedli, ^ "odo kupih, kako bodo piatali. v4‘u ,e za uelavce preskrbljeno z 'm potrebščinami po zelo nizki l*ni.
tiste pa. ki ne nudijo skupno-tl "°bene koristi in Se vedno sanjajo 0 pretekli dobi, ko so živeli na r0b“n izkoriščanih delavcev in ki ski f^° Dr°ti državi in proti ijud-

"blasti pa seveda ni preskrb-
'iUd? tako' kot za delavce. Tisti if.^'Pijavke lahko kupijo vse po-
padni imperialisti ki so vse prej, la, da je Češkoslovaška vlada pre-kot pa evneti katoličani». Mnogo povedala pridiganje).
nrupa se je dvigalo v zvezi z «zaporom» praškega nadškofa Berana.
Vsak naveden demokrat in vsak pameten človek je bil prepričan, da je namišljeno preganjanje cerkve na Češkoslovaškem le gola laž. Posamezni duhovniki ali redovniki, so sicer bili celo obsojeni na zaporne itazni. To pa se jè zgodilo zato, ker na Češkoslovaškem so pred zakonom"" vsi državljani enaki in torej tudi duhovniki. Nedopustno pa bi olio, če bi nekdo — ki bi morda nosil duhovski plašč — lahko počenjal, kar bi hotel v škodo države in delavskega razreda in bi ne bil zaradi tega kaznovan. In baš to je bilo mnogokrat vzrok, da se je toliko govorilo o namišljenem preganjanju cerkve.
Za časa našega bivanja na Češkoslovaškem smo se želeli prepričati tudi o tem vprašanju. In prepričali smo se, da ni nikjer nobenega preganjanja cerkve. Videli smo. da se je ljudstvo v velikem številu udeležilo nedeljske maše.
Po vsej pravici lahko trdimo, da je versko vprašanje na Češkoslovaškem že rešeno, četudi visoka cerkvena hierarhija poskuša še vedno trobiti na svoj rog.
Predsednik Gottwald je v svoji novoletni poslanici poudaril v zvezi z verskim vprašanjem med drugim tudi naslednje:
«Versko vprašanje, ki je vzbujalo veliko pozornost pri naših za-padnih sovražnikih, je bilo rešeno, potem ko so visoki cerkveni dostojanstveniki odklonili sporazum, kljub nostranji reakciji, ki je poskušala ustvariti iz tega vprašanja orožje, s katerim naj bi se zadalo udarec v hrbet našemu režimu ljudske demokracije».
Ljudski duhovniki pa, ki živijo in delajo z ljudstvom, so prijatelji ljudske demokracije.
«Ves čas našega bivanja na Češkoslovaškem smo imeli priliko podrobneje spoznati in se na lastne oči prepričati, da so tam za delovne ljudi najboljše razmere, take, ka-
Obiskali smo tudi cerkve 'in slišali | kršne bi zaman iskali kjerkoli v duhovnike pridigati. (Svojčas je I kapitalističnih deželah».
namreč sovražna propaganda trdi-
Konec
ške,
Berlinskev operacije sovjetske armade, ki so privedle vojno proti hitlerjevski Nemčiji k zmagovitemu koncu, so predstavljale neprekos-ljiv primer vojaške znanosti.
Poleti 1945. leta je ZSSR zvesta zavezniški pogodbi objavila vojno imperialistični Japonski. Ker so si nabrale bogatih izkušenj v premični vojni, so sovjetske čete izvedle sijajne ofenzivne operacije v Mandžuriji. Južnem Sahalinu, Severni Koreji in na Kurilskih otokih. Z uničenjem milijonske Kvan-tunške armade Japoncev je sovjetska armada pospešila konec druge svetovne vojne.
Vojaška sposobnost sovjetske armade počiva na sovjetski vojaški znanosti. Temelji te znanosti so bili postavljeni od voditeljev velike Oktobrske revolucije, Vladimirja lljiča Lenina in Josipa Stalina.
Tov. Stalin je razvil in poglobil sovjetsko vojaško znanost ter v njej vzgojil maršale in generale, oficirje in moštvo Rdeče armade, Tekom težkih let vojne je odločno vodil sovjetsko armado in vse sovjetske narode k zmagi.
Sovjetska armada in država sta zmagali v borbi svetovne zgodovinske važnosti, ker je sovjetsko armado vodil veliki vojaški genij Stalin, ker je sovjetska armada izhajala in temeljila na mogočnih osnovah sovjetskih narodov, ker so bili borci — komunisti hrbtenica mnogo — narodne sovjetske armade.
Po izgonu fašističnih napadalcev in njihovem porazu so se sovjetski narodi povrnili k mirni izgradnji in so pred kratkim dokončali petletni načrt ter dosegli silne, za kapitalistični svet nečuvene uspehe in napredek. Sovjetska armada je izpolnila svojo zgodovinsko nalogo in je izšla iz vojne močnejša nego kdaj koli prej. Tudi danes je ta armada na straži mirne izgradnje svoje domovine pred tujimi napadalci. Ona je najtrdnejša osnova miru v svetu pred vsemi vojnimi hujskači. Ona je opora miroljubnim, svobodoljubnim in zatiranim narodom vsega sveta, ki gledajo nanjo z zaupanjem. Tudi ljudstvo našega ozemlja in jugoslovanski narodi dobro poznajo vlogo sovjetske armade iz lastnih izkušenj, ker je bila ona opora za osvoboditev izpod fašističnega jarma. Titovski izdajalci poskušajo po novodilih svojih imperialističnih gospodarjev zmetati golide gnoja na Rdečo armado in njen ugled. Gnoj, ki ga mečejo ne more doseči Rdeče armade. V poldrugem letu po resoluciji IU so titovci tisti, ki so se pred očmi lastnih narodov in narodov vsega sveta popolnoma pogreznili v imperialistično gnojnico vojnih pustolovščin in fašizma.
Poročilo centralnega stastistič-nega urada pri ministrskem svetu ZSSR o proračunu poslovnega leta 1949 je nov dokaz velike sile sovjetskega socialističnega sistema, dokaz o neprimerni in očividni nad-moči in prednosti pred kapitalističnim sistemom. Dejstva najbolj prepričljivo govore.
Kaj pa govore dejstva in številke poročila centralnega statističnega urada?
Najprej dokazujejo še enkrat, da imajo državni načrti za razvoj narodnega gospodarstva Sovjetske zveze, ki predvidevajo zelo visok tempo (za kapitalistične dežele nezaslišano brzino) v gospodarskem razvoju, silno akcijsko moč. Primer 1949. leta je posebno nazoren v tem pogledu. Ker je sovjetska vlada uresničila že tekom 1949. leta številne ukrepe za izboljšanje industrijskega dela, je mogla dvigniti tekom leta letni proizvodni načrt. In prav ta ZVIŠANI načrt je bil izvršen od celokupne industrije za 103%. Dežela sovjetov je prejela preko svojega načrta znatno količino najrazličnejših industrijskih proizvodov: kovin premoga, petroleja, orodnih in drugih strojev, avtomobilov, proizvodov široke potrošnje (mesa, masla, sladkorja, čaja. tkanin, obutve Itd.).
Rezultati 1949. leta kažejo tudi da se planirano sovjetsko gospodarstvo sistematično razvija po zakonih razširjene socialistične reprodukcije; iz tromesečja v tromesečje, iz leta v leto opazujemo znatno napredovanje industrijske proizvednjei, sovjetskega poljedelstva, transportov in velikih del narodnega gospodarstva. Tako je bilo
Ob priliki objave bilance ZSSR za 1949. leto
pred vojno. Tako je bilo v letih pred povojno petletko. Tako so se stvari razvijale tudi v letu 1949.
V letu 1949. je celokupna ’ industrijska proizvodnja ZSSR narasla za 20 odst. v primeri s 1948. letom in za 41 odst. v primeri s predvojno dobo (1940). Koncem 1949. leta je industrijska proizvodnja presegla raven, ki je bila določena po petletnem načrtu za 1950. leto.
celotna poljedelska proizvodnja je presegla v 1949. letu predvojno raven. Žetev žitaric je znašala 7,6 miljard pudov ter je presegla predvojno raven in dosegla skoraj številke, ki so bile določene po petletnem načretu za 1950. leto. Celokupno število živine na kolhozih je
preko 300 mehanizmov in strojev velike pridobitne vrednosti in nove konstrukcije, ki bodo igrale veliko vlogo. Uvedba in razvoj novih izboljšanih delovnih metod, so v sovjetskem narodnem gospodarstvu stvari, pri katerih se dejansko udeležuje vse ljudstvo. To je razvidno posebno iz dejstva da je bilo predloženih samo v 1949. letu preko iznajdb in racionalizirajočih predlogov s strani delavcev, inženirjev in tehnikov. Te iznajdbe so bile tudi uvedene v industrijo.
Rezultati 1949, leta dokazujejo tudi drugo dejstvo: tehnični napredek Sovjetske zveze se ne omenju-je samo na industrijo in transporle; ta napredek obsega tudi polje-
vah, za 78 odst. pri svinjah itd. znatno naraslo: za 27 odst. pri kra-,>redvojna raven.
znatno narastlo: za 27 odst. pri kra- delstvo, katerega oprema se razvija
v pospešenem tempu vzporedno z razvojem socialistične industrije. V prvih letih po Oktobrski revoluci-
,	ji je sanjal Vladimir Iljič Lenin o
Vsota velikih del narodnega go- !	..	, 1,	, ,	.	! .	, * ,
snodarstva ie nanredovala /a 209? 1 časlh' ko bo oblast sovjetov lahko spod arsiva je napredovala za 20%. dobavlja|a 100.000 traktorjev polje-
Tekom štirih povojnih let (1946-	. . . c - . J ^ J
m,«« v . un u m u i-	dejstvu dežele. Sedaj pa je samo
1949.) je bilo obnovljenih al, na no- y m9 Je(u sovjetskaJ	doba.
vo zgrajenih m stavljenih v po- vU poljedelstvu 150.000 traktorjev, gon 5.200 državna m kolhozna pod- 29-000 kombajnov (kombiniranih
,e '|a"	| strojev za žetev in mlačvo), 64.000
i .Same po sebi dajejo te številke kamionov in preko 1,600.000 vlačil-jasno sliko velikanskega napredka nih in poljedelskih strojev.
’ socialističnega gospodarstva Sov- Končno kažejo rezultati 1949. Ie-jetske zveze, sliko moči in poleta ( ta, da v socialistični deželi sovje-njenega napredka. Nadalje dovolju- tov privede napredek proizvajalnih je bilanca 1949. leta, da presodimo sil, napredek industrijske in polje-1 veličino tehničnega napredka, ki delske proizvodnje do porasta do-označuje brez izjeme vse veje na- ; hodkov ljudstva, do zvišanja blagorodnega gospodarstva ZSSR. Naj stanja vseh sovjetskih narodov in nam zadošča omeniti, da je sov- j vsake sovjetske družine ter vsake-jetska industrija samo v 1949. letu j ga posameznega delavca. Stalni na-vzpostavila serijsko proizvodnjo za predek materialne življenjske in
VSI “ZA NARODOV BLAGOR,,
Policija pravi, da dela „za narodov blagor", titovci prav tako kot policija
Radio Koper je govoril : .Stavka ni stavka, če policija ne pretepa delavcev"
ČLANEK TOV. VITTORIA V I D A L I J A
Zmaga delavskega razreda
0^	na prostem trgu, a seve-
ilv,Bo znatno višjih cenah. Od tu ° razne klevete, ki se širijo ■ na zapac*u Ceš: na Češkem,
,t k bilo nekoč vsega v izobilju, 9anes beda in pomanjkanje, itd. Itva $e na Češkem dobro godi de-Oj e"'. je razvidno že iz dejstva, < "‘smo nikjer opazili nobenega S|tiQ anla ali cmeravosti. Pač pa n C°Vsod naleteli na dobro voljo * Veselje. Prepričali smo se na <W6 oči, ko smo videli, so *8a
kako
Valiie 8° obleCen* vs' delavci od nadziranega mehanika. Pri nas

strugarja pa do najboli
oblečeni kvečjemu le višji Uradniki.
"opeklo leto je bilo mnogo go-0 «Preganjanju cerkve» na
l‘»sti°Slovaikem- Te vesti 1® Siril
Vatikan s svojo zlonamerno
N14 dunlstično propagando. Se-
19 dnevna stavka industrijskih delavcev ki se je končala pretekli ponedeljek, ima svoje začetke v agitaciji delavcev že izza 12. decembra preteklega leta. Po preteku enega meseca, iti sicer 16. januarja, so delavci na osnovi enotnega nastopa sindikalnih organizacij dosegli mezdno izboljšanje, ki so ga zahtevali. To je bil prvi uspeh, ki je hrabril za nadaljevanje agitacije, za dosego poviška draginjske doklade. S tem bi se tržaški delavci izenačili z delavci Torina, Genove in Milana. Slo je za skromno povišanje za komaj 60 lir dnevno.
Vpričo nesramnega odbijanja skupine velikih industrijcev je bil izveden referendum, na katerem se je videlo, da je 85 odst. delavcev za stavko. Stavkovni odbor, ki je bil sestavljen iz predstavnikov obeh sindikatov, je 1. februarja proglasil stavko industrijskih delavcev, ki je že od prvega dneva imela podporo, simpatijo in solidarnost ostalih delavskih strok in celotnega prebivalstva.
V dneh 14. in 15. februarja je bilo vse gospodarsko življenje Trsta paralizirano s splošno stavko, ki je bila pojrolna, strnjena in je izražala solidarnost z industrijskimi delavci. Se nikoli ni naše mesto videlo tako j?opoinega vzdržanja z dela.
Zveza malih industrijcev je popustila in podpisala sj?orazum, s katerim je priznala svojim nameščencem pravico do poviška 56 lir. To je bilo jpotrdilo da je skromna zahteva delavcev upravičena.
Veliki industrije! so, opirajoč se na Conlindustrijo in ZVU, odgo-
-a ( —-»lanciti» uiciiduift«. r», i»«» vorili Stavkovnemu odboru s smešnimi in ponižujočimi predlogi, ki oblečeni kvečjemu le višji so dokazali j?omanjkanje vsake dobre volje rešiti spor.
Po preteku 48 ur splošne stavke je stavkovni odbor odločil, da se vrnejo na delo vsi oni delavci, katerih podjetja so podpisala sj?orazum Zveze malih industrijcev, a v ostalih podjetjih naj se stavka nadaljuje.
Po približnih računih je stavka stala samo v plačah in mezdah preko 700 milijonov lir.
Ali je bila stavka upravičena? Za potrditev zadošča da si preči-»tj 7 50 istovrstne tendenciozne ve-j turno plačilne liste, ki so jih delavci pritrjevali na zidove mesta in ki riU $ pravim užitkom tudi za- I jih je policija divje iskala in Ugala: 22 - 24 - 26 tisoč lir mesečne plače
v mestu, kjer znašajo povprečni stroški za eno družino 60.000 lir.
Gospodarji in titovci so že od prvega dne govorili, da je stavka politična. Prvi so zatrjevali da so organizatorji komunisti, drugi so govorili, da so to konjinformisti, kar je nedvomno eno in isto. Eni so izjavljali, da gre za jpxevratno manitestacijo, drugi so trdili, da gre za iredentistično - kominformistično manitestacijo. Iste «teze» je pozneje zastopal v drugi obliki tudi «Corriere di Trieste», glasilo titovske klike v italijanskem jeziku. Anglo - ameriška vojaška uprava je že od prvega dne poskušala braniti «pravico do dela»; obljubila je svojo zaščito ter je podpirala in končno j?oskušala vsiliti stavkokaštvo.
Samo kratka bilanca te stavke kaže, da gre za pozitivno bilanco. Stavka industrijskih delavcev je bila strnjena. Delavci in uradniki so stopili v stavko enotni in disciplinirani, čeprav so vedeli, da bo borba trda. Ostale stroke delavcev in uradnikov se niso pomišljale dati svoje popolne solidarnosti, ko je Stavkovni odbor odločil splošno stavko. Vsi so odgovorili, razen posameznih stavkokazov, enoglasno. Tekom dveh dni so delavci in uradniki, kmetje, študenti, strokovnjaki, možje in žene v skupnem jpoletu, ki je osupnil tudi največje optimiste, manifestirali svojo obsodbo proti industrijcem in tudi proti zatiralnim ukrepom Vojaške uprave. Akcijska enotnost obeh sindikalnih organizacij ni samo mobilizirala članov obeh organizacij, nego tudi neorganizirane delavce ki predstavljajo znatno množico. Ta akcijska enotnost je pc.krenila in združila tudi vse prebivalstvo v krasni samonikli manifestaciji solidarnosti. Maloštevilni provokatorji, ki so j?oskušali razbiti manifestacijo so prejeli pravilni odgovor in so bili prisljeni k molku. Titovci, ki so poskušali špekulirati na ta način, da so nudili živež, ki so ga ukradli izstradanemu prebivalstvu, so bili dokončno ustavljeni na sramotni steber ljudskega zaničevanja.
Materialna j?omoč je bila organizirana v Trstu tudi s strani trgovcev. Zborovanja, povorke, spontane manifestacije na trgih in ulicah, organizirana borba proti stavkokaštvu prezir in samozavest, s katero su bila sprejeta izsiljevanja VU, to so bile značilnosti, ki dajejo pravo
sliko borbenosti stavkujočih in ljudstva. Laskanja, grožnje, ukazi po radiju, niso pomagali in stavkokaštvo je ostalo omejeno na skupino podležev in ljudi ki se nezavedajo, kaj delajo.
Tekom te agitacije so imeli delavci priliko bolje sjpoznati velike «domoljubne» industrijce in vsi meščani so imeli možnost ugotoviti, kako je Trst kolonija tujega imperializma. Vsi so imeli priliko spoznati prijatelje in sovražnike.
Titovci so izjavili da je stavka kominformistični manever. Nekateri industrije! so jposkušali jpodtakniti, da gre «za dolgo roko Moskve». «Messaggero Veneto» je pisal, da je stavka igra Vidaiija. Inozemski lisk, ki vidi v vsaki stavki komunistično manitestacijo, je pisal običajne neumnosti. Vse to je laž!
Komunisti so izvršili s.vojo dolžnost. To so delali in bodo delali! Partija jim je rekla, naj bodo aktivni, naj delajo za enotnost in strnjenost stavkajočih naj organizirajo borbo proti stavkokaštvu, naj utrdijo sindikalno enotnost, naj delajo temeljito na tem, da organizirajo skupno z drugimi materialno in moralno solidarnost s stavkajočimi. Sktb komunistov je bila, da ne zanemarijo teh nalog, da preprečijo provokacije. Nobenih špekulacij ni bilo, nobenih tajnih načrtov, nobenih manevrov. Partija je dala iskren, brezpogojen, paopoln doprinos v vseh pogledih borbe, da bi očuvala enotnost, da bi dosegla zmago.
Industrije! niso imeli nikakega namena, da popustijo. Vojaška uprava je bila gotova, da je mogoče zlomiti stavko z utrujenostjo, pritiskom in stavkokaštvom.
Samo vpričo enotnosti delavcev in uradnikov so bili prisiljeni odpreti jpogajanja. Tekom vse noči so se sindikalni predstavniki borili z delodajalci. Sklenjeni sporazum je kompromis, pod sedanjimi pogoji j>a je to ugoden kompromis za stavkajoče. Oni izhajajo iz te borbe z visokim čelom bolj enotni kot kdaj koli prej
Nedavna stavka tržaških delavcev bo šla v zgodovino kot ena najlepših borb, ki je bila bojevana pod silno težkimi in zapletenimi pogoji. Iz te stavke je po tolikih letih razkolov, sovraštev in nezaupanj še bolj razvidno, kaj ječmeni enotnost delavskega razreda.
Delodajalci so hoteli streti sindikalno organizacijo, ponižati delavski razred in se maščevati nad ljudsko solidarnostjo.
Izgubili so bitko tudi zato, ker niso dosegli teh ciljev.
Konec te borbe je izhodišče za nove pridobitve na fronti dela in nove korake napram enotnosti sindikatov in delavskega razreda.
Zato pozdravljamo to zmago in gledamo v bodočnost z optimizmom.
kulturne ravni ljudske množic je osnovni zakon razvoja socialistične družbe. Bilanca 1949. leta dokazuje velik napredek narodnih dohodkov v Sovjetski zvezi; ti dohodki so porastu za 17 odst. v primeri s 1948. letom in za 36 odst v primeri s predvojno dobo. V istem času ko so porastu narodni dohodki kot celota, so znatno porastu dohodki ljudstva. Dohodki delavcev in uradnikov (cenjeni po ljudeh, ki delajo) so porastu za 12 odst. in dohodki kmetov za 14 odst. v primeri s 1948. letom. V primeri z letom 194». so porastu za 24 odnosno 30 odst.
Velike in raznovrstne so materialne prednosti socializma, ki jih uživa prebivalstvo Sovjetske zveze. Ne gre samo za porast delavskih in uradniških plač in za porast dohodkov jjosamičnih ali kolhoznih kmetov Gre tudi za doklade in izplačila v okviru socialnega skrbstva delavcev irt namščenčev, za plačane dopuste, pokojnine, brezlačna mestu v sanatorijh' in okrevališčih ali domili oddiha, za brezplačno zdravstveno zaščito in mnogo drugih prednosti, katerih stroške nosi država. Samo v 1949. letu se je prebivalstvo okoristilo teh prednosti in doklad za vsoto 110 milijard rubljev, kar trikrat presega predvojno višino iz leta 1940.
Tudi mnoga druga dejstva dokazujejo napredek ljudskega blagostanja. V 1949. letu Je po rasila prodaja živil med ljudstvom za 17 odst. in prodaja industrijskih proizvodov za 25 odst. v primeri z letom 1948.
Število nameščencev in delavcev v narodnem gospodarstvu Sovjetske zveze je narastlo za 1,888.808. 723.000 mladih ljudi Je končalo strokovne, industrijske šole ter bilo nameščenih v industrijo in promet.
To je v glavnem bilanca napredka socialističnega gospodarstva Sovjetske zveze v letu 1949. Ali se je čuditi, če poskuša tisk kapitalističnih monopolov prikriti te čudovite rezultate? 2e sama primerjava številk, ki se tičejo gospodarstva katere koli kapitalistične dežele (v-ključno Združene države in Anglija), predstavlja sama po sebi težko obsodbo kapitalističnega sistema. Primerjava rezultatov 1949. leta zgovorno in ponovno potrjuje daljnovidne zaključke, ki jih je izrekel Stalin:
«Kapitalistični sistem je nestalen in mu manjka trdnosti, njegova doba se je končala ter mora odstopiti mesto drugemu višjemu sistemu gospodarstva — sovjetskemu so. cialistitnemu sistemu. Socialistični sistem je edini, ki se ne boji kri» in more premostiti težave, iti so nerešljive za kapitalizem».
In v resnici s kakimi rezultati se lahko ponaša najbogatejša dežela kapitalističnega sveta — Združene države Amerike?
Proizvodnja Združenih držav je padla v razdobju enega leta za 32 odst. v razdobju enega leta, od oktobra 1948. do oktobra 1949.
Po priznanjih Rele hiše so se tekom zadnjega leta investicije v industriji znižale za 15 odst. in v transportih za 37 odst. V poslednjem letu so se znižali dohodki prebivalstva. Tako so se znižali samo dohodki farmerjev za 2 milijardi 800 milijonov dolarjev (bruto). Znižali so se prihranki prebivalstva in sicer v enem letu za 3 milijarde 100 milijonov dolarjev.
Na vseh gospodarskih področjih vidimo torej padec, znižanje, redukcijo, propad. So pa tudi številke, ki naraščajo. A to so številke brezposelnih, številke javnih in privatnih dolgov, stroškov za oborožitev. nadprofitov monopolov. V enem letu je celo po uradnih podatkih narastlo število popolnoma brezposelnih za 64%. •
Tudi v deželah Zapadne Evrope ni stanje nič boljše. Naj navedemo samo dva primera:
1) Ze dvajset let je minilo, a kapitalistične dežele zapadi so ostale na stopnji industrijske proizvodnje iz 1929. leta. V razdobju istih dvajset let, v katerih Je Sovjetska zveza doživela najtežjo vojno in rairuSenja, kar Jih pozna zgodo vina, pa se je v ZSSR dvignita indnstrljsk» proizvodnja za devet krat.
2. V Sovjetski zvezi Je dokončno odstranjena brezposelnost. Poročilo o bilanci za 1949. leto ugotavlja me-lobesedno: «V 1949. letu kot v preteklih letih ni bilo brezposelnosti». V istem času Je število brezposelnih preseglo v kapitalističnih državah 48 milijonov delno ali popolnoma brezposelnih.
Predlogi komunistične skupine v tržaškem občinskem svetu; Jj£al<>stna slika XX. stoletja
Proračun naj bo izraz ljudskih potreb
Mail tri flieofet je trti.»ta v Uu-swem ubcuukein »vetu *ivutui~ j*i mestoma zelo »atta diskusija o piume uau za leto JtibO. Čeprav nu zamet m imscjjla ze.eneaa namena, to je temeljite spremembe proračunu v korist revnim »lojem, vendar m bila brezplodna. Freavsem je enkrat za vselej razgalila stranke vecme to je oenmsnsija«e, »arali aliane Ukzv. «socialiste»), repubii-sance m liberale kot nepouoi>ipvo lAiorepiuke kapitalizma v cigar interesu je bil predvsem sestavljen Moračun.
nu U,Ititi) lir na kubični meter, teinu eieKtricm tok.
ti) bi obiiiliska uprava nadckna-itiiiu zunanje- gornjih trošarin, je ko-umilisi.ena skupina prediligala zvi-n .te uosaii-ne na riattine nbe in sicer tla 4 kratim doseuan.o višino, «MiMui pa predlagala uvedbo ceie vrste novih trošarin na luksuzne pieutneee. u rosanna na te prearne-vc ui znašata večinoma 10 procen-i iov nakupne cene. »led te predme-I te spadajo zlasti likerji, Blaterarne
Občinski odbor kot celota pa »e je pokazal v svoji pravi luči kot skupina ljudi ki branijo le pok>-zaje svojiti strank ter interese njihovih gospodarjev, ne pa interese občine in tržaškega prebivalstva, ivi si mogoče na drug način razlagati njihove zahrbtnosti m hinavščine s katero so predložili proračunsko porodilo, iz katerega so na menoma izpustili vse podatke o predvidenih javnih delili ter o kreditih s strani Vojaike uprave. Na ta način in z usiijemm postopkom diskusije so brez potrebe zavlekli in izrodili razpravo o proračunu in preprečili predlaganje in stvarno utemeljevanje mnogih predlogov za spremembo proračunu.
Manevri občinskega odbora
Sele po zaključenih intervencijah vseh svetovalcev je občinski odbor izigraj pravo karto ter povedal, da te javna dela in zadevni krediti ‘ploh ne tičejo proračuna, temveč ia tvorijo popolnoma ločeno postavko občinske uprave. Na ta raa-Hn so postavili občinski svet v težaven položaj, da se morale posa-nero* skupine ponovno predložiti X) vsem nove predloge k proraču-lu, utesnjene v okvir te itak m nolo prenizkih kreditov 8 tem je ob-•inski odbor dejansko odvzel otočin--kemu svetu sleherno možnost sa-nostojnega odločen ja o proračunu er omejil njegovo delo le na spre-ninjahje vsot pri posameznih popevkah, to je zviševanje ene po-tavke na račun druge.
Večina skupin v svetu zato sploh li predložila nobenih predlogov ali a* se je omejila le na priporočila Minskemu odboru. Edino komuni-tična skupina je kljub pomanjka-iju podatkov in časa pripravila ce-o vrsto stvarnih izpreminjevalnih iredlogov, po katerih bi se v okvi-u predloženega proračuna prene-el del bremen od revnih slojev na movitejše, in ki hi vpoitevaii krije vsaj najnujnejših potreb prebi-■tstva.
votle, smtluv.ca, sirupi, Kuiisc-i • iW socivj«, kozuin in iiiKSuzm izaelki, ursgoc-euc kovine m kamni, kvalitetne ure, papirnati izdelki, kristal, steklo m porcelan, svileni izdelki, lini klobuki, ter razni luksuzni go-, spodmjski predmeti. Z uvedbo teli novih trošarin, ki doslej sploh Se ne obstajajo, bi mogli kriti nastali primanjkljaj v proračunu zaradi zittzanja trošarine na predmete ài-roke potrošnje.
V	korist kmetom je bilo še posebej predlagano znižanje trošari- 1 ne na vino domače proizvodnje na j polovico od one ki jo plačajo uvo- ' zena vina. Obenem je bila predlagana popolna oprostitev trošarine na prašiče za domačo uporabo.
V	korist potrošnikov je bila predlagana tudi zvišana glavna pristojbina na zaklano živčno, ti tem bi občina prisilila uvoznike živine, j da bi klali v mestni klavnici s čimer bi imeli zagotovljeno zdravo meso, poleg tega pa bi občina imela od zakela lepe dohodke, kateri gredo sedaj v žepe privatnikov. Z ozirom na razmeroma visoke pogrebne pristojbine je bilo predlagano, da se morajo dvigniti dohodki občine 10 kratno odnosno da se znižajo te pristojbine.
Na športnem področju so predlagali, da se uvede popolna enakopravnost pri podeljevanju vseh mestnih igrišč zlasti stadija pri Sv. Ani in telovadnice v ulici delia Valle. Na ta način nuj bo dovoljeno tudi klubom, včlanjenim v /,DTV (Uoef ), da morejo kot ostali uporabljati vsa mestno igrišča. V mestnih otroških zabaviščih naj se po možnosti omogoči tem klubom športne vaje. Doseže naj se dalje, derekviaicija športnega igrišča na Knrlonji, jet je zasedeno po okupacijskih četah. Končno je bilo predlagano, da se z malenkostnimi stroški preu rette nekatera občinska zemljišča v športna in otroška igrišča.
Toda tudi ti predlogi «v okviru predloženega proračuna» so naleteli na gluha ušesa v občinskem odboru. Odborniki so se predvsem izgovarjali, da ni točno določena vsota
«POLEMIKA»
med titofašisti in belčki
Zelo so se spremenili uunosi meu m prevarami dokopal do milijonov-
||||
,
vsake posamezne postavke dohodkov ia izdatkov, zaradi česar bi proračun ne dosegel ravnovesja. Pri predlogu o stalni nastavitvi slovenskih vrtnaric so dobili izgovor, da e ni ustaljeno število slovenskih otrok zaradi česar ni mogoče napraviti staieža za vrtnarice. Pri tem je tem spremembam kriv prav sam, je g, Sciolis previdno zamolčal, da ko je premestil slovenski vrtec iz Rojanu na Greto. Za ostale predloge so Izjavili večini «t», češ da niso izvedljivi v kratkem času, ali pa da ne vejo kakšen finančni učinek bi imeli. Le prav redke predloge pa so sprejeli n.n znanje kot «priporočila», katere bodo upoštevali j morda prihodnje leto. ti tem je šti-
I li'^^rmaf ttUTt^šSVe3 ! ZEMSKI VOTLINI' POLEG LJUUI BIVAJO V NJEM TUDI DOMAČE
ŽIVALI. SCELÓOVA POLICIJA PA STRELJA NA TISTE KOLONE,
ia ciovelc nana kulture in si J» izposoja od koder koli, samo aa s1 izgleual kar m bil, m m nikoli #* do bil.
Titofašisti so ona vrsta ljudi, š* so si prisvojili nekaj, kar m nj'div
3 rHl
STANOVANJE ITALIJANSKE KOLONSKE DRUŽINE V POO-
bivalstva in občine temveč le nji-
hovi strankarski interesi ter koristi j velike gospode.	(
KI SI POSKUŠAJO IZBOLJŠATI SVOJE RAZMERE
«utiicki» in tiloicsisti. ro eni su^n, do ueivivi uveuii v » vulturi lubiiKo, v kuieii uujavijaju \e«u t«. o u^uijiavije v oUìjKi bi«vutipe v u v ^eucuijvižia verui lbUviiemu ltzimu; pu ultimi oUuiii pa ae juz-iiui ilu je- | ziju im titoiasisie zaradi njihove- vega, kar je trenutno njihovo in 0» nu staiisea gieue trzasaega vpra- ^ jutri ponovno paolo v roke dr»" ^aiijU m prav poseono Ker «si se 1 g im. Zato titolasisti branijo z vse-veuno polnijo Uuiu » aoniumslieno mi svojimi sredstvi svoje «nek**1-iruzeologiju».	| turno» bogastvo, tiranijo ga tako da
Zaradi rega je nastala med obe- se ne odpovedo niti najmzkotnei' ma nacionaiisuumuia strujema ne- sim sredstvom. Titofašisti brani)11 k a biaga polemika, ki je dobila zrna- 1 svojo novo generalsko, policijsko, vaj «prijateljskega kreganja». | birokratsko bogastvo. Istočasno tir»" «Demokracija» je postavna vpra- | nijo tudi staro, tradicionalno, v sto* šarite titofašisUcnega stališča do ' letnih sleparijah m pokoljih nak>>' tilu, pozvala je titofašisticne s ve- | pičeno bogastvo. Zato so dvakra1 tovalce v občinskih svetih, naj se hlapci. Zato so hlapci hlapcev.
Šole, vrtci in šport
Na šolskem in kulturnem polju je bilo predlagano s strani komunistov ustanovitev treh novih otroških vrtcev in sicer na Kolonkovcu slovenskega, v Rocolu slovenskega in italijanskega ter v mestu ( bližini javnega vrta) slovenskega in italijanskega. Predlagano je bilo dalje, da se vse slovenske vrtnarice, ki imajo za to zakonite pogoje, stalno namestijo.
Dokler ne bi bilo zgrajeno novo ljudsko gledališče naj se da prosvetnim društvom, ki goje ljudsko kulturo v slovenskem ali italijanskem jeziku, na razpolago primerna občinska dvorana v sredi mesta za njihove kulturne prireditve. Ce pa občina ne bi imela take dvorane na razpolago pa naj jo zanje najame od zasebnikov ati drugih javnih ustanov. Istočasno so komuni-
IZOBČENJE IZ CERKVE
je že staro orožje papežev
Pred davnimi stoletji je Vatikan proglašal za heretike napredne borce in izumitelje, danes pa grozi z izobčenjem celo množicam demokratov
Ko je rimski cesar Konstantin s , se začela prerekanja v zvezi s «Pe- | lu sledil sin, ali obratno. Nekoč pa : Petra». Vsakdo, ki je tedaj prispe-
_____sli priporočili, naj občinski odbor
Najvažnejši in najdalekosežnejši I čem *»<*) naJde način in potrebna o bili nedvomno predlogi, s kateri- ! sredstva za zgraditev ljudskega gle-»i k komunistična skupina zahte-1 dalisča- Obenem pa so pozvali obala temeljito spremembo občinskih , činsko upravo naj pri predvidenem
rošarin in pristojbin, po katerih aj bi s« olajšalo breme širokim rstam potrošnikov, katero breme aj bi šlo na rame bogatim slojem povečano trošarino na luksuzne redmete. Tako so predlagali znat-o znižanje trošarine večinoma 50 detotno, na predmete široke potro-I*je kot so meso, maščobe, j>osu-ii»e ribe, vino, plin in elektriko, ako je bita predlagana znižana ošecina na svete goveje meso od 7,«0 na 8,50 lir na kg., kar pred-avlja znižanje za 77 odstotkov, ri ostalem mesu, svinjskem konj-tem in ovčjem je bilo predlaga-0 znižanje za 80 odstotkov, kar po-itmja lir 21,50 - 14,50 odrt. 15,00 anj pri kg. kot doslej. Istotako je ilo predlagano znižanje trašarine a Slanino in most od 22,50 na 11,25 r za kg., ter od 7,50 na 3,75 lir a kg. slanikov ln jpolenovke. 50 od-otno znižanje je bilo predlagano idi pri trošarinah na navadna vi-a, naravni in koncentrirani mošt t na vinsko grozdje. Občinska tro-•rina naj bi se znižala za polovico ‘dl na svetilni plin, to je od 1,25
zidanju šol in vrtcev da prednost onim okrajem, ki so najbolj potrebni in sicer Rocol šola in vrtec,
svojim ediktom, ki ga je izdal v Milanu leta 313, priznal krščansko vero, ' je cerkev svobodno zadihala. Po tristo letih svojega podtalnega delovanja in skrivanja po katakombah, ki je zahtevalo na milijone mučencev, je cerkev le prišla do svojega cilja. Toda že s tem korakom se je prava vera oddaljila od prvotnega Kristusovega nauka. Njeni vrhovni, voditelji so napravili odklon od bratske ljubezni m enakopravnosti pred Bogom, torej od naukov ki jih je oznanjal Kristus. Konstantin je kapituliral pred krščanstvom zato, ker se je ustvarila vsepovsod velika premoč baze, ki je stremela za tem, da odkrito prestopi v krščansko vero in se otrese suženjstva. Cerkveni poglavarji, so spričo kapitulanstva cesarja, prišli do veljave in pozneje celo do premoči. In že tedaj so rimski škofje segali po orožju izobčenja. Ze takrat je nastopala policija v imenu Kristusovem. Tipičen primer izobčenja iz te dobe imamo v Afriki, kjer so bili izobčeni tako imenovani donatisti, ki so nasprotovali pomiloščenju tistih duhovnikov, ki so sodelovali v bojih z napadalci. Rimski škof je do-natiste Izobčil, cesar Konstantin pa jih je spodil z dežele. Ze nekj let po izobčenju donatistov, je sledilo
trovim stolom» v Rimu. Vrstili so I ga je zasedla celo neka bogata žen- val, je prejel odpustek od rimske-
se papeži in protipapeži. Čestokrat 1 ska po imenu Ivana, je prišlo pri tem do najostudnejših 1
Skoljet šole In vrtec ter središče izobčenje Arija, ki se ni povsem mesta poslopje za slovenski in Ita- strinjal z nauki rimske cerkve, lljanskl vrtec.	Kmalu po smrti Konstantina so
pokoljev. Ze za časa papeža Da-maza in anlipapeža Ursina je tekla kri v rimskih bazilikah . . .
Spočetka je rimski škof poskušal dobiti nekako nadoblast nad vsemi cerkvami v Italiji, pozneje pa se je smatral za prvega patrijarha v tedanjem rimskem cesarstvu. In to je rimski škof dosegel z nekim cesarskim ediktom leta 445. Prav s tem ediktom je bilo konec v cerkveni organizaciji vsake demokratične ureditve. Tako je bila uvedena papeška diktatura. Papeškega prestola so se polastile razne rimske ple-menitaške rodbine. Papeža niso več volili verniki ali predstavniki raznih cerkva, ampak je o tem čestokrat odločala krvava borba med dvema tekmecama. Pogostoma sta se oklicala dva človeka za papeža. Drug drugega je izobčil in borba se je nadaljevala toliko časa, dokler ni eden izmed tekmecev obležal mrtev . . .
V srednjem veku je o izvolitvi papeža odločalo bogastvo. Kdor je imel več denarja in je lažje več plačal, ta je bil izvoljen. Milijoni vernikov pa niso o tem ničesar odločali. Čestokrat se je dogodilo, da so izvolili za papeža ljudi, ki jim je bila vera in cerkev deveta briga. Očetu je na papeškem presto-
V ISTRI SO KRADLI RIBE ZATO, DA BI Z NJIMI V TRSTU DELALI
PROPAGANDO
Ob neki priliki je rekel Kristus svojim učencem: «Ni mogoče služiti hkrati Bogu in mamomu». (Ma-mon je namreč denar). In vendar so prav rimski papeži kaj kmalu začeli oboževati denar. Namesto lastnosti, s katerimi so bili navdihnjeni prvi kristjani, ki so živeli v katakombah, so bili že od tedaj dalje rimski papeži polni napuha ter vseh ostalih poglavitnih človeških napak. Postali so pravi nasledniki nekdanjih poganskih verskih poglavarjev in so si nadeli naslov «pontifex maximum». Sedež papežev je tako postal pravcati vladarski dvor z vsemi pritiklinami. Uvedeno je bilo poljubljanje papeževih nog in od tedaj papeža nosijo ob vseh svečanostih na nosilnici. Kristus je umival noge svojim apostolom, njegovega namestnika pa je treba nositi v zlati nosilni-
ga papeža; to se pravi, da mu je papež obljubil, da ko bo umrl, mu ne bo treba Iti v vice, marveč bo takoj zveličan. Za tiste, ki so že prej umrli, je bilo tudi preskrbljeno
Tetzel je dejal: «Cim spustite denar v nabiralno skrinjico, zleti duša rajnkega v nebesa».
Da bi te dohodke še bolj povečali, so rimski papeži oklicali «sveta leta». Sveto ali jubilejno leto je bilo spočetka vsako stoto leto, pozneje vsako petdeseto in naposled Je sveto vsako petindvajseto leto. Vsi tisti verniki, ali bolje rečeno turisti, ki pridejo to leto v Rim in obiščejo Vatikan, zadobe odpustke časnih in večnih kazni . . . In kdo lahko gre v Rim, zlasti iz oddaljenejših krajev? Le premožni ljudje. Torej le-ti se, po pravilih papežev namreč, morejo zveliča-
«uprejo» Babičevim in beograjskim «predlogom za razkosanje Tržaškega ozemlja», milo začivkala o «narodnem ponosu», o «slovenstvu», o «slovenskih koreninah» in zahtevala odgovor. Milostno se je oglasil sam titofašistični prvak v Trstu, Branko Babič, «inteligentni» raz-našalec beograjskih direktiv manjšim hijerarhom v Trstu. Branko Babič se ni zadrl nad svojimi belimi somišljeniki, kakor je bilo to pred časom običajno, marveč je stopil v polemiko, zabrundal svojo pesem in «gentlemansko» podal odgovor, ki je bil vse prej kot raz-jusnilen.
Naši ljudje se vprašujejo na kakšne strune igrajo ti imperialistični hlapci, ki igrajo v načrtih vojnih hujskačev isto vlogo z razliko, da eni — titofašisti — uživajo večje simpatije gospodarja, drugi pa — belčki — kljub svoji veliki tru-manski gorečnosti ne morejo doseči, da bi postali «ljubljenčki» dolarskega mogočnika.
Ta blaga polemika med belimi in črnimi nacionalisti je zelo značilna. Vsa ta polemika temelji na neki skupni osnovi. Ta skupna o-snova, ki veže «belčke» in titofa-šiste je protikomunizem in proti-sovjetizem. V tem skupnem objemu ju vežeta hlapčevstvo do imperializma in skupni interesi protidemokratičnega bloka.
Vsak človek, vsak demokrat in tudi vsak «belček» ali titofašist naj
tl . . . a siromaki . Sv. Brigida, ki
je bila po rodu
ci . . . Vsi važnejši cerkveni obredi ,,	. .	, ,
so postali tako prava komedija . . . v ® L in niso ničesar drugega nego nadaljevanje nekdanjih poganskih cere-
monij.
Papeški dvor že izza davnih stoletij pozna pojedine, kakršnih niso poznali dvori mnogih kraljev in drugih oblastinikov. Neki pisatelj je za časa vladanja papeža Julija II. opisal ene izmed neštetih pojedin. V svojem pismu navaja naslednje:
«Nemogoče je opisati vse podrobnosti obreda. V velikih sobanah so bile neskončno dolge mize, preobložene z najdragocenejšimi jedili v zlatih in srebnih posodah. Med pojedino so dvorjanske, lepe dame, skoraj nage plesale ali bolje rečene zabavale presite in pijane goste. in papež je bil zadovoljen takih pojedin ...!».
Vprašali bi: Od kod so prihajala sredstva za take pojedine, za tako razkošje?
Prihajala so iz takozvanega «premoženja sv. Petra ali Petrovega novčiča».
Ker pa ta sredstva niso bila dovolj velika, da bi krila vse stroške je papež razpisal «prodajanje odpustkov».
Leta 1517. je rimski duhovnik I-van Tetzel vodil veliko kampanjo za zbiranje denarja v korist «Sv.
v Rimu, je zapisala:
«Papež je morilec duš, uničuje čredo božjo; hujši je nego Juda Iškarlot, krivičnejši od Pilata, zlobnejši od Luciferja. Deset božjih zapovedi je spremenil v enega samega: Dajte denarja! Rim je pravo peklensko žrelo, v katerem vlada hudič».
Preteklo leto je rimski papež izobčil iz katoliške cerkve tudi vsa levičarska gibanja in vse komuniste. Ce bi bila to doba starega ali srednjega veka, bi brezdvoma poskušal vse izobčence (koliko desetin milijonov jih je?) pobiti ali Sežgati na grmadih, njih innovino pa si prisvojiti. Tako bi znatno naraslo «premoženje sv. Petra» . . . Hitler in Mussolini sta bilo tudi brezbožnika in- sta pobila na milijone nedolžnih ljudi. Njiju papež hi izobčil. To se pravi, da je odobrava! njuno početje . . . Tiste pa, ki se borijo za socialno preureditev človeške družbe na pravični osnovi prave bratske ljubezni in enakopravnosti, izobčuje. Vendar pa je dovolj jasno, da sedanji papež ne dela ničesar novega, ampak samo nadaljuje tisto, kar so nevredni nasledniki Galilejskega ribiča započeli pred davnimi stoletji. Vsa izobčenja pa so bila, so in bodo zaman!
POD SKEDNJEM
čita protisovjetske in protikomunistične članke «Demokracije» ali «Primorskega dnevnika» in ne bo mogel najti nobene razlike. Morda neka ralika le obstaja: namreč ta, da je «miljenec» ameriškega imperializma, titofašizem najbolj vneti sovražnik komunizma in Sovjetske zveze in da v tem svojem sovraštvu celo prekaša svoje «bele» prednike, ki so proti komunizmu napregli vse svoje sile že pod nacistično okupacijo.
Skupno osnovo torej smo našli, a — bodo rekli naši ljudje — je le nekaj razlike med «belčki» in titofašisti, ker opazujemo, da se od časa do časa «špikajo» in «napadajo». To je tudi res.
Vanjka Zukov, devetletni dečko je prišel pred tremi meseci k evljarju Aljahinu, kamor so ga dali v uk. Na božični večer ni legel počitku. Počakal je, da sta šla mojster in, pomočnik v cerkev, nato e vzel iz mojstrove omare črnilnik, peresnik z zarjavelim peresom, aagrnil je pred seboj pomečkan list papirja in pričel pisati. Preden : zapisal prve besede, se se nekajkrat plaho ozrl na okna in vrata, ostrani pogledal potemnelo sveto podobo, okoli katere so se bile na beh straneh police s kopiti, in pretrgano vzdihnil. Papir je ležal na lopi in Vanjka je pred klopjo klečal.
«Ljubi dedek Konstantin Makarij», je pisal Vanjka, «lej pišem ti listno. Voščim ti srečen božič in ti želim vsega dobrega od Gospoda loga. Nimam ne očeta ne mamice, samo ti si mi še ostal.»
Vanjka je pogledal v temno okno. v katerem je trepetal odblesk jegove svečke in si je živo jtredstavljal svojega dedka Konstantina ■lakarija, ki služi kot gozdni čuvaj pri gospodi Zivarjevih. Dedek je tajhen, suhljat, toda nenavadno živahen in ljubek starček, star svojih et in šestdeset let, večno nasmehijanega obraza in motnih oči. Ponevi spi v kuhinji za služinčad ali kramlja s kuharicami, jjonoči hodi, avit v širok -kožuh, okoli hiše in po dvorišču ira udarja od svojo fiu-■ajeko deščico.
Za njim koračita s spuščeno glavo stara Koštanka in pes Lisko, i ga tako imenuje zaradi barve in zaradi tega ker ima život razpo-egnjen kakor lisica. Tale Lisko je nenavadno pazljiv in prikupen, nako se prikupijo domačim kakor tujim, zato nima veljave. Pod svojo »azilivostjo in mirom srktve pravcato jezuitsko potuhnjenost. Nihče e ne zna tako spretno prihuliti, kadar je treba popasti za nogo, se plaziti v klet ali kmetu ukrasti kokoš. Ze večkrat so mu prebili ad»je noge, dvakrat so ga obesili, vsak teden ga neusmiljeno pre-epč, pa je vendar ostal živ.
Zdajle stoji dedek zagotovo na pragu, pogleduje v rdečkasta okna ažke cerkve, postopa v klobčičev toastih .škornjih in kramlja s sluti ra-ad jo. Deščico ima privezano za pas. Z rokami ploska, se grbanči za-adl mraza ia sc starčevsko hohoče, ko vščlpne zdaj sobarico, zdaj
uharico,
•Alt ne bi pon juhah malo njuhanca?» vpraša in ponudi ženskam
.Jušielnlk.
Zenske se usekavajo tn kihajo. Dedku pa se srce kar šopi od iju-
eenlvoetl de hlipa od smeha In vzklika:
•Drži, ne dej se!»
Tudi obema psema ponuja njuhanec. Koštanka kiha, odmika gore to se užaljeno »klanje ob stran. Lisko pa fz uslnžnostl ere kiha to rahlja s repom. Vreme je prekrasno. Ozračje je -.tiho, vedro, jasno
D sveže, da lahko vidiš vso vas z belimi strehami) s prameni dima,
ki se vije iz dimnikov, drevje posrebreno z ivjem in snegom. Vse nebo je posuto z zvezdami, ki veselo trepečejo, in tako razločno se vidi botrova slama, kakor da so jo za praznike umili in podgmili s snegom. . .
Vanjka vzdihne, pomoči pero in nadaljuje svoje pisanje.
«Ampak včeraj sem jih izkupil. Mojster me je zvlekel za lase na dvorišče in me pretepel z kneltro, ker sem zibal njegovega otroka v zibelki in slučajno zaspal. Nedavno mi je gospodinja naročila, naj očistim suho ribo, pa sem pričel pri repu in tedaj mi je vzela ribo in mi pričela z njeno glavo riti v obraz. Pomočniki me zasmehujejo, pošiljajo me v krčmo po	žganje in	mi	naročajo, naj pri mojstru kradem kumarice, on pa me	tepe kjer	le	more. Pa tudi tirana	ni za nič.
Zjutraj mi dajo kruha, opoldne kašo in zvečer spet kruh. Kar pa se čaja in juhe tiče, ju mojster in njegovi sami potrò. Spati moram v veži in kadar se dete joče, sploh ne morem spati, marveč moram zibati. Ljubi dedek, stori to božjo milost in me odvedi odtod domov na vas. Meni tu ni življenja.	Klanjem	se	ti do zemlje in vselej	bom Boga
hvalil, samo spravi me	odtod, si	er	bom umrl...»
Vanjka je skrivil ustne, si pomel oči s svojo črno pestjo in zahlipal:
«Njuhanec ti bom drobil,» je nadaljeval, «Boga bom prosil in če se kaj zgodi, me pretepi kakor vola v zelniku. Ce pomišljaš, da tam ne bo dela zame, bom v božjem imenu prosil knjigovodjo, naj mu čistim škornje, ali pa pojdem namesto Fadjke za pastirja. Ljubi dedek, tega ni moči več strpeti, tu je kakor v ječi. Rad bi jo peš mahnil v vas, pa nimam obutve in se bojim mraza. Ko pa zraslem, bom skrbel zale in ne bom nikomur dopustil, da bi se vbadal vate. Ko pa boš umrl, bom molil za pokoj tvoje duše prav tako kakor za mamico Pelagijo.»
« Ampak Moskva je veliko mesto. Vse hiše so gosposke in je tu mnogo konj, ovac pa ni, in psi niso napačni. Otroci tod se ne nosijo kakor pri nas in tudi ne puste nikogar v zbor, da bi jim prepeval. In nekoč sem videl v izložbi neke trgovine, da tam prodajajo trnke skupaj s plutovino in za vsakršno ribo. So pa zelo dragi in je med njimi celo tak trnek, da bi lahko vzdržal soma, težkega 40 kg. Pa sem tudi videl trgovine, v katerih prodajan vsakovrstne puške, kakršne so tiste gospodarje, ampak vsaka velja kakšnih sto rubljev. Po mesnicah pa vidiš fazane in jerebice in zajce, ampak prodajalci ne povedo, kje jih love.»
«Ljubi dedek, ko bo pri naši gosj>odi božično drevo z darili, vzemi še zame pozlačen oreh ln ga »krij v zeleno skrinjico. Poprosi zanj gospodično Olgo Ignjatijevo, reci — za Vanjko.»
Vanjka je vzdihnil in zadrhtel in spet ustavil pogled na oknu.
Spomnil se je, da je po jelko za gospoda vselej šel dedek v gozd in vzel s seboj njega vnuka. Veselo je bilo tisti čas! Dedek je kašljal, mraz je kašljal in je po njunem zgledu kašljal tudi Vanjka. Preden je odsekal jelko, je dedek po navadi pokadil pipico, potem je dolgo njuhal tobak in se smejal prezeblemu Vanjku. . . Mlade jelke posute z ivjem, so stale negibno in čakale, katera izmed njih bo umrla. Kamor koli si pogledal, povsod je čez zamete kakor strela šinil zajec. Dedek ni vzdržal, da ne bi vzklinil:
Ker vedo, da branijo «nekultur-no» bogastvo, ker vedo, da brani)0 nekaj, kar ni njihovega in so pr*' šli do stolčka samo zaradi svojeS8 «netradicionalnega» zločinstva, za" radi tega imajo prednost pred vse-mi hlapci.
iz tega našela izhaja torej nasprotje med «belčki» in titofašisti-kljub temu da so si i eni i drugi na jasnem, da jili veže skupna pi"u' tikomumstična, protisovjetska, pr°' tinapredna osnova.
Toda tudi to še ni dovolj. «Belčki» Čutijo, da so njihove delnic6 pri skupnem gospodarju padle v korist novemu hlapčevskemu tekmecu, titoiašistu. Zato postajaj» jeznoriti, a istočasno klečeplazne^' Zato vidimo, da skušajo slediti vsem drugim reakcionarnim skup1" nam v petju hvalnic «titovskemu junaštvu» in «titovski Jugoslaviji*-Istočasno pa jih zbadajo, ker veduti a nimajo toliko prednosti, kakuf titofašisti.
Je še nek drugi razlog, da *e «belčki» in titofašisti od časa dV časa zaganjajo eden proti drugemu-imperialistom bi bili hlapci, ki i( med seboj strinjajo, nepotrebni, ker bi ljudstvo takoj opazilo podio pre' varo. Zato «dajte se». «Belčki» sč zaganjajo v titofašiste in jih imenujejo «komuniste». Tako so titola-šistom napravili veliko uslugo, ker jih «smatrajo za komuniste», ko ie vrabci na strehi vedo, da titolati; sti niso bili, niso in ne bodo biti nikoli komunisti. Skušajo pač obnoviti titofašistom kožo nedolžnega jagnjeta.
Titofašisti pa Od časa do čas» P°' lemizirajo z «belčki», da ne bi izgubili svojih množic, ki ne smej» vedeti, da so titofašisti potenciali1* zavezniki belčkov, ker bi jim mrena padla izpred oči in bi se stolp zrušil v oblakih prezira in gnusa-Tako pa delajo protiuslugo «belč" kom», ki se bojijo, da bi jim kd» očital, da so zavezniki titofašistov-kar sta dovolj jasno dokazala t°' s poda Vesel in Agneletto, ki t,a hitela s preklicom, ko je «Il Lavoratore» objavil nék članek, v katerem je bilo napisano, da so >4 belčki in titofašisti znašli v St»' verjanu na Goriškem na isti linij*
«Belčki» in titofašisti so toréJ hlapci imperializma, so zavezniki v protikomunistični in protisovjetski gonji, toda vsak na svoji liniji. E*1' in drugi pa so sovražniki ljudstv» in njegovih interesov in jih zato naše slovensko ljudstvo prezira kot take kljub temu da se gospod Agne' letto hahlja o nekem «nazadržnei11 poletu» SDZ. Smeha pa nič koliko . . .
SISKOVIC KAREL - MITRO
VPRAŠANJA
IN ODGOVORI
«Drži, drži. . . Drži ga! Oh ta kosasti vražič!»
Posekano jelko je dedek nato odnesel v gosposko graščino in tam so jo pričeli krasiti. Bolj kakor vsi drugi si je pri tem dala opravka gospodična Olga Ignjatijevna. Ko je še živela Vanjkova mati Peladija in služila za sobarico pri gospodi, je Olga Ignjatijevna pitala Vanjko s sladkorčki in ker ni imela kaj opraviti, ga je naučila brati, pisati, računati do sto in ga celo navadila plesati četvorko. Ko pa je Pelagija umrla, so sirotega Vanjko presadili v kuhinjo za služinčad, k dedku, iz kuhinje pa k čevljarju Aljahinu v Moskvo. . . .
«Pridi, ljubi dedek,» je nadaljeval Vanjka. «V Kristusovem imenu te rotim, odvedi me odtod. Usmili se mene sirotka nesrečnega, ker me vsi pretepajo in so strašno hudi z menoj, mene pa mori žalost, da ti ne morem dopovedati, in se venomer jočem. Oni dan me je mojster tako udaril s kopitom po glavi, da sem se kar zvrnil in komaj prišel k sebi. Bridko je moje življenje, hujše kakor pasje. . . Pa mi še pozdravi Aljošo in hudega Jegorja in kočijaža, moje harmonike pa nikar nikomur ne daj. Ostanem tvoj vnuk Ivan Zukov. Ljubi moj dedek, pridi!»
Vanjka je dvakrat preganil popisani list, ga vtaknil v ovoj, ki ga je bil prejšnji dan kupil za kopejko. Malce je pomislil, pomočil pero ln napisal naslov:
«Dedku na vasi.»
Nato se je počehljal, še malce pomislil in pripisal:
«Konstantinu Makariču.»
Zadovoljen, ker ga niso motili pri pisanju, si je posadil čepico na glavo in, ne da bi se ognil s suknjičem, kar tako v srajci stekel na ulico.
Mesarski fantje, ki jih je bil prejšnji dan povpraševal o tem, so mu povedali, da je treba pismo oddati v jjoštne nabiralnike, odkoder jih potem raznese po vsej deželi na poštnih trojkah, s pijanimi kočijaži. Vanjka je stekel k prvemu poštnemu nabiralniku in vrgel dragoceno pismo v odprtino.
Zaziban od sladkih nadej je kmald nato trdo zaspal. Sanjal je o peči. Na peči sedi dedek, spustil je bose noge in prebira pismo kuharicam. Okoli peči pa hodi Lisko in mahlja z repom.
Imperializem ne potrebuje enakih hlapcev. Imperializem potrebuje bele črne, žolte, oranžaste, v rdeče prepleskane hlapce. Vsak od teh hlapcev ima svojo določeno vlogo v protiljudskem vojnohujs-kaškem orkestru. Ne samo to. Vsak^ hlapec ima lastne interese, ki jih j ščiti pred demokratičnim gjbarajem in jih mora celo ščititi pred «sobratom», ki je prav tako kakor on imperialistični hlapec.
Ved naših bralcev nam v tem zadnjem času piše, zakaj ne bi uveiti1 rubriko odgovorov na vprašanja, k jih postavljajo v svojih pismih. V«» je balcev, ki nam dokazuje, da Je taka rubrika potrebna vsakemu ti" stu, ki ima široko mrežo prijat»' Ijev in da zaradi tega mora vzp°' staviti tudi neke neposredne stik» s številnimi bralci, ki bi radi dobili odgovore na razna vprašanja-ki jih list ne more obravnavati ** enega ali drugega razloga.
Tem našin bralcem, ki so nad1 pisali v tem smislu, nimamo k») reči. Nasprotno, zahvaliti se j id1 moramo, da so načeli vprašanje. 0 katerem je naše uredništvo večki’8^ razpravljalo. Zal, pa do sedaj ni9' mo prišli do nobenega zaključka-ln to je nepravilno. Vsekakor P* je dobro, da so nas bralci opozoril na uvedbo te rubrike, ki naj b zanimiva, vsesplošna, lahka in pred' vsem razumljiva.
Naše uredništvo je torej s preje1» predloge časopisne baze — imend)
mo tako bralce in prijatelje
«Belčki» branijo neke svoje določene koristi, titofašisti pa druge. Belčki predvsem branijo svoje stare, tradicionalne, okorele, sentimentalne, «koreninske» koristi malega, srednjega, velikega trgovca, industrijca, odvetnikov, intelektualcev, ki še niso razumeli, da se kolo zgodovine giblje dalje in da se ne bo ustavilo zaradi njihovih naporov v korist razredu in družbi, ki ne more rešiti svojih notranjih j in zunanjih protislovij, ako se ne spusti v nova klanja, v nove roparske pohode, v novo izžemanje ljudstva, itd. Belčki torej branijo «svojo» dvatisočletno «kulturo», ki ni vredna pečenega groša, ker se vrti okrog sebe in okrog njihovih oseb. Belčki branijo svojo leno mentaliteto, svoj leni svet, kjer je že vse «zapisano» in kjer ne more biti več nič novega, ker je že dal od sebe vse, kar je v sebi nosil dobrega in se sedaj opri jemlje svoje «slave», ki proizvaja samo zlo, materialno ter moralno bedo.
Titofašisti pa so kakor oni črnoborzijanec, ki je začel «karijero» s prodajo tobaka iz čik, ki jih je pobiral po tranvajih in se je z raznimi zvijačami, uspelimi sleparijami
bo s prihodnjo številko uvedlo r briko: «Pisma uredništvu».
Vsekakor pa je potrebno le enO; da se nasvet, ki so nam ga da*‘ bralci, spremeni v sodelovanje za oživitev rùbrike, ker bo drugače sama od sebe umrla in se ne bodo izpolnile niti naše želje niti še 1) bralcev. Potrebno je torej, da se v postavi ono tesno in stalno sode-lovanjé med listom in bralci, k bo omogočalo ne samo življenje novi rubriki, marveč bo tudi korak naprej h kritičnemu presojanju vsebine in estetike lista kar Je nujno potrebno za vsebinsko in kvantitetno zboljšanje lista, ki ne sme ostati vedno ila isti ravn1-rharveč mora vedno težiti k odpravljanju napak, k odpravljanju- nezanimivosti, dolgočasja. Potrebni s° torej ti stiki da postane naš Hrt nf samo glasilo političnih in socialni" teženj slovenskega prebivalstva na Tržaškem in Goriškem, marveč tudi sredstvo za vsestransko izobraževanje naših ljudi.
Prepričani smo-, da bodo v začetku postavljaM vprašan-ja vsaj or* ki so nas nekako krftiziraH, ker nismo uvedli take rubrike. Raču#8^ mo na to in upamo, da ta iniciativ naši tirati-
ne bo izumrla, ker so uku» - ti številni in si vsak more postav* vprašanje, ki ga zanima.
Tako, dragi bralci in prijate J1 na svidenje. Pričakujemo v® pisma, katerim bomo rvemudon* odgovorili.	'
m
a « SS. 8	fi &	à >
ItJ JE ATOMSKA ENERGIJA?
elementi, ki sestavljajo vesoljstvo - protoni, ELEKTRONI IN NEUTRONI - ATOMSKO JEDRO
kl;w «
"»tlin 'eiti
^ rilia. ki se tičejo atomske J". 30 tesno povezana z dia-n'J materialistično teorijo, ki ti P,ilVl*a velikanski korak na-U1.*0 ie nemški iizik Planck od-■0 dokazal, da je v liziki mo-^eči kvalitativne spremembe kvantitativnih dodatkov (in l k’-^ko kvantitativnega adii 18L V bistvu je Planck v li-^■veljavil načelo ki sta ga že 3 m Engels uveljavila v po-, človeške družbe. Planckova i j®’ ki se je v nekem smislu 8 z Darwinovlmi teorijami o bitij, je zadajala udarec ttemu pojmovanju, po ka-se na sveiu ne bi no-stvar spreminjala m naj bi ,^alično po «načelu» ustvaritve J'z 'ničesar v oni obliki, ki je Več ali manj otipljiva, je
Da si ustvarimo pojem o izgle-du atomov, moramo pomisliti, da so jedra in elektroni tako mali, da si moramo predstavljati razda-
nov in dveh elektronov. Namesto atoma berilija je dobil dva atoma helija. Najvažnejše odkritje tega poskusa pa je bilo, da je skupna
^ neizogibno torej, da se je usmerila po načelu, ki ga t,||	• hi dokazal Planck. Veliko
■ u znanstvenikov je takoj za-Vrsto raziskovanj, ki so prt-a° odkritja atomske energije w Možnosti, da se jo uporabi v (j človeku.
L- e,'lnlizem v liziki se je že po-®red dva tisoč leti z Demo-' Toda materializem, s ka-s<) si zamišljali svet, je bil là.. *en. V podrobnosti so si zu-1 materijo (snov) kot skup-lottlov, ki pa so jih smatrali brez sile, energije in nl^ve v svoji sestavi, okrog 1900. leta in malo l J* Se je začela razširjati mi-.u8 Se more spremeniti atome e*ementa v atome drugih e-H f°v- Lenin je to vprašanje v ttj^jlRi «Materializem in empi-Hu ,‘člzem» sijajno postavil ne ^mu'ualistidnega in mark-L , 8ga stališča, marveč pred-s 12 znanstvenega stališča. Ta-,j .odkrili pojave radioaktivno-Vnf 1X13 ebna lastnost določenih injj, °v narave (radia, torija, «J8 in Plutonija itd.) v izloče-ijlj dtalih delov, nasičenih z e-y j ' Dolgo izločevanje teh delč-lij^ Imelo kot posledico preo. lij,,1 teh elementov v druge ele-L' ^ tem so se dejansko ures-^ sanje srednjeveških alki-i|jl - Vsa «atomska» teorija teli tem pojavu.
Ijo ki jih loči v odnosu z njihovo I teža dveh atomov helija nižja velikostjo, kot razdaljo med zem-1 ljo in soncem. Na ta način ne grešimo, ako trdimo, da predstavlja vsak atom nek neizmerno mali planetarni sistem kot je sončni, okrog katerega se vrti naša zemlja.
Jedra niso samo neizmerno mala, marveč tudi neizemrno strnjena, tako da posedujejo velikansko silo, ki drži tesno skupaj protone in neutrone. Naravno je torej, da bi mogel človek razpolagati z velikanskim virom energije, ako bi zagospodaril nad silo, ki veže jedra atomov. Po tej poti so torej pred nekako tridesetimi leti krenili mnogi znanstveniki vseh dežel.
Predvsem so si mislili, da je treba spremeniti atom določenega e-lementa v atom drugega elementu, skušajoč razčleniti jedro, ki vsebuje energijo. Prvi poskus take vrste ni rodil praktičnih pozitivnih rezultatov, ampak je pokazal energijo ki se jo more iztrgati atomu. Z zamotanimi poizkusi je angleškemu učenjaku Cockroftu uspelo dodati atomu litija (tri protoni in elektroni) atom vodika (1 proton in elektron). Prepričan je bil, da bo iz tega izšel atom berilija (4 protoai in elektroni). Prišlo pa je do popolnoma nasprotnega rezultata: atom litija se je v resnici spojil z atomom vodika, toda razbil se je na dva dela in sta nastala dva
svoje posebnosti in im znanih in ozna-V,v Jeznih elementov sestavlja
O^adi ù ** dobro C1* t
' , ' kateri jo ne samo naše zem-H ,rveč vesoljstva. Razlika med ^nienti je, da njihovi atomi \<j(j ®*če sestavljeni in se razli-iV elementa do elementa. Vij? atom ima enako število i) n°v» (ki so pozitivnega zna-V*a «elektronov» (ki so nega-” značaja). Pozitivni protoni
teže atoma berilija in vodika, medtem ko sta se oba atoma litija odbijala z velikansko silo eden daleč od drugega: ta energija ni bila drugo kot del materije litijskega atoma, ki se je spremenila v energijo!
Zmerilo se je tudi količino pridobljene energije: po Einsteinu se je ujemala obsegu uničene materije, pomnožene s kvadratom svetlobne hitrosti t. j. s 300.000 krat 300.000. Tako se je dosegla grozna energija. Ako bi na ta način uničili vsako leto 5 ton zemeljske materije, bi mogli razpolagati z energijo ki bi zadostovala za pogon vseh industrij sveta. Vse to ni nič, ako pomislimo, da zemlja tehta v tonah številko, ki se piše: ti z 21.1 ničlami! Treba bi bilo nekaj tisoč let, da bi se teža zemlje zmanj-1 Sala v neznatni količini.
Na vsak način pa je proces za j pridobitev atomske energije zelo | drag, nevaren za življenje učenjakov in zelo težak, ker so za razčlenitev atomskega jedra potrebni «nevtralni» delčki t. j. pravcati | neutroni, ki jih je zelo težko pridobiti. To pa zaradi tega ker pro- j ton, n. pr. ne more priti do atomskega jedra, ker ga «na periferiji» 1 ustavijo negativni elektroni, ki ga ujamejo in se z njim spojijo.
FRANC BOHISEVIC (Nadallevanie sledi)
M vik
=~*»M
I. PAVLOV: VEČER NA VOLGI
nastane
Spominjam se slike: iz morja moli osamljen otok, pokrit ves in ves z visokim baldahinom. Otok je pač otok: jezera, reke, ravnine, gorovja ... Baldahin pa nosijo štirje stebri, eden teh je zataknjen v najvišji vrh maroškega gorovja Atlasa. Raz baldahinove strebe vise na nitih (morda so vrvi?) veselo sonce, dolgočasni mesec ter bolj ali manj svetle zvezde tudi niti (ali vrvi) so daljše ali krajše. No, tako so si predstavljali svet stari Egipčani! Bil jim je ploskev, ki je je na robeh konec. Pokrit je bil z nebom, katerega je — seveda v zabavo in korist človeku! — viselo nebroj nebesnih teles, kakor vise o božiču bonbončki na vejah razsvetljene jelke.
Tudi Mojzes, to je «iz vode potegnjeni», sin judovske matere, je videl svet nekako enako. Duhovno in verjetno tudi telesno močno nad-kriljujoč svoje sodobnike (kakor ga je upodobil slavni Michelangelo), je bil mož podkovan z vsemi zakladi egiptovske in vzhodne modrosti svojega časa; iio osvoboditvi svojega rodu iz egiptovskega suženjstva, je mogel zaradi visokega ugleda, ki ga je užival med rojaki,
Pogovor stavkajočih delavcev
Na Šentjakobskem trgu za cerkvijo se je sončila velika gruča mož ter živahno debatirala. Bili so to stavkajoči industrijski delavci. Neopazno sem se jim približal z namenom, da bi prisluhnil njihovim pogovorom. Nisem imel nameTia se z njimi spustiti v pogovor^ker nisem nobenega osebno poznal. Toda moj poizkus se ni posrečil, kajti takoj so se zavedli, da sem Jim pridružil s kakim posebnim
(S
Iv. s*at
,, m» (brez električnega naplavljajo jedro atoma, med-5jl, ,Elektroni ostajajo «na perito ‘n se vrte z velikansko naie ^Pravijo milijone in mi-, kilometrov na sekundo) oko-iedra Vsi 92 elementi, ki '<lJlajo vesoljstvo, imajo vsak itJQ število protonov. Število e-je vedno enako številu *1 8°v tako da ne more obsta-Vi 1,1 s številom protonov in Silvov, ki bi se razlikovalo.
neutronov pa nima tolike 'bi 1 in se more razlikovati, ne \{V hajmanjši meri spremenilo hJ* lastnosti atomov.
Air te razdeljujemo v točni “niči na podlagi števila prozio 'Ih elektronov), ki sestavah 8t°hie. 92 elementi se začen-■>H) v°dikom (ki je najlažji ele-
V	’ *1 ima en proton in en e-
nato imamo helij z dvema J|, tia in dvema eketronoma, fy||, 'temi protoni in elektroni,
V	3 štirimi in tako dalje do H) .! *tl jih ima 82 ter do najte-\ Centov: urani ja z 92, ne-Ji | 3 93 in plutonija s 94 pro-'< i8 elektroni (poznanih elemen-i jjZ in ne 94, ker sta elementi) j n 87 protoni še nepoznana)
’ sestavljena iz dveh proto-
namenom. In takoj so me začeli ob slpavati z najrazličnejšimi vprašanji: od kod da sem, kje da delam, če morda tudi Jaz stavkam m podobno. Vprašanj ni bilo ne konca, ne kraja. Skoraj sem se naveličal odgovarjati. Potegnil sem iz žepa list «Unità» in ga poskušal čitati.
Nekdo izmed gruče je tedaj polglasno rekel svojemu bližnjemu: «Ta mora biti naš. Zdi se mi, da sem ga že videl v Ljudskem domu». Drugi pa mu je odvrnil: «To, če si ga videl v Ljudskem domu še ne pomeni, da Je naš, saj je baš tam resnično leglo najnevarnejših elementov, ki se pod raznovrstnimi krinkami poskušajo vrinjati med nas z namenom, da bi delali razdor mea nami.»
Daši sem poskušal še nadalje o-stati tiho, mi vendar vest ni dala miru dokler Ju nisem prekinil rekoč: «Govorite o menj kaj? Morda želite vedeti kdo sem?» in povedal sem Jim po kaj sem prav za prav prišel na Šentjakobski trg. Povedal sem Jim, da bi rad zvedel za njihovo mnenje o stavki ter kaj sodijo o titovcih, ki preko svojega radia i preko raznih njihovih publikacij rovarijo proti stavki. Ni bilo treba dvakrat staviti tega vprašanja. Skupina me Je takoj obkrožila in odvezali so se jeziki. Med vsemi je bil najbolj zgovoren možicelj srednjih let. Dejal je, da je zaposlen v tovarni strojev že od svoje mladosti. Pripovedoval Je: «Vi delate v «Ljudskem domu». Vidite že kot mlad začetnik sem podpiral Cirilmetodovo družbo,
je vzdrževala svojo šolo tam kjer je danes tiskarna titovcev. Potem je prišla prekleta doba fašizma in vsi naši prispevki so bili zaman. V zgradbi ki je bila zgrajena z našimi žulji se je šopiril raznarodovalni fašizem. Mi pa se ji nismo smeli niti približati... Za tem Je prišla vojna in ono strahovito bombardiranje, katero bom pomnil, če tudi bi živel še sto let. Tedaj je bila od bomb porušena tudi Ciril-metodova šola. Za tem je prišla svoboda in začeli smo znova graditi tisto hišo. Dajali smo prispev-
Vidite, oni danes neprestano govoričijo po radiu, pišejo v njihovih listih o stavki ter poudarjajo, da je stavka manifestacija italijanskega iredentizma ter «vidalijevske frakcije». Zakaj to delajo? To delajo zato, ker ne vedo, kako bi o-prali svoje madeže pred jugoslovanskimi narodi, ki se vprašujejo: čemu to, da so zgubili ves ugled pri tržaških delavcih. Oni razvijajo svoje zmotne doktrine samo zato, ker so zakleti sovražniki enotnosti delavcev. Po njihovem mnenju, je nujno, da v Trstu vladata vedno
ke, delali smo prostovoljno ter vsestransko podpirali.. Tisti, ki so nas takrat vodili, so nam obljubljali «ljudski dom». Danes pa vidimo kakšen je ta ljudski dom in kdo v njem gospodari...
Prekinil sem ga, rekoč: «Oprostite prijatelj, dejal sem, da bi rad zvedel za dejansko mnenje o sedanji stavki ter o vlogi, ki jo v njej igrajo oni iz Kopra. Ni časa za to, da bi ponavljali zgodbo o ljudskem domu».	»
«Počakaj tovariš» mi je odvrnil možicelj, «saj bomo prišli tudi do tega». Hotel sem najprej povedati, kako so nas tisti ki danes razbijajo stavko potoni koprskega radia, ogoljufali ze tedaj, ko se je šlo za ljudski dom. To se pravi, da tisti ljudje ne znajo delati drugega ki nego goljufati delovno ljudstvo
mržnja in razdvojenost med delavci. Vidite, oni zagovarjajo prav iste cilje za katerimi stremijo vsi kapitalisti in imperialisti. Toda verjemite mi, naj še tako trobijo, naj dajejo svojim aktivistom in pristašem še tako mastne plače in nagrade, pri nas ne bodo nikoli več deležni nobenega zaupanja.»
«Dovolite prijatelj», sem ga spet prekinil, «kako mislite o stavki kot taki? Je-li res potrebna stavka? Ali bi se ne dalo priti do kakšnega drugačnega zaklljučka?
«Da potrebna Jel Stavka Je edino sredsvo s katerim bodo prisilili naše izkoriščevalce, da bodo klonili. Zaman so bile vse zahteve in grožnje s stavko. Delodajalci so ostali pri svoji trditvi. Uverjeni so bili, da bi do resne stavke ne moglo priti v Trstu zaradi političnih
nasprotstev. Zato so upali, da bo baš razdvojenost koristila njihovim težnjam. Tokrat se pa to ni zgodilo, ker je ves delavski razred enoten v svojih zahtevah. Vsi delavci smo spoznali, da ni to nobena politična oziroma avanturistična špekulacija, ali manever gotove stranke marveč pravična zahteva po zboljšanju življenskega položaja delavcev.
Medtem se je bila skupina stavkajočih ztfatno povečala in je vz bujala pozornost ne le pri tistih, ki so se sončili na Šentjakobskem trgu, marveč tudi pri «čuvarjih javnega reda* ki so se tam blizu sprehajali. Približali so se nam ter zahtevali, da se odstranimo. Nismo namreč imeli dovoljenja, da bi javno komentirali o stavki. Eh, zU' la svoboda, kje si? ...
In odstraniti sem se moral tudi jaz, ne da bi Sentjakobčani povedali svoje mnenje, ki bi brez dvoma tudi druge zanimalo.
Napotil sem se proti Goldonijevem trgu, kjer sem se znova pridružil skupini pogovarjajočih se delavcev. To so bili po večini mlajši ljudje, le par je bilo starejših možarkarjev, od katerih Je zlasti eden bil zelo razgiban. Evo kaj sem ujel Iz njegovih ust:
«Trst Je lepo in bogato mesto, j Ce se sprehajaš po ulicah lahko vi-1 diš vsepovsod bogate z najrazličnejšimi dobrotami preobložene izložbe. Lahko utegneš celo misliti, da v mestu vlada pravo blagostanje. Po mestu se sprehajajo lepo oblečene parfumirane dame, da ko Jih srečas, ti skoraj sapo vzame opojni vonj. Po gladkih asfaltiranih cestah neprestano drči nešteto avtomobilov, od katerih so nekateri najmodernejše vrste in brzijo popolnoma tiho, le od časa do časa zatrobijo, kot bi zaigrale orgije na cerkvenem koru.
'Z raznovrstnimi dobrotami nakopičene izložbe, najmodernejše limo-zine, razkošni plesi po nočnih klubih so za ljudi, ki ne poznajo pravega Trsta, ki niso pravi tržačanl
in ga tudi nočejo poznati. Blagostanje je za ljudi, ki «zaslužijo» dnevno na desettlsoče in na stoti-s oče lir na račun delavcev, kateri zaslužijo desetkrat stokrat, tisočkrat manj. Raj na tem svetu Je za ljudi - pijavke, ki nočejo spoznati ljudi-delavcev.
Pristopi v skupine delazmožnih ljudi, mož in žena, ki se sredi dneva potiskajo ob hišne stene v prek-sončnih krajih mesta ter iščejo sonca, da se vsaj malo brezplačno ogrejejo; vstopi v zakotnejše ulice mesta v stare, nezdrave in vijugaste hiše, kjer ni razkošja, ne blagostanja, ne «raja», pa se koj prepričaš, da v Trstu ni blagostanja za pravi Trst, kajti Trst Je velik, a blagostanje v Trstu je le za malo, malo peščico ljudi.
In zakaj bi se ne zabavali, saj imajo za to vse pogoje.
Trideset družin v Trstu «zasluži» (kako namreč?) na leto toliko, kot triinštirideset tisoč delavcev, tehnikov in uradnikov. Torej toliko kot vsi tisti, ki stavkajo že to liko časa. Kdo ima potemtakem prav, stavkajoči ali tisti, ki so krivi, da se stavka vrši?
Kapitalist Frlgessy ima trideset milijard, Cosulich 29, Parisi 27, Stock 23, Trakakis 19, Pisani 17 in bratje Ferro 14 milijard. Koj za temi pridejo na vrsto razni Modiano, Spiropulo, Segre, Veneziani, Econo. mo, Ara, Tripcovich, Martlnoltch, Hausbrandt, Salvador in drugi. Tl in drugi manjši industrije! imajo ka. pital nad 500 milijard. Ce bi n. pr, Frigessy ali Cosulich razdelil svoj «zaslužek» med vse prebivalce tržaškega mesta, bi torej vsak posamezen prebivalec prejel okrog 130 tisoč lir! Ce bi pa vsi magnati Trsta razdelili med tržačane svoj «zaslužek», bi vsakdo prejel več kot po en milijon in pol! Samo od interesa po 10 odst. «od zaslužka» bi vsak prebivalec mesta dobil letno približno po 170 tisoč lir!
Iz vsega tega lahko zaključujemo s tem da bi se s «zaslužkom» tridesetih velclndustrljsklh družin, prav lahko preživljalo triinštirideset tisoč delavcev, tehnikov in u-radnikov.
To je torej pravo lice mesta; to Je resnica o Trstu!
Se bi bil govoril možakar, da bi ne bila pridrvela «Emergenza» In razpodila vse, ki so ga poslušali.
ustvariti kult, veljaven pri Judih se danes, po 3000 letih; kult, iz katerega je pred se ne 2000 leti izšla krscansKa vera; kult, po katerem je Jehova Elohint edini in vsemogočni bog, obdarjen z vsemi dobrimi ui* ziemi lastnostmi tedanjega primitivnega človeka, ustvaril» ves svet in vse ostalo z golo besedo «Bodi!», in to točno v sestih uneh, da je mogel sedmi dan iMJČivati.
V 2. stoletju pred našim štetjem je deloval v Aleksandriji, znanem sredscu znanosti in umetnosti starega veka, Grk Hipparchos iz Ni-ceje., Niso mu bili na razpolago niti najenostavnejši daljnogledi, kaj šele moderne zvezdarne. Kljub temu je skušal dognati pot Sonca in Meseca okoli zemlje ter njihovo velikost; sestavil je celo seznam zvezd — stalnic — vse seveda, v kolikor je mogel videti s prostim očesom.
Bolj se je znal uveljaviti Egipčan Clavdij Ptolemej, ki je tudi deloval (v 2. stoj. po n.št.) v Aleksandriji. Izpopolnil je Hipparchove in izsledke izdelal preglednico (tabelo) za izrašunanje sončnega in luninega premera.
Osnova obema imenovanima učenjakoma, ki sta postavila prve temelje zvezdoznanstvu (astronomiji), pa je mojzijanskl nauk o stvarjenju sveta. «Ptolemejev sistem» je trdil, da je Zemlja nepremično središče «stvarstva», to je vsemirja (universum), čigar skranjna meja je obzorje (tirmament), ki se zavrti v 24 urah enkrat okoli Zemlje; na nebesnem obodu so pritrjene zvezde stalnice, medtem ko so premičnice (planeti) pritrjene na lastnih kristalno prozornih obodih, ki se premikajo sami zase neodvisno drug od drugega.
Ta preprosti sistem seveda nikakor ni mogel zadovoljevati velikih duhov. Ptolomejev ugled pa je bil tolikšen, da je popolnoma za-temnjeval vse domneve drugih grških zvezdoslovcev (astronomov), ki so že tedaj smarali, da je središče vsemirja ne naša Zemlja, temveč Sonce, kakor tudi da se vrti Zemlja okoli Sonca, ne pa o-bratno. Uveljavitvi Ptolemejevega
verskim dogmam in ogrožala njihove temelje.
Ne bomo se torej čudili, da je Mojzes-Ptolemejev zakon veljal dolga stoletja kot edini — vse tja do Kopernika.
Nikolaj Kopernik (1473-1517), rodom Ceh, Je bil seveda duhovske-ga stanu, saj ostalo človeštvo tedaj ni imelo dostopa v šole. Ze kot dijak se je posebna zanimal za matematiko in astronomijo. Misli nekaterih starogrških mislecev o vrtenju Zemlje okoli same sebe in okoli «osrednjega ognja» ( = Sorca!) so mu dale spoznati nesmiselnost Mojzes-Ptolemejevega sistema, kakor tudi dejstva, da se da popolnoma
MILIVOJ DOLANC
filili
Nikolaj Kopernik
sistemu in zatret ju vsakega drugega nauka je zelo pripomoglo krščanstvo, ker se je Ptolemejev nauk povsem skladal z mojzijanskim naukom o stvarstvu, ki je bil osnova krščanski veri Tudi se je prava astronomija kmalu izprevrgla v astrologijo, ki je ozvezdja vpregla v vražarstvo. V zvezi s tem ne smemo pozabiti besed cerkvenega oče-ta Evzebija iz 4. stol., da kristjani «ne omalovažujemo znanja iz nevednosti, temveč iz zaničevanja njegovega povsem nekoristnega dela .. .». Svet, ki so ga vladali taki nazori, seveda nikakor ni bil primeren za znanstvena raziskovanja in še celo taka, ki bi nasprotovala
Izak New ton
naravno pojasniti premnoge neja-snosu istega, aito postavimo nul sreuisce vsenurju ne zentijo, temveč sonce, svoja uognanja, s katerimi je v kan zavrget Mojzes-Ptoiemejeve sicer lepe, a vendar ic — bajke, pa je Kopernik objavil šele preu svojo smrtjo, aa bi mu ne bno treba končati «a — čarovniški grmadi.
Kopernikovemu mnenju se je pnui uzu Italijan CsUlliCO Vallici iluo-i-lo*2). z-a njegovega živi jetija je rtotaitoec Lippe rshey iznašel wtiU8) ieco (povečevalno steklo, lente). Ko je vallici obeiouann svoja prepričanja o vsemirju v oonki uvogovora med Ptolomejevlm vernikom in pristašem Kopernikovih znanstvenih ugotovitev («Dialoghi ai due massimi sistemi del mondo», ltidžJ, je moral — o« let , star! — pred posebnim inkvizicij-I skim sodiscem v Kimu na koiemh preklicati svoje znanstveno utemeljeno prepričanje, da se je rešil vsaj smrti na grmadi, i>a čeprav je ostal do svoje smrti pod najstro-zjim nadzorstvom inkvizicije najprej v ječi, pozneje na lastnem domu.
Istočasno je Nemec Johannes Kepler (1571-1630) ugotovil tri zakone, od katerih prvi trdi, da je pot, ki jo napravijo premičnice okoli Sonca elipsa ne pa krog, kakor je menil Kopernik. Kepler je tudi spoznal, da povezuje vse ozvezdje neka sila, ki jo je sicer slutil v Soncu, ni je pa več utegnil znanstveno utemeljiti. Tudi je Kepler s svojimi raziskovanji pripomogel, da je bil daljnogled tako izpopolnjeni, da ga po pravici smatramo kot izumitelja astronomskega daljnogleda.
Koperniku in Keplerju je sledil nov duhovni velikan, Anglež Isaalc Newton (1643-1727). Z veje na zemljo padlo jabolko ga je dovedlo na misel, da mora posto jati neka sila, ki je povzročila j»dec jabolka na zemljo. Razmerje med jabolkom in Zemljo je prenesel na razmerje med Mesecem in Zemljo in ugotovil .. .
(Se nadaljuje)
i
t
i
i
I
f
l.
a
i
o
Valentin . Rataj e v
10. nadaljevanje
t ^ion se n, ganil z mesta, pač je grozovito zatopotal s škornji *t Froska je naslonila glavo na lonec, nasajen na plot, in se •krt**8 0,1 smeha.
«Mi ^ to? — i* stro8° vprašal Sem j on.
«>1 la Ivasenkovih».
»Lej
je pred vojno pasel klembovske krave?» si, saj mu takrat ni bilo več kakor trinajst let! Naj reče

Cvo, h°če: medtem, ko smo mi štiri leta trobili svojo, so se vsi , «h» ‘ Cantili. Ali že dolgo hodiš z njim?»
L bo*?es Prvič» — je sramežljivo reklo dekle. — «Se kakšni dve f Ih,/1 hodila z njim, nato bom videla, nemara se poročim» — ^ Po premisleku.
»hfis u P» si tl, rdečelaska, potrebna?!
»RtirT1 rde<elaskas.
»Ro,.1* »«T»
<Leit8nì*va sem».
1 J«! Tt st p*6 v življenju videla že mnogo kostanja!!
«Hm, videla. Neki mornar z ladje «Alamaz» iz mesta Odese je prihajal na dopust k Remeniukovim — še dandanašnji se suče okrog Ljubke — ta je dekletom prinesel morda poldrugi ali kar dva puda kostanja».
Sem j on je sède! pred hišo in zvil cigareto.
«Cuj, Frosja, sèdi! Posédiva malce. Malo prej se je vrnil stari Tkačenko iz Balte. Z njim pa je na vozu sedel še nekdo drugi. Alj ga poznaš?»
«V raztrganem plašču?»
«Da».
«Tega so nedavno vzeli za hlapca».
«Videti je, da ni iz našega kraja».
«Ni. Tega je stari Tkačenko našel nekje na poti, ko se e vračal z bojišča. Ali je s Poljskega ali od koder koli. Nekaj takega kakor begunec. Je tudi vojak. Njegovo pokrajino so zasedli Nemci. Ni se imel kam vrniti.»
«Koliko je ta vojska prinesla nesreče!» — je vzdihnil Semjon.
Brat in sestra sta še malo posedela, nato pa zehaj« odšla v hišo. Ze je bilo jutro. To noč nista legla.
«Primišljujem,» — je pri kosilu rekel Semjon in stresle so se mu ličnice, čelo pa se je resno namrščilo — «premišljujem ali ne bi k Tkačenku poslal svate po Sonjo. Kako pa vi mislite o tem, mati?»
Mati je brez naglice s kruhom obrisala alominjasto žlico — odkar se je Semjon vrnil, so pričeli jesti z aluminijastimi žlicami — in je prav tako brez naglice obrnila k sinu svoj podolgovati, koščeni obraz.
«Rekla bom samo «hvala bogu» in nič več,» — je odvrnila naglo in se pokrižala. «Mar bo Tkačenko sprejel naše svate?»
«Bomo videli!» — je pomembno odgovoril sin in dvignil obrvi. «Lahko se zgodi, da jih bo sprejel.»
In v Kotkovi hiši so se začele priprave.
XIV. POGLAVJE
V svate
■JT o so mu ljudje povedali, da se je Kotko vrnil živ in zdrav z vojne v domačo vas, ni Tkačenko nič rekel. Kakor da se ga to ne tiče. Samo na njegovem obrazu so močneje izstopile drobne žilice, podobne vlakencem na pivniku.
Tkačenko se je bil zadnji čas naučil molčati. Vse dni se je bavil z gospodarstvom: sam je hodil v klet, postavil je nogo po narednlško predse, gledal, kako hlapec snaži in krmi konje, sam jim je dajal topnlčarsko mero ječmena, zlagal je les za novo kaščo, skratka, tru-
dil se je na vse načine okrog domačije, kakor da mora izpolniti čas, ki ga je zapravil v vojski. In vse to je delal molče, z nehlastno vztrajnostjo in tako natančno, kakor je pač natančen vojak, ki je služil čez rok.
Sele zvečer, ko je žena postavila predenj skledo sirovih štrukljev, pološčeno skodelico s smetano in posebno jedilno orodje — (Tkačenko je uredil svojo domačijo kar rta oficirski način) — in ko se je sama, kakor vedno skromno prislonila k vratom, — ni več vzdržal.
«Saj človek kar ne bi verjel, kaj vse se godi,» — je rekel in naglo skomignil z rameni. — «Pa je že tako, da nekaterim ljudem na fronti ne odbije glave na mestu, in drugi spet vso vojno do zadnjega dne presede na bateriji in se vsemu samo rogajo. Ce to ni neumnu!» — Tkačenko je postrani pogledal ženo. — «Nu, pa kako je zdaj: ali si ga je Sonjka že izbila iz glave ali pa še kar sanjari?»
«Zena si je s pestjo pomela oči.
«Kdo bi se danes izpoznal, Nikanor Vasiljevič! Tak čas je prišel, da so se dekleta osamosvojila».
«Mrha!» — je na vso moč revsknil Tkačenko in s pestjo zbil skodelico z mize.
Tisti čas je Semjon iskal svate, tako imenovane «staroste», in to ni bilo preprosta reč. To je bilo treba pametno izvesti. Res: lahko je kar takole brez premisleka povabiti kogar koli za svata, toda furiasti podpraporščak se nemara še pogovarjati ne bo hotel z njim in ga ne bo pustil v hišo. Izbrati je treba veljavne može, ki bodo Tkačenku všeč.
Po navadi izbirajo svate med sorodniki ali ženinovimi prija«.;:. Toda Semjonovo sorodstvo ni bilo ugledno.
Prijateljev je resda imel veliko. Toda vsi tl — namreč tisti, ki so se živi vrnili z bojšča — niso bili pripravni za kaj takega: šli so bili na vojsko kot prostaki in taki so se tudi vrnili; ko bi bil kateri izmed njih vsaj za šalo zaslužil korporalski trak!
Semjonu pa je v njegovih urejenih razmerah treba takšnih svatov, ob katerih se bo moral Tkačenko podobno obnašati.
Najmanj dva tedna sl je Semjon ubijal glavo in še ni vedel, koga bi ibzral. Naposled je sklenil, da najprej zaprosi prav tistega niornarja Careva, katerega je bil spoznal na preji in s katerim se je odtlej že lepo spoprijateljil. Nadalje bo zaprosil predsednika Vaškega sovjeta, boljševika Trofima Ivanoviča Remenjuka, ampak ne tistega Remenjuka, čigar vrt meji na vrt Ivasenkovih in tudi ne tistega Re-tttenjuka, ki je izgubil dva sina pri pešadtji — (na sploh se lahko reče, da je pol vasi samih Remenjukov) — marveč tistega Remenjuka, ki se je bil sedemnajstega leta vrnil iz dosmrtne ječe, na katero je bil
obsojen, ker je nekoč ubil orožniškega narednika.
Čeprav se je mornar Carev ta čas sam pripravljal na ženitev in -e hodil okoli ves zaskrbljen, vendar je brž pristal, samo da bi prijatelju storil uslugo in da ne bi zamudil priložnosti, da se poveseli na častitem svetovanju.
Semjon mu je natanko povedal vse, kar se je zgodilo med njim in Tkačenkom.
«Ej, živina! Pa kaj naj rečemo o takem govedu!» — je kar navdušeno vzklikal mornar. — «Tudi pri nas v črnomorski mornarici se je godilo tako. Veš, takšni falotje so bili med poveljujočimi, da ti ni preostalo nič drugega, kakor da ga mahneš s kopitom po glavi in pohneš v Cmo morje. Vsekakor! Toda nič zato, bratec moj, bo že po naše. Opravimo tt zaroke.»
Trofim Ivanovič Remenjuk, ogromen možak brez dveh prstov na desnici, brez očesa, ki se mu je bilo izteklo in namesto katerega je imel že davno zaraslo rano, zaradi česar je bilo to strašno lice videti docela slepo, — ta Remenjuk izprva sploh ni mogel razumeti, kaj želi Semjon od njega.

VSE JE BILO «PROSTOVOLJNO» — Ves potek in zmagoviti zaključek 20-dnevne sctavke industrijskih delavcev je za titofaši-ste, ki so se tokrat pokazali ne samo kot zvesti hlapci imperializma, marveč tudi tržaških magnatov — nedvomno nova in se Krepkejša zaušnica. Ta zaušnica ki so jim jo krepko prisolili tržaški delavci, jih še danes peče in boli, njen odmev pa je segel tja do razkošnih soban beograjskega trinoga. Lahko si predstavljamo besnenje -n rohnenje Tit-lerja, Krajgherja in ostalih pa7”" tcntiranih trinogov. Njihovi obil-f' vampi se kar stresajo od sane jeze in divjega gneva. VššT mobilizacija UDBe, mastno plačanih aktivistov, 20-dnevno nepretrgano lajanje koperskega radijskega ščeneta, obupni pozivi poklicnega špijona Sortola Petronio kvintali in kvintali živil, ki so jih ukradli izstradanemu prebivalstvu cone B — vse to jim ni prav nič pomagalo. Delavci so ostali enotni in strnjeni ter končno uklonili odpor tržaških veriž-mkov. Tudi odgovor Stavkovnega odbora, ki je odklonil ukradena živila je bil za titofašiste povsem nepričakovana zaušnica. Ta odklon jih je spravil v oči-vid-to zadrego. Kaj bo z nami, kaj bo dejal «paron» Titler, kam naj spravimo kamjone živil? tako so se obupno spraševati nade budni rokomavharji. In glej čudo — že jim je VU dobrohotno priskočila na pomoč in to v pravem trenutku. Carino je treba plačati, drugače ni dovoljen u-voz živil. Z naglo roko so tito-fašisti pograbili za to izredno priliko in se elegantno» izmazali iz zadrege. Denarja za carino ni in tako je živež romal nazaj v cono B. Prihranjena je bila žalostna «figura», da bi ti kamjoni živeža zaman čakali v Trstu na «odrešenje». Istočasno pa je ostala tito-fašistom lovorika «borcev proti imperializmu». Glejte — je na vse pretege vpil pobesneli Primorski— VU nam dela ovire ker se borimo za delavce. Torej nismo zavezniki imperialistov. Res krasna prilika za titofašiste, da so se lahko pokazali kot «dosledni revolucionarji». Z enim zamahom so hoteli pač ujeti dve muhi. Toda vsa komedija uvoza, izvoza, carine in «ovir» je bila preveč naivna, da bi ji tržaško delavstvo nasedlo. Ker se jim je tudi to ponesrečilo so poskušali s «kvar-tinčkom» vina in kosilcem v coni B. Toda tudi to ni imelo za-željenega uspeha. Titofašisti pa niso omagali, lovorjev venec «revolucionarnosti» je bilo treba na vsak način ohraniti. Odklon živil je bil pač krepka zaušnica. Ker je v coni B vse «prostovoljno» in to od prostovoljnega» stradanja pa do «prostovoljne» zbirke živil — so si titofašisti zamislili še «prostovoljne» proteste tamkajšnjega prebivalstva, ki je pod «skrbnim» nadzorstvom UDBe «prostovoljno» podpisovalo že pripravljene resolucije v katerih «protestirajo», ker niso hoteli sprejeti tržaški delavci ukradene hrane. S temi resolucijami so udbovci pač dosegli višek «prostovoljnosti».
SMRAD SE RAZŠIRJA — Oči-vidno je, da postaja špijonski smrad, ki ga širi že samo ime janičarja Bortola Petronia tako neznosen, da ga ne morejo več prenašati ne samo delovne množice, jnarveč niti titofašisti sami. Prav zaradi tega so bili titofašistični «kaporjoni» prisiljeni, da sežejo po raskuževalnem sredstvu, s katerim hočejo preprečiti, da bi se ta neznosni smrad še nadalje širil. V ta namen so se titofašistični gaulajterji preoblekli v togi «kontrolne komisije KP» in izdali neke vrste dolgoveznega in čve-kaškega poročila, v katerem hočejo prikazati poklicnega špijona in izdajico Bortola Petronia kot... nedolžno ovčico. Ti novo pečeni «komunisti» so «ugotovili», da Bortolo ni bil špijon, ni izdal tovarišev v zaporu itd. Ce je pač zagrešil «malo napako», da je podpisal podvržni akt, ni bil
kriv on marveč so bila kriva_______
njegova mlada leta, politična nezrelost, itd. Največja njihova laž oa je trditev, da ga KPI ni izključila. Na ta način ga hočejo torej popolnoma «oprati» in s tem razskužiti ozračje, ki smrdi po izdajaistvu in špijonaži. V svojem poročilu seveda previdno molčijo o dejstvu da je po prestani kazni, priporočil špijona Bortola ravnateljstvu Lloyda sam tržaški federale in sicer kot «zanesljivo osebo». Kdo je bil lahko za časa fašizma zanesljiv», o tem ni treba sploh zgubljati besedi. Očividno je, da se je za svoje važne «zasluge» fašističnemu režimu, prišteval med «zanesljive» • tudi zaupnik OVRE Bortolo Petronio. Seveda je za titofašiste Bortolo Petronio dragocena divjačina, ki jo je treba skrbno negovati in temeljto razkužiti, da ne bo več razširjala smradu izdajstva in špijonaže. Prav zaradi tega ga skuša «kontrolna komisija» prikazati kot «sliko lažeiji-ve gonje in žalitev s strani ko-minforma do vseh komunistov ki so ostali zvesti revolucionarni razredni borbi.» Prav rade volje jim prepuščamo take «zveste revolucionarje» kot so Bortolo Petronio, ki ga je obsodila celo njegova hči, tudi v bodoče edino le poklicni špijon in plačani izdajalec delavstva ter titofašistični zavedni sokrivec brezštevilnih umorov, trpinčenj in ropov na račun jugoslovanskih delavcev in kmetov. Kot takega ga bo ljudstvo tudi sodilo in obsodilo. Ko bo prišla njegova ura ne bo pomagalo nikako razkuževalno sredstvo, pa tudi če bi bilo to najfinejše znamke DDT.
mm*



■

H


19-dnevna stavka se je zaključila z zmago delavskega razreda
Enotnost je bila predpogoj za delavsko zmago
Razkroj fronte industrij cev - V nedeljo so se pričela nova pogajanja - Zaključek pogajanj v ponedeljek zjutraj Akcija solidarnosti je še vedno v teku - Plebiscitarna solidarnost podeželjskih občin - Besedilo sporazuma
Po 19-dneh težke, a odločne borbe, industrijskih delavcev se je v ponedeljek zjutraj zaključila stavka. S svojo odločnostjo m predvsem pa s svojo strnjenostjo in e-notnostjo so delavci uklonili trdovraten odpor male skupine tržaških magnatov ki so skušali do zadnjega trenutka ponižati, ne samo industrijsko stroko, marveč ves tržaški delavski ' razred. Toda to jim ni uspelo, kljub temu da so bili deležni neomejne podpore
vaio z isto vnemo in požrtvovalnostjo. Se nekaj dni po končani stavki so vedno poslovale menze za otroke stavkajočih. Široka ljudska solidarnost je še vedno v polnem teku, ker se prebivalstvo prav dobro zaveda težkih materialnih žrtev, ki so jih morali prenašati stavkajoči.
Plebiscitarna akcija solidarnosti pa ni zajela samo mesta in okolice, marveč tudi vse štiri podeželj-
ske občine. V tej stavki so naši
VU, policije protidelavskega tiska, kmetje dokazali svojo izredno za-
ki so se mu seveda pridružili tito- vest, politično zrelost in visoko raz-
iašistično časopisje, titofašistični plačani aktivisti in radio Koper.
Fronta industrijcev se je iz dneva v dan vedno bolj razkrajala. Dnevno so se množili primeri malih industrijcev, ki so sprejemali sporazum Zveze male industrije in pričeli z rednim obratovanjem svojih podjetij. Veleindustrij« so se pričeli končno le zavedati, da so vedno bolj osamljeni ter da bodo njihovi prvotni naklepi splavali po vodi. To vzdušje je torej prevladovalo v krogih tržaških magnatov, dočim pa je ostala delavska odločnost in enotnost neizpremenjena.
Tako je prišlo v nedeljo zjutraj do novih pogajanj med Zvezo industrijcev in sindikalnima organizacijama. Sestanku, ki se je vršil na sedežu VU, je prisostvoval tudi polk. Eddleman, ki je tokrat postavil povsem nove predloge, na podlagi katerih naj bi prišlo do rešitve zadeve. V primeru, da ne bi, prišlo do sporazuma pa naj bi se spor predal posebni komisiji ali celo neki vrsti razsodišča. Sindikalni organizaciji sta pristali na pogajanja in to na podlagi novih predlogov. Industrije! pa so hoteli, naj bi se spor takoj predal razsodišču. Nadalje so skušali potvoriti bistvo novih predlogov in tako ustvariti nove potežkoče za dokončno rešitev sjjora. Po dolgotrajnih debatah in zavlačevanju vele-industrijcev je bil v ponedeljek zju-
viti čut solidarnosti do delavcev v borbi. V tej stavki je prišla še posebno do izraza nerazdružljiva poveza med mestom in vasjo, med delavcem in kmetom. To je bil o-benem dejanski izraz slovansko -italijanskega bratstva, ki se je v tej borbi še bolj utrdilo. Zaman so bili vsi pobesneli poskusi in provokacije titofašistov, hlapcev imperializma in tržaških verižni-kov, da bi razbili to enotno delavsko - kmečko fronto.
Z neštetimi konkretnimi primeri so naši revni kmetje na vasi poka-
zali svojo globoko ljubezen in bratstvo do delavcev v tovarnah. Cim je bil ustanovljen osrednji Koordinacijski odbor za pomoč stavkajočim, so se pričeli ustanavljati slični odbori po vseh okrajih in vaseh. Sirom našega podeželja se je pričela širokopotezna nabiralna akcija ki je prodrla tudi v poslednjo obmejno vasico našega ozemlja.
Na Opčinah so požrtvovalni tovariši nabrali preko 38.000 lir in prilično 4 kvintale živil. Med stavkajoče z Opčin je razdelil krajevni koordinacijski odbor 56 zavojev živil. Gostilna Ravbar Meto pa je nekaj dni razdeljevala brezplačno po 6 kosil. Borbene Trebče so prispevale s preko 5000 lirami in 6 kvintali živil. Na množičnem sestanku, ki je bil v dneh stavke so stavkajoči Trebenci, z visokim čutom solidarnosti odstopili ves živež 'n denar delavcem, iz mesta. Nadalje se je zbralo okrog 60 vaščanov, kj so manifestirali po bližnjih vaseh in obenem nabirali prispevke. Tudi mala vasica Konkonel je dala 2075 lir. V Velikem Repnu so nabrali 4500 lir in nekaj živil. Prosek je prispeval 16.500 lir in živila, ki so bila razdeljena med revnejše družino stavkajočih v vasi. Padriče so dale nad 1000 lir in 2 kvintala živil. Tudi v Grojoadi so nabrali večjo vsoto in znatno količino živil.
Koordinacijski odbor za pomoč stavkajočim v Nabrežini je nabral do 21. t. m. in sicer v nabrežinski in zgoniški občini skupno vsoto 126.195 lir in 351 kg živil. Odbor je razdelil denar in živila med stavkajoče iz okraja. Za to solidarnostno akcijo jet razen prebivalstva prispevala tudi ogromna večina nabrežinskih trgovcev ih obrtnikov. Poedkie vasi pa so prispevale kakor sledi’ Nabrežina - center lir 13.650, Nabrežina - kamnolom 2450 delavci zaposleni pyi občinskih delih 12.300, Križ pri Trstu 13.965;
Mali Repen 1900 lir in 46 kg. živil, 96 kg živil; Prečnik 5050 lir in Zgonik 6.050 lir; Salež 2600 lir in 49 kg živil; Sempolaj 800 lir, Gabrovec 5760 lir, Devin 4400 lir, Stivaci 4350 lir; Praprot 2680 lir in 52 kg živil; Medjavas 2400 lir; Briščki 1650 lir, Trnovca 220 lir; Samator-ca 76 kg. živil.
V tej plemeniti akciji sta dali svoj znaten doprinos tudi dolinska in miljska občina, o kateri pa ni-
smo še prejeli podrobnejših podat- I rosti 24 lir.
redno nakazilo vsem svojim delavcem. To izredno nakazilo se določa za delovni dan in se bo izenačilo po uri normalnega pogodbenega urnika. Nakazilo znaša za: moške z nad 20 leti starosti 48 lir; ženske iste starosti 40 lir; moške od 18 do 20 let starosti 44 lir; ženske iste starosti 32 lir; moške od 16 do 18 let starosti 36 lir; ženske iste starosti 28 lir; moške pod 16 leti staristi 24 lirj ženske iste sta-
Ali smo v dobi
srednjeveške
inkvizicije?
kov.
kazilo bodo
— b) To izredno na-pričeii izplačevati z
Katehet Jože Prešeren je nedavno poskusil svojo srečo, da prisili dijake slovenske trgovske šole v čase srednjeveške inkvizicije in «izobčenj». Kot profesor teologije in ker ga pokriva duhovniško oblačilo je mislil, da bo to vplivalo na mlade, še nedorasle, dijake. Hotel je potegniti dijake za seboj, da bi kot on stopili po poti klevetanja Sovjetske zveze in naprednih delavskih in demokratičnih sil, da bi se pridružili proklestvu, ki ga je poslal Vatikan proti komunistom. Zabičal je vsem, da ne smejo čita-li «komunističnega tiska», ker pade sicer po njih proklestvo.
Zlagani farizej, Jože Prešeren pa se je zmotil, ko je mislil, da je nedorasle dijake mogoče terorizirati in jih terjati nazaj v srednji vek. Zmotil se je, če je mislil, da je srednjeveška ropotarnica današnja atomska bomba. Kot je atomska bomba končno -naredila največji poplah prav v Združenih državah, ki so mislile z njo prestrašiti Sovjetsko zvezo, tako so dijaki odbili klevete in pretnje tega me.še-tarja v duhovniški obleki in ga pozvali naj izpremeni svoje mišljenje.
Tako mu je odvrrtilo 32 dijakov od 34 prisotnih.
tedenski
HOLEDARČ&
Sobota 25 Valburga
Nedelja 26 Vikor
Ponedeljek 27 Gabrijel Sreda 1. marca Albin Četrtek 2 Pavel Petek 3 Benjamin	,
Povprečna dolžina dneva 1' 1 6 min.
Vremenski pogovor:
Ce konec svečana (februarja* * brije dobre letine up zasiie-||
Zgodovinski dnevi:
26. 2. 1943. je padel narodni i Janko Premrl - Vojko. ’
ko. '(•
1. 3. 1809. se je rodil Priden* -■*» id»«? Me
pin genialni poljski skladw-jrw 2. 1824. se je rodil Smetana ,1*1«
drich, češki narodni
. l -i
skladat* U|
RADIO
tl
TRST II.
Nedelja: 9 Kmetijska	ftj’’
12.15 Od melodije do melo*) j Jt Glasba po željah; 19 Pogovor no; 20 Z narodno pesmijo J* veniji; 21 Z domače knjižne P° 1"»«
Ponedeljek: 13 Iz češkega S* ( J
nega sveta; 18.30 Glasba raz*1 | (
rodov; 21 Čajkovski: Siml ,jjlh 5 v e molu; 22.15 Večerne mel želja11:
Torek: 13 Glasba po
I I
Angleščina po radiu; 20 jjj
koncert tenorista Dušana 21 Vzori mladini: Iz teksti10 d us tri je; 22.08 Lahka glasba-Sreda: 13 Iz češkega gl a8*1
Besedilo sporazuma
Objavljamo v celoti besedilo sporazuma, ki so ga dne 20. t. m. podpisale Zveza industrijcev, Zveza enotnih sindikatov ter Delavska zbornica:
~ 1. člen — Sindikalne organizacije smatrajo s podpisom tega sporazuma urejen sedanji spor ter s spodaj navedenimi določbami proglašajo konec stavke industrijskih delavcev.
2. člen — a) Industrijska podjetja, včlanjena v Zvezi industrijcev tržaškega področja, bodo dala iz-
SLAVNOSTNA PROSLAVA 32. OBLETNICE RDEČE ARMADE
Ne dopuščajmo, da bi lilovci prodali naše prebivalstvo
v četrtek zvečer je bila v Kinu ne z vso silo prihaja na dan. ob morju slavnostna proslava 32. ; Diskusija v občinskem svetu, kjer
obletnice Sovjetske armade. Govorila sta tovarišica Marija Bernetič-Marina in tovariš Vittorio Vidali.
Dvorana Kina od morju je bila prepolna poslušalcev, ki so z zanimanjem sledili izvajanju obeh govornikov. Tov. Marina se je predvsem dotaknila velike vloge, ki jo.
Saztm^Še11? zadnjem Seneku je Rdeča arnlada Uigrala v ji. sve-
pa so skušali industrije! sabotirati uspešen zaključek zadeve in to v pogledu vajencev, ki jim niso hoteli priznati nikakega poviška.
Končno pa je prišlo do sporazuma tudi v tej točki in Stavkovni odbor je lahko proglasil konec stavke.
Plebiscitarna solidarnost
Cim so industrijski delavci, po 19-dnevni stavki ponovno nastopili delo, je bila še vedno v polnem razvoju širokopotezna akcija solidarnosti s to delovno stroko. Po vseh'sektorjih, mestnih predelih in podjetjih so pooblaščenci Koordinacijskega odbora zbirali prispevke v denarju in živilih.
Kot za časa stavke tako je ljudstvo tudi po zaključku iste, prispe-
tovni vojni in prav jposebno v osvoboditvi Jugoslavije. Ožigosala je stališče titofašistov, ki skušajo zanikati vsem prav dobro znana dejstva, da je bila pomoč Rdeče armade odločilna za osvoboditev Jugoslavije izpod nacističnega in fašističnega suženjstva.
Tovariš Vidali je v svojem daljšem govoru poudaril dejstvo, da je Rdeča armada, armada delavcev in kmetov, armada junaških sovjetskih narodov, armada osvoboditeljica in armada, ki s svojo hrabrostjo in nepremagljivostjo budno čuva mir in demokracijo v svetu.
Poleg tega se je tov. Vidali dotaknil perečega vprašanja, ki je danes na dnevnem redu v Trstu. Govoril je* o nesramnem barantanju Tita in De Gasperija, ki da-
LJUDSKA PROSVETA
NEKAJ NASVETOV našim knjižničarjem
Vsako prosvetno društvo ima danes že svojo večjo ali manjšo, lepše ali slabše urejeno knjižnico. Vse to je seveda odvisno od knjižničarja, ki jo vodi. Zato naj se vedno določi za knjižničarja tovariša ali tovarišico, ki ima predvsem ljubezen do knjige, ki knjigo ljubi in ceni, ter zato ravna z njo, kot s svojo na j bol šo prijateljico.
Seveda, če je le mogoče, naj bo knjižničar tudi literarno naobražen, da pozna pisatelje in njihova dela ter tako lahko vrši tudi važno nalogo vzgoje med narodom.
Knjižničar se mora seznaniti s člani knjižnice. Spoznati mora njihovo stopnjo izobrazbe ter temu primerno razdeljevati knjige Važno je da ne dajemo bralcem pretežkih knjig, tako da jih že v začetku odvrnemo od branja, temveč jih le počasi, stanu in izobrazbi primerno, privedemo do knjige.
Mladini, ki rada čita pustolovske stvari, bomo nasvetovali dela o junakih revolucije in domovinske vojne, o izumiteljih in raziskovalcih in potopisna dela.
Predvsem je važno, da vsakemu bralcu knjigo, ki je po tvojem mnenju zanj primerna priljubiš. Ne smeš pa nikoli knjig usiljevati, temveč moraš bralcem pustiti prosto izbiro, katero moraš le pametno voditi.
K težjemu branju moraš voditi le postopoma. Vzbuditi moraš v bralcu zanimanje za tekoča vpra-
šanja, gospodarskega, političnega in kulturnega značaja. Navaditi moramo bralce na resno čtivo umetniške vrednosti ter na razmišljanje in kjer je le mogoče tudi na razgovore o prečitanih knjigah.
Ko ti čitatelj vrne prečitano knjigo, pozanimaj se, ali mu je bila všeč, kaj mu ni ali kaj mu je posebno ugajalo. To je zelo važno, da spoznaš njegov okus in ga znaš v bodoče voditi v nadaljno čitanje.
V naši knjižnici ne smejo manjkati zgodovinska dela in knjige iz raznih poljudno znanstvenih podro-čijh.
Knjižnica naj bo v prosvetnih društvih na lepih in vidnih mestih, knjige razpostavljene tako, da si jih lahko vsakdo ogleda.
Posebej se je treba zanimati za one ki ne berejo in se pogovoriti z njimi posamič, približati se jim in jih pridobiti.
Najtežja in najvažnejša naloga knjižničarja pa je, da prikaže čita-tejem kvaren vpliv ki ga imajo posebno na mladino razni ilustrirani časopisi, kot so: «Grand Hotel», «Liala», «Bolero», «Intimità», «Luna Park», itd. ki pripravljajo človeka k plehkosti, otopelosti in k nagne-nju k seksualno kvarni pornografski čutnosti. Odvračajo ga od vsega lepega, odtujejejo ga naravi ter ubijajo v njem elementaren polet in ambicijo za prizadevanje k dobremu.
2. K, J.
so se znašli na isti liniji titofašisti, indipendentisti, italijanski nacionalisti in belčki nam dokazuje, da hočejo na vsak način «prepričati» ljudstvo, da je najboljša rešitev tržaškega vprašanja «statu quo», t.j. priključitev področja B k Jugoslaviji, upravna in gospodarska priključitev področja A Italiji in nadaljevanje anglo-ameriške okupacije.
Nihče od naših nasprotnikov noče umika okupacijskih čet, kar predstavlja sedanji edini izhod iz sedanjega težkega stanja. Titofašisti pa so preko svojega svetovalca Dekleve in preko svojega gauleiterja, Babiča nakazali, da so pripravljeni na žrtve» in- da se strinjajo z razkosanjem STO v duhu anglo-ameriških riških imperialistov zapove kupčije med Titom in De Gasperijem. Ker se dogodki razvijajo z veliko naglico niso mogli več zamolčati svojega izdajalskega stališča napram STO in so mogli v omiljenih besedah povedati da so prodali interese Slovencev na področju A, kakor so demokristjani prodali interese Italijanov v coni B.
Danes je na podlagi edinega sedaj možnega izhoda nujna ostva-ritev široke ljudske fronte proti vsem sovražnikom ljudstva in imperialistom. Na tej podlagi bodo demokratične sile STO delovale.
Oba govora so prisotni pozdravili z burnim odobravanjem.
nadaljna dela. Morala bi si vsaj prej ogledati kakšno drugo primerno urejeno kopališče!
Torej Nabrežine! so sedaj v oziru preskrbljeni. Misliti pa je treba, da nabrežinsko občino tvorijo tudi pre-
dnevom ,oodpisa tega sporazuma in do dneva, ko bo stopila v veljavo italijanska pogodba, za katero so v teku pogajanja med prizadetimi organizacijami. Tega dne se nakazilo ukine ter bodo stopile v tem trenutku avtomatično v veljavo določbe navedene italijanske delovne pogodbe. — c) Ce ne bodo do 31. decembra 1950 sklenili pogodbe,, ki e navedena v odstavku b), se bodo sporne stranke ponovno sestale v januarju 1951. ter preučile položaj.
3.	člen — V zvezi z raznimi pogodbami določbami velja izredno nakazilo, ki je navedeno v 2. členu tudi v naslednjih primerih: dopust, splošni in medtedemki prazniki, božična nagrada, čas bolezni, nezgode na delu, nosečnost in čas poroda, nadurno delo po obstoječih določbah, odjpovedni rok in odpravnina za starostne delovne dobe, ki so zapadle po 1. januarju 1945: izvzeti pa so ugodnejši pogoji, vsebovani v posebnih pogodbah.
Izrednega nakazila v smislu 2. čl. ne bodo smatrali kot določbe največ je ugodnosti za izvajanje ita-lijanske pogodbe.
4.	člen — Zaradi stanja, ki je nastal kot posledica stavke, se sporni stranki sporazumeta, da bosta največ šest dni stavke smatrali kot predujem dopusta ter ga kot ta.
bivalci drugih vasi, ki tudi priča- I .	-
kujejo primernih kopalnic. Občin- | jj**®	del^cem in to na nji-
r.ki upravi svetujemo, da bi čim-prej resno mislila tudi na zgraditev sličnega — le da boljšega — kopališča tudi v Sempolaju, katero
bi bilo na razpolago tudi vaščanom iz Prečnika, Praprota in Trnovice.
Ferfolja Josip - David izključen iz KP
Celica KP STO Žnidaršič» je na svoji plenarni seji dne 31.1.50 po temeljitem preučevanju in natančnih ugotovitvah enoglasno sklenila, da izključi iz svoje srede Josipa Ferfoljo (Davida). Omenjeni človek ima namreč tesne stike s sovražniki Partije in je politično nevaren. Tem potom poziva vse tovariše, da pretrgajo vse vezi njim.
IZ NABREŽINE,
Občinsko kopališče
Pred časom so po dolgem pričakovanju odprli občinsko kopališče v Nabrežini. Vaščani so na kopališče čakali že dolgo časa, zlasti pa delavci ki še zdaleka ne zmorejo, da bi si doma postavili svoje zasebno, četudi skromno kopalnico.
Dasiravno je kopališče popolnoma novo in komaj dograjeno, se je vendar že pokazalo, da ni tako napravljeno, kot ga je bilo pričakovati. Kabine so mnogo pretesne in obenem tudi prenizke. To trdijo vsi tisti, ki se kopališča poslužujejo. Čudno je le da se tega dejstva
Pošiljke zavojev na Češkoslovaško
V skladu z nedavno uredbo Češkoslovaškega ministrstva za finance je odobrena dostavitev, brez vsakršne carine in do konca leta '30, zavojev s težo do 6 kg., osel in katere koti narodnosti, ki bivajo na Češkoslovaškem.
Zavoji ne smejo vsebovati luksuznih predmetov kot n. pr. nogavice naylon, zlati ali srebrni nakit in podobno Dovoljeno je pošiljanje predmetov široke potrošnje n. pr. jestvine obleke, novo ali nošeno oblačilo, potrebščine za umivanje, šivanje, toaletni pribor in slično. V zavoju sme biti 1 kg. kave, 0,25 kg. čaja, 100 gr. začimbe ali 50 gr. umetnih slaščic.
Za podrobnejša pojasnila naj se ,interesenti obrnejo do češkoslovaškega narodnega odbora v Trstu,
I hovo izredno zahtevo.
5.	člen — Za odsek gradbene industrije Dodo dopolnim sporazum posebej in to zaradi posebnega značaja te industrije.
6.	člen — Morebitne ugodnejše pogoje, ki jih imajo na podlagi drugih sporazumov mala podjetja (s 60 ali manj nameščenci), bodo raztegnili na mala podjetja, Iti so včlanjena v Zvezi industrijcev podpisnici tega sporazuma.
Dodatek k sporazumu z dne 20. februarja 1950.
Edini člen: Izredno nakazilo, ki ga določa 2. člen sporazuma, znaša za vajence industrijskih podjetij, ki so včlanjena v Zvezi industrijcev kakor sledi: moški od 18 do 20 let 32 lir, ženske iste starosti 29 lir; moški od 16 do 18 let 24 lir, ženske Iste starosti 22 lir, moški pod 13 leti In lir, ženske iste starosti 16 lir.
Za to nakazilo veljajo vse določbe zgoraj navedene pogodbe.
IZ BOLJUNCA:
Laž ima kratke noge
Naša vas se, bodisi na kulturnem kakor tudi na športnem polju zelo zadovoljivo razvija. Pevski zbor in dramska družina P. D. «Prešeren» sta imela že več nastopov Pevski zbor, ki šteje preko 40 pevcev, pa pod požrtvovalnim vodstvom pevovodje tov. Draga Žerjala dobro napreduje. Na dan Sv. Ste-iana sta nastopila na kulturni prireditvi pevski zbor in dramska skupina. Na željo ljudstva je prosvetno društvo to prireditev ponovilo dne 8. t. m. in tudi tokrat želo obilen uspeh.
Kulturno delovanje P. D. «Prešeren» je poznano, ne samo Bo-ljunčanom, marveč vsem okoliškim vasem. Vendar pa se je našlo neko človeče, ki piše v titofašističnem tedenskem glasilu« Ljudski tednik», da se v Boljuncu vršijo' edino le sistematični plesi in da ni več pevskega zbora. V zaključku svojega lažnivega članka pa se titofašistični «dopisnik» hvali, češ da je v Boljuncu zopet na delu pevski zbor, ki je gostoval 11. decembra v Kranju. Res radovedni smo, kje obstoja ta pevski zbor, ali morda v betici titovskega dopisnika? Našim pevsem se sploh ne sanja o kakem «gostovanju v Kranju». Morda pa se je ponesrečenemu dopisniku v resnici zmešala pamet.
Vaščan
Za «Demokratično solidarnost»
Z.i «Pokret demokratične solidarnosti» so darovali:
Prosv. društvo iz Flavij 5400 lir. Taverna Romolo od prireditve pri Sv. Alojziju 3603; ASIZZ sekcije Redivo 800. Tri brezposelne tovarišice iz ul. Madonnina 300; Uršič Ilario 150; žene iz Kolonkovca- 1 I vina, 20 cigaretov. Nabrano med tovariši Centralnega komiteta KP. STO 12.701. Prosv. društvo Cam-pore od prireditve 7788. Acquavite Nicolò 1000. Prosv. društvo Dugo-lin 1231. Kocjančič Valentino 1925. Prosv. društvo Rinaldi, nabrano s skrinjico 1052. Zanchi Giuseppe 1356, KP STO - Opčine 11.185 Pettirosso Mario v počastitev spomina matere 1605. Tovarišica za delo, ki ga je izvršil tov. Cergol daruje 400 lir Slava Cebuplec - Katra iz
sveta; 19 Zdravniški vedež.^‘ ^ j
govori pred mikrofonom; \
i#'
fon iòni koncert; 23 Uspava*1* j Četrtek:	13 Slovenske «a2 «
en., io slovenske - * n
motive izvaja pevski duet ob SP ( | ljavi harmonike; 19 Slovenk'( Slovenče; 21 Radijski oder "'J \ Stodola: «Kralj Svetopolk» 1	|
vinska drama v 3. dej., nat° večerna glasba.
Petek; 13 Glasba po želeji
Angleščina po radiu; 20.30 7 kulturni razgledi; 21 Mojsb1 % de; 22 Mendelssohn: Koncert t -olino in orkester v e mo*0
MOSKVA
V srbohrvaščini) čas: dol. 41.12; 48.47; 30.90; čas dol. 25.08; 48.47; 49.5; 30.9; 4al,y val. dol. 25.08; 48.47; 49.5; 4aS; val. dol. 41.12; 41.12; 48.** ,|1 30.96;	280.9; 377.4; čas 2l’ j7f*
dol. 48.47; 49.5; 30.96; 280.8* ^j; čas: 22.30 val. dol. 41.12; 48.*’^ 30.9; 30.96; 280.9; 377.4; 4aS 3o> val. dol. 41.12; 48.47; 49.5; 30-8' ^ 280.9; 377.4: čas 01.00 val. d*-
280.9; 377.4; čas 01.00 val.
49.5; 30.96; 280.9; 377.4.	»>
Razen tega vsako ned*1 11.30 val. dol. 19.78; 25.08. v*l-(V slovenščini) čas: l7'„, v*1
dol. 25.08; 48.47; 49.5; čas: ^ dol. 41,12; 48.47; 49.5; 30.8*
“O.Tt I ,	70,1), vV7*
280.9; 377.4; čas 24.00 val. d*’ J 49.5: 30.9;	30.96; 280.9; vlit'
01.30 val. dol. 48.47; 49.5; 30.8*
280.9; 377.4.
SOFIJA
(V srbohrvaščini) čas: 20.1®
dol. 391; čas: 24.45 val. dol.

PRAGA
(V srbohrvaščini) čas: O«00,,! dol. 31.41; čas: 16.30 val -čas: 20.30 val. dol. 49.92; 48>'. (d
č»s: !i
val. dol. 249.2; 298.8; 765; 4a$:
val. dol. 49.92
uui,
(V slovenščini) čas 17$ >1. 31.41.
BUDIMPEŠTA , (V srbohrvaščini) čas: l* jjl dol. 495.5;, čas: 18.30 val. do)’ jj, čas: 19.40 val. dol. 459.5; 4aS' val. dol. 288.5.	, «
(V slovenščini) čas: 21’ dol. 288.5; čas: 23.45 val. d*'
Opčin daruje 10 klobas za politične pripornike.
Za politične pripornike so darovali: Grgič Marija 2 para klobas. Prosv. društvo Dugulin 11 zabojčkov karamel, 8 kom. mandolata, 27 jabolk. 30 pomaranč.
ITALIJANSKI PARTIZANI SO JIH RAZKRINKALI
nista zavedla župan in tehnik, ko i ul. Valdirivo 21, II. nad. vsak dan sta izdelovala načrte in vodila vsa I od 9-12. ure.
Zveza partizanov STO je prejela od Zveze italijanskih partizanov iz Savone pismo, v katerem poroča o nekem Ennio Frascari, ki se je predstavil na takozvanem kongresu tržaških partizanov (Babičevih), kot borec divizije «Garibaldi Italia» ter kot zastopnik partizanov Savonske pokrajine, da omenjenem ni niti vpisan v Zvezo italijanskih partizanov kot partizan in niti v frakcijo F.V.L., kar pa je še najbolj smešno, da omenjeni ni niti vpisan na anagrafskem uradu mesta Savona.
ne niso pooblastili nobenega delegata, ki bi jo zastopal na zgoraj omenjeni Konferenci in da Frascari ni nič drugega kot navaden prevarant».
Pismo Zveze partizanov Savone tako zaključuje:
«Zveza italijanskih partizanov iz Savone zatrjuje da partizani Savo-
Prvenstvo Tržaškega ozemlja: Dreher - Costalunga, na igrišču v Boljuncu ob 9. uri; Skedenj . Sv. Ana, istotam ob 11. uri; Pristaniš-čniki - Primorje KP, v Trebčah ob 11. uri; Magdalena - Rojan, v Boljuncu ob 13. uri; Nabrežina -Frausin, v Nabrežini ob 15. uri; Sv. Mark - Tovarna strojev, v Boljuncu ob 15. uri. Počiva četa Arzenala.
Prvenstvo cone;
Primorje DZ - Magdalena B.
na Proseku ob 9. uri; Vesna - Partizani, v Nabrežini ob 8.45; Skoljet-Kolonja, na Proseku ob 11. uri; Nabrežina B - Rozandra, v Nabrežini ob 13. uri; Ponzianini errantl-A. Vivoda, v Trebčah ob 13.30; Primorje PK B - Redivo, na Proseku
ob 13.30; Trebče - Greta, v Trebčah ob 15. uri.
XXX
Športni krožek Arzenala organizira jutri, 26. t. m. tretjo kolesarsko dirko črez drn in strn. Udeležba je prosta za vse dirkače katere koli kategorije. Odhod ob 10. uri iz ul. Rossetti (gostilna «alla Cavallerizza») po progi: stopnišče Bonghi, Katinara, Scala delle vacche, bazoviška cesta, mitnica, Ključ, Katinara, pokopališče, gozd Melara, trbiška avtocesta, Montagnola, po-
voz Kozmanh, križpot ul. Rossetti.
XXX
POd pokroviteljstvom lahkoatletskega odseka ZDTV organizira SK Sv. Ivan jutri, 26.' t. m. peto in zadnjo tekmo čez drn in strn, ki bo v jutranjih urah.
Mladinci bodo tekmovali na naslednji progi (1000 metrov):
K. K. Škamperle, Vrdela Timinjan, Lonjerska cesta, ul. R. Sanzio, ul. S. Cilino, prihod pred K. K. Škamperle.
Starejši pa bodo tekmovali na progi (2000 metrov):
K. K. Škamperle, ul. S. Cilino, ul. Doccie, železniška postaja na Vrdeli Lonjerska cesta, Vrdela Ti-
vratek na katinarsko cesto, reška j minjan. prihod pred K. K. Skam-cesta, gostilna «ai due leoni», pod- j perle.
VARŠAVA
(V srbohrvaščini) čas: dol. 48.25; čas: 22.00 val. d*’ BUKAREŠTA .] (V srbohrvaščini) čas; 10 ,< dol. 48.30; 32.04; čas: 19.30 va' 48.30; 32.04.
TIRANA
(V srbohrvaščini) čas:
dol. 38; čas: 20.45 val. dol.
Il* I
14.00 val. dol. 36.5; čas: dol. 36.5.
SKADAR
15-08 '
18.0«
,(V srbohrvaščini) čas:
dol. 36.5.
POSLUŠAJTE RADIODDAJ^ STAJO JUGOSLOVANSKI*1 GRANTOV
Ob 14. uri na vai. dolžini -jL Ob 16.30 uri na val. dol-Ob 20.00 uri na val. dol.
Tudi Zveza partizanov iz’ Foggie je obvestila Zvezo partizanov STO, da neki Michele Tumolo, ki se je tudi udeležil «Kongresa» titovcev v Trstu, ni vpisan v Zvezo partizanov od leta 1948, ko je bil vpoklican pod orožje kot «maresciallo dell’aeronautica».
Ta dva primera sta jionoven dokaz o verodostojnosti titovcev," ki se, čim se jim nudi prilika, poslužuje pri svojih umazanih goljufijah, tudi ljudi z umazano vestjo in predvsem lažnivcev. Sicer pa je~to že stara zgodba. Koliko je naših partizanov, ki so se hrabro borili za boljšo bodočnost narodov — in predvsem jugoslovanskih narodov — pa nimajo danes po končani "fiorbi niti najosnovnejših pravic. V njihovi «slavni» partizanski zvezi, zvezi plačani agentov titovstva, je vse polno takih elementov, ki niso bili sploh partizani, niti aktivisti za časa borbe, ter elementov, ki so sredi najbolj resne borbe dezertirali in se zatekli v mesto, kjer so se čutili bolj varne. O «velikih glavah», pa zaradi katerih je padel marsikateri borec, niti ne govorimo
Resnica pride na dan prej ali slej, j laž pa ima le kratke noge !
Kje je dvojezičo05* gospod Kralj ?
List «Demokracija» se ,wj i'\ J' moč baha, češ, da je ona /j II ki brani Slovenstvo na S* -rti", if
prodiranjem italijanstva. v„„ V, ?
S» |t
vredno pa je dejstvo, da neg» ', prijatelji in bralci omenjfj^gflS1; J
in torej pristaši
*2 S
demokratske zveze tisti neznanega (ali morda tud*
ga!!!) vzroka boje odstra1*
lijanski napis «Trattoria» ** ^
8a fi
domestiti z dvojezičnim- * s samo slovenskim
resnici bilo po načelih
cije#'	Na<pi,
Vprašali bi župana *z 5* Kralja, ki je nosilec “ ^ oi kaj bi imel k tej naši oPa :eg'
niti. Želeli bi vedeti tudi pravo mnenje ter pravi vZl(11eS ■
radi katerega bi bilo
t
ja»
vsaj dodati zraven «Tra1 majhen pripis «Gostilna»- JP, No, da nas bi morda
sam ne presenetil z od/K^1
že danes lahko povem,	Sv'
J«
V
<# \
it* Jt
■ S
# \
mi o tem. G. Kralj drži $ gostilni samo italijanski mo zaradi ., . lepšega!
—	i
Odgov. urednik DUŠA*
Založništvo «DEkA*p,j.’1
Tiska Tip. Adriatica
. RÌSI*0
Dovoljenja
A- 1-
8.'