dokaz, da se ameriško začenja precej vidno k določeno smer. To je prvi vzrok, zak donu.in Parizu-tako ves glasovanja v amerišken Pri tem pa v obeh stolnicah odkrito izjavi laste nobenih zaslug, m ne posrednih, da so dc shingtonu krenili v to zaslug za zmago Roost pravijo v Londonu in P topitvi »Athenije« in v Goebbelsovim napadom ter aferi ameriške lai Flint«. Dokler bodo nas izjavljajo Angleži, tako vali vodo na naš mlin, biti samo hvaležni S CAPA Ftow GIASGOH/ MHTHo/ FORTN ED/NBURGH \ NElVCASTLE i, m BR/DUNGTON MANCHESTER MOU GR/MSBV\ HARiv/CH LONDON V Londonu in Parizu so zdaj, po meriški odločitvi, prepričani, da se o morala tudi Nemčija odločiti. Po odbi Angležev in Francozov ima litler samo tole izbiro: 1. tvegati atalitarno podmorniško in letalsko fenzivo proti Angliji, 2. tvegati tota-itarno ofenzivo proti Maginotovemu trdbenemu pasu, morda z napadom ez Belgijo, Holandsko ali Švico, izjavljajo v Londo-nja nemška podmor-vojna proti Angliji er ne more računati točk 2. in 3. poudar- Papež Pij XII. je te dni izdal svojo prvo encikliko (okrožnico) na škofe Poštoina plačana v gotovini ILUSTRIRAN! LIST ZA DRUŽINSKI TEDNIK Ni važno, kolikokrat izrečeš laž, kajti ponavljanje ne more laži izpre-meniti v resnico. Prezident Roosevelt 26. oktobra 1939. Leto XI. Ljubljana, 2. novembra 1939. štev. 44. (524) »DRUŽINSKI TEDNIK« zhaja ob četrtkih Uredništvo uprava v l jubljani, Miklošičeva cesta št. 14-111 Pošliil predal št 345. Telefon št 33 3‘2 Ra čud poštne hran. v Ljubljani št. 15.393. R o k o p I ? n v ne vračamo, iiefrankiranlb dopisov ne sprejemamo Za odgovor je treba priložil za 8 d ;, znamk NAROČNINA iJ4 leta . *2(). din,. U« leta. 40 din. vse lete 80 din. V Italiji na Uto 40 lir. v Francij: 70 tranl v v Amer ki 2Ua dolarja Drugod sorazmerno .— Na ročnfno le plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petitna vr sla ali njen prostor (višina 3 mm In širina 55dud) 7 din; v ogln>n«-m delu 4*50 din. * dvobarVnem tisku r>o dogovoru. o tiče: beseda 2 din Mali oglasi: beseda I din ' Oglasni davek prvsod še >11 Telegralo«, glasilo italijanskega zun ministra grofa Ciana (28. oktobra): Italija ne pusti, da bi na njeno odločanje vplivala katera koli tuja diplomacija, in ne bo dovolila, da bi jo katera koli tuja ideologija pregovorila za vojno. Iz Londona Angleški vojni minister Hore Belisha (22. oktobra); V tej vojni gre za nekaj večjega kakor zgolj za merjenje sil med dvema sovražnima armadama; za nekaj trajnejšega kakor za letalske bitke med britanskimi »Spitfiri« in nemškimi »Henkliai za nekaj obupnejšega kakor za boj na življenje in smrt med nemškimi podmornicami in našimi torpednimi rušilci. Gre za spopad med dobrim in zlom. Gre za odločitev o tem. kdo bo obvladal dušo narodov in dušo človekovo. Predsednik vlade Chamberlain je svoje tedensko jaoročilo v spodnji zbornici o poteku vojne končal z besedami (26. oktobra): Nemška vlada mora, ker ni držala svoje besede o pravicah in svobodi drugih narodov, nositi odgovornost za to vojno in za vse njene posledice. Iz Berlina »Volkischer Beobachter«, glavno glasilo nemške narodno-socialistične stranke (26. oktobra); Nemškemu narodu niso potrebne injekcije za oživljenje vojnega razpoloženja. Iz Newyorka Bivši britanski minister za vojno mornarico Duff Cooper, ki se pravkar mudi v Združenih državah (27. oktobra): Nadaljevanje v 1. stolpcu na 3. str. Angiesiu m irancoski pomorščaki pripravljajo podmorske bombe za tov na nemške podmornice N APIS A AGROBNIKU Premisli te trste, ki mimo hitiš, grob s cvetjem pnsipaš, prižigaš svetilo. Ra temle se irek« klesti besedili: ljub dar se mi reže in svete in križ, ki i n j rini grob reke ljubeče krasi, ■likale me ganeje tvoje solze. I ljubše mi je. kar ta žive storiš: te nudiš mu roko. kjer koli živiš, ki smrt mo preti in ga tare gorje, te svoje nadloge možato trpiš, Itprailiii krivic« ia spore in silo, boš živi« daritev ii mrtvi« kadili. 0HIŠA KORITNIK Politični leden MODERNA ODISEJADA Grozotna vožnja nevtralne ladie pred smrtio v ogniu ali valovih Kaj so doživeti potniki na vožnji med minskimi polji in prežečimi podmornicami Pariz, oktobra. Neki francoski znanstvenik pripoveduje: »S svojimi sodelavci, angleškimi znanstveniki sem se nahajal v Rey-kjaviku, glavnem mestu Islandske, kjer smo opazovali življenje ptic v krajih, kjer vlada večni led. V to mesto, Bogu za hrbtom, le počasi prihajajo časopisi. Zatopljeni v svoje delo nam ni bilo mar dogodkov po svetu. Toda radio nam je lepega dne prinesel strašno novico, da je v Evropi izbruhnila vojna. Ker smo bili vsi člwii znanstvene odprave rezervni častniki, smo se morali potruditi, da se kar najhitreje vrnemo v domovino. Kmalu se je pokazala nova težkoča. Nobena ladja nas 522 milijonov 405.000 dinarjev so vla^ gatelji iz vseh jugoslovanskih bank dvignili do 26. t m. Ker so pa banke 111 hobela prepeljati na Angleško, kapi- in hranilnice pokazale svojo priprav- 1 tani 80 vedeli. da * Plovba P° morlu za časa vojne življenjsko nevarna. Naposled smo se le zedinili s kapitanom neke danske ladje, da nas bo vzela na krov in odpeljala na Angleško. Na morju Vse je bilo tiho. pusto. Na krovu smo opazovali morje ali pa poslušali radijski aparat. Nemci in Angleži so poročali samo eno: »Obveščamo nevtralne ladje, da smo postavili mirne od X do Y.« In tako brez prestanka. »Obveščamo nevtralne ladje...« Postajali smo vse bolj nemirni, potniki, pa tudi posadka. Neka nevtralna ladja nas je obvestila: »Nemška podmornica nas je ustavila. Pregledali so nam tovor, potlej pa spustili.« Radio je postal za nas hkrati blagoslov iia prekletstvo. Enolični glas, ki je pripovedoval, kje se nahajajo polja ljenost izplačati čim več, se je razburjenje v zadnjem času precej poleglo in hranilne vloge se delno že vračajo nazaj v denarne zavode. — Turistični promet pretekle seaone je bil tale: našo državo je obiskalo 237.196 (ujcev, nasproti 216.141 v preteklem letu. Domači tujski promet kaže 482.242 gostov nasproti lanskemu 509.624. — 300 milijonov dinarjev kreditov so pretekli teden prenesli na podlagi uredbe v banovino Hrvatsko. Prenesli so vse odgovarjajoče kredite za drugo polovico proračunskega leta 1939—40. — Zvezo zavarovalnih društev v banovini Hr-vatski so sklenili ustaaoviti v Zagrebu. V zvezi bodo včlanjene centrale in vse podružnice zavarovalnih društev, ki delujejo na področju banovine Hr-vatske. V banovini Hrvatski izdelujejo uredbo, ki naj bi odpravila notariat na hr-vatskem oaemlju. Glavno delo javnih notarjev bodo prenesli na sodišča. — Uredbo o razdolžitvi kmetov so izdelali v kmetijskem ministrstvu. Kmetijski minister dr. čubrilovič je te dni časnikarjem izjavil, da je kmečke dolgove razdelil v dve skupini. V prvi skupini so kmetje, katerih dolgovi načenjajo izpodjedati njihove kmetije, v drugi pa premožnejši kmetje. Gospod minister je statistično dognal, da je takšnih kmetov in malih posestnikov, ki dolgujejo do 50.000 dinarjev 715.847 ln njih dolg znaša 2189,289.455 din. Kmetov pa. ki dolgujejo nad 50.000 din, je 16.338 in njihovi dolgovi zna-iajo 606,879.938 dinarjev. Dolgovi do 50.000 din se bodo uredili tako, da bodo v prvi vrsti zavarovali kmetsko kreditno zadružništvo, v drugi pa malega vlagatelia. Na eni strani se bo torej mali kmet razdolžil, na drugi strani se bo pa poskrbelo za malega vlagatelja v zadrugi in zunaj nje. — Uradniške plače bodo zvišali. Finančni minister dr. šutej bo izdelal predlog za spremembo sedanjega uradniškega zakona. V državnih službah bodo imele prednost moške delavne sile. Uradni-štvu bodo zvišali plačo, ki bo primerna njihovim sposobnostim in kvalifikacijam, tako da bo uradmištvo lahko dostojno živelo, ne da bi mu bilo treba iskati zaslužka na kakšen drug način. Ce bo torej uradnik gmotno preskrbljen in neodvisen, bo lahko država od njega zahtevala poštenost in vestnost pri delu. — Te dni so končali zadnja dela na mednarodni cesti Beograd— madžarska meja. Cesta je dolga 203 kilometre, široka je 6 metrov in je del mednarodne ceste, ki bo vezala London—Calais—Bruselj — Koln — Frankfurt—Dunaj—Budimpešto — Beograd— Sofijo in Carigrad. Ameriški senat je s 36 proti 30 glasovom potrdil spremembo nevtralnost-nega zakona. Novi zakon določa, da se orožje ira municija lahko prodajata bojujočim se državam le proti gotovini. Orožje in municijo bodo morale te države prevažati s svojim brodovjem. Vest o spremembi nevtralnostnega zakona so v Franciji in Angliji sprejeli z velikim zadovoljstvom, kajti jasno je, da se bosta tega zakona lahko posluževali samo Anglija in Francija, ki imata dovolj deviz, razen tega pa imata oblast na morju. Strokovnjaki menijo, da bodo ameriške tovarne za demokratski velesili vsak mesec lahko izdelale okrog 5000 letal, 8000 strojnic, 2000 topov. 2000 tankov, 200 tisoč pušk, 30 milijonov granat in min in 800 milijonov nabojev. Odločitev ameriškega senata pomeni veliko zmago politike p rezidenta Roosevelta in nič manjšo zahodnih velesil, ki utegne imeti velik vpliv na izid vojne. — Encikliko je izdal pretekli teden papež Pij XII. Sv. OKVIR)! za SLIKE. FOTOGRAFIJE, GOBELINE JULIJ KLEIN LJUBLJANA, Woltova ul. 4 min, se je od časa do časa spremenil v nov glas, ki je dejal: »Parnik X so Nemci ustavili in potopili. Posadko je sprejel parnik Y.« Lahko si mislite, kako so delovale na naše razbičane živce takšne vesti. Zavedali smo se, da se sleherni trenutek lahko zgodi z nami prav isto, da plovemo v življenjski nevarnosti in da morda prav ta trenutek naravnava na nas neka sovražna podmornica svoj periskop. Srečanje z gorečo ladjo Ko bi mogli ponoči vsaj kaditi. Toda prepovedali so nam. Ogorek tleče cigarete nas bi utegnil v temi izdati. Prestopali smo se, poslušali radio in če se ne bi bali, bi se skoraj dolgočasili. Toda Usoda je že poskrbela za strahotno razvedrilo. Noč je bila temna in težka. Morje dokaj mimo in črno. Na lepem se je pa vse obzorje zasvetilo, kakor da bi kdo prižgal ogromno luč. Ne daleč od nas je gorela neka ladja. Prvi trenutek sem obstal ko vkopan, potem sem »Ne torpedirajte, vozimo samo ženske in otroke!« Pričeli smo preklinjati radio, kajti glas, ki je kar venomer enolično ponavljal: »Ne torpedirajte, vozimo samo ženske in otroke,« je postal s časom neznosen. Ta glas se je spreminjal, kajti to prošnjo so oddajale mnoge nevtralne ladje. Od časa do časa smo zvedeli, da je ta ali ona podmornica torpedirala to ali ono nevtralno ladjo in da je mnogo mornarjev utonilo. »Ne torpedirajte, vozimo samo ženske in otroke!« Te besede so nas spomnile na vso grozoto današnje vojne... Ob koncu dne, ko je po6 tajalo ozračje na ladji že neznosno, je neki član posadke na lepem zakrilil z rokami in zarjovel: »Ne torpedirajte!« Tovariši so ga zgrabili in zvezali. Vrgli so ga v prazno kabino. Zblaznel je. Nič čudnega. Naposled! Kapitan ladje se ni nikoli nasmeh- pa storil nekaj zelo sebičnega. Prižgal nU Vedei je da razen minskih sem si cigareto, kajti vedel sem, da : p^j ^ piavajoče mine, ki og raža jo sedaj ni bilo več nevarnosti, da me izdala... sleherno progo. Vedel je, da plovemo ves čas med smrtjo v valovih ali v Banka Baruch 11. Rue Auber, PARIŠ (9e) Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64. Bruxelles; Holandija: št. 1438-66. Ded. Dienst; Francija št. 1117-94, Pariš; Luxem-burg: št. 5967, Lusemburg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. Moji tovariši so kvartali. Pristopil I plamenih Mi msmo ničesar vedeli. Ko sem k njim in v svitu ognja videl1 slike na kartah. Dejal sem celo: »Jaz bi igral pika.« Potem je tudi to minilo. Toda naše razpoloženje se ni izboljšalo. Počasi smo postali vse bolj zaupni. Strah smo neko noč ležali v kabinah, je postajalo brnenje strojev tišje. Prva misel vseh je bila: »Je že tu!« Tisto strašno, nepojmljivo! »Ustavili so nas.« Pogledal sem skozi okno. Videl sem pred smrtjo, prežečo iz temnih valov ob bdeu ladje sinjo luč Kje se nal£- £as je zdrukl strnil. Pričeli smo go- J*™? ** * ir,' voriti o svojcih, pripovedovali smo si srnja lučka miruje, P ' , stvari ki jih drugače moški ne govore ko pomolim glavo skozi okno, zagle-med seboj Lotila se nas je melanho- dam vse P°lno ‘aj£i>nih sinjih m svetli ja, domotožje, hkrati smo pa začutili luči. Obala! Anglija! Rešeni smo!« neutešljivo žejo po življenju. I (»Politika,* Beograd) oče pravi, da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi preprečil vojno. Novo poganstvo razkraja človeško družbo, ter povzroča, da izginja duh vzajemnosti in ljubezni, prevladuje pa nauk o sili. Nauk o vsemogočnosti države je treba obsoditi, ker je proti naravnemu zakonu. Država ni in ne more biti gospodar ljudskih duš. Papež poziva vse državnike, naj skrbe za nov red, ki bo zgrajen na spoštovanju naravnega zakona in božjega razodetja. — Novo vlado so dobili na Slovaškem. Predsednik nove vlade je bivši notranji minister dr. Tuka. V splošnem se pa vlada s staro vlado le ni spremenila. Prejšnji zunanji minister Dur-čanski je postal minister notranjih zadev. — Bolgarski kralj Boris je razpustil sobranje. Volitve za novo sobranje bodo 24. decembra t. 1. — Za guvernerja zasedene Poljske je kancler Hitler imenoval ministra dr. Franka, za podguvernerja pa bivšega avstrijskega ministra Seyss-Inquarta. Novi guverner in obrambni svet lahko izdajata nove zakone za Poljsko, ki se bo morala upravljati na svoje stroške. — 50.000 civilistov je padlo v borbi za Varšavo, po zanesljvih virih londonskih »Times«. Druga poročila pa pravijo, da je 5*/o varšavskih poslopij popolnoma porušenih, 70*/* pa delno poškodovanih. Razdejane so vse bolniš- žarov. — r- » v ,ii -----v. — Na zahodnem bojišča so Nemci končali vse priprave. V zahodno fronto so baje prepeljali okrog milijon in pol vojakov. Vojaški strokovnjaki menijo, da bo postaja oddajala Ribbentropov govor in ga je morala zaradi alarma prekiniti. — Rnsko-finaka pogajanja se še niso končala. Poročajo, da se bo Rusija baje zadovoljila z jamstvom, da Nemčija v prav kratkem izvedla veliko ] Finska ne bo nikomur pomagala v pri- ofenzivo proti Franciji in Angliji, in tkariiM in za damske kostuma plašče — priporoča c91. & (S. Skaberne LJUBLJANA sicer na kopnem, v zraku in na morju. Te dni pričakujejo tudi prihod kanclerja Hitlerja pa zahodno fronto. — Angleška letala so v zadnjem času izvršila veliko oglednih poletov nad Nemčijo. Nad Hamburgom sta leteli dve letali prav takrat, ko je radijska meru napada na Rusijo. — Anglija je te dni poslala Romuniji dve ladji po deset tisoč ton, polni tankov. Ladji sta že pripluli v Constanzo. — Imetnico fašističnega režima so te dni proslavili v Italiji. V svojem govoru je Mussolini dejal, da fašizem zahteva zase samo en privilegij, to je, da ustvarja in da gre v vseh dogodkih iz naroda za narod. — Belgijski kralj Leopold je te dni govoril v radiu za Ameriko. Dejal je, da si Belgija želi nevtrafeosti in da se bo zanjo tudi borila. Milijon ton žita bo dobavila Sovjetska Rusija Nemčiji. Žito bodo dobavili v dveh mesecih. Baje bi Rusija lahko dobavila še en milijon ton žita, ne da bi zato nastalo pomanjkanje v Rusiji sami. — O nemških koncentracijskih taboriščih bo angleška vlada izdala Belo knjigo. Knjiga bo vsebovala izpovedbe oseb, ki so bile same izgnane v ta taborišča. — Ruski vpliv na politiko Balkana postaja po nekaterih tujih poročilih čedalje večji, posebno kar se tiče Bolgarije. Ruska politika skuša bolgarsko politiko odvrniti od italijanskega načrta, da bi pristopila k balkanskem nevtralnem bloku-Rusija bi baje pomagala Bolgarom v njeni zahtevi po Dobrudži le v primeru, če bi v novo bolgarsko .vlado stopili vsaj štirje ministri, ki so Rusiji naklonjeni. Prav tako skuša ruska propaganda Bolgarom dopovedati, da angleško-francosko-turški pakt ogroža bolgarske interese. Prispevke u Jegličev dom je pobiral neki mlad moški, pi je izdajal za akademika in se podpisoval za Prinea Antona. Opazili so ga zlasti v Št. Vidu, kjer je nabral precejšnjo vsoto denarja, saj je imel popisano skoraj vso polo. Odbor mu ni dal nobene poverilnice, zato opozarja vse, naj bodo pri nabiralcih previdni. zgodovino v slikah« je Mal Ivan Jančič. Knjiga predstavlja v slikah vso našo zgodovino in ob6ega tri mape. Vsaka zgodovinska enota ]e na posameznem listu, dogodki so pa ponazorjeni e slikami, skicami in diagrami. Knjigo bodo s pridom uporabili zlasti učitelji, profesorji pa tudi dijaki. 15 in p«l milijona prebivalcev ima naša država po podatkih Statističnega letopisa državnega statističnega urada. Število prebivalstva v naši državi stalno narašča. Izračunali so, da bo ob konca leta 1940. v naši državi 15 milijonov 919 tisoč ljudi. Samo v dravski banovini je zdaj 1,198.000 ljudi. Z okna je skočila dijakinja II. drž-realne gimnazije v Ljubljani, 141etna M. S., hčerka elekirotehničarja. Iz nepojasnjenih vzrokov je skočila z drugega nadstropja na vrt in se precej poškodovala. Prepeljali eo jo v bolnišnico. 20letuico Orkestralnega društva bo proslavila Ljubljanska Glasbena Matica z velikim simfoničnim koncertom. Sodeloval ho tudi naš virtuoz na klavir, prof. Ivan Noč. Čudno maščevanje zapuščenega ženina so doživeli prete-kli teden v Zagorju. Tam se namreč zadnji čas mladi pari pridno ženijo. Tudi Tone je hotel popeljati svojo izvoljenko pred oltar, a se je zadnji trenutek skesala. Rajši se je poročila z drugim. Tone se je hotel maščevati zlasti zato, ker so ga tovariši zmerom zbadali. Pred gostilno, kjer so se gostili svatje njegove bivše neveste, je začel ruvati iz ograje late in zbijati vse, kar mu je prišlo pod roke. Zdaj, ko se bo njegova nevesta veselila medenih tednov, se bo moral Torie pokoriti za svojo razburljivo kri. Listek ..Družinskega tednika" * Smentf, kje so moje knjige? NAPISAL KAREL ČAPEK Včasih se zgodi, da kdo za božji čas ne ve kaj početi. Takšni izgubljenci potlej iščejo službe v kakšni javni knjižnici; da se zatečejo po kruh prav tja, je že zgovoren dokaz, da visi nad njimi prekletstvo. Tudi jaz, ko sem bil še izgubljenec, sem stopil v službo neke knjižnice. Bila je prav kratka ln hudo malo uspešna kariera; štirinajst dni sem strpel tam. Toda kljub temu lahko prisežem, da življenje knjižničarja še zdaleč ni tako, kakor mislijo. Ljudje namreč mislijo, da se knjižničarji kakor angeli v Jakobovih sanjah pno ves ljubi dan po lestvici, da si znosijo na svojo mizo skrivnostne in celo ča robne foliante, vezane v svinjino, in da so vsi prevzeti spoznanja dobrega in slabega. Stvar je pa precej drugačna: takle knjižničar s knjigami sploh nima opravka, kvečjemu da jim izmeri velikost, da jih oštevilči, in če je le treba, da v krasnopisu zapiše nanje naslov Takole denimo: Geografski vestnik, časopis za geografijo in sorodne vede. Na drugi list zapiše: Baden Powel Lord of Gillwert — Navodila za vzgojo dobrih državljanov. 5032 r. Na tretji list pa: Trtna uš, in kako pomoriš njeno zalego. Pa spet na četrti list: Jeglič Ciril — Okrasne spenjavke za vrt in dom. Potlej vpišeš vse to v trebušaste kataloge. Sluga pride, pobaše knjige in jih odnese na polico, kjer jih nihče več nikoli ne premakne. Ln to je potrebno; da je knjiga na svojem mestu! t Tako je poslovanje z javnimi knjigami; domače knjige pa imajo to slabo lastnosti, da jih nikoli ne najdeš na določenem prostoru. Mene obide vsaka tri leta enkrat fanatična želja, da bi uredil svojo knjižnico. To storiš najpametneje tako, da zložiš vse knjige lepo na tla, kajpak zato, da bi jih uredil. Pa te že zlomek premoti. Vzameš neko knjigo v roko in jo začneš prebirati, sediš pa seveda kar na tleh. Drugi dan se od- modroslovnih del, potlej se lotiš zgodovine in ne vem česa še vsega, pa se ti naposled le posveti, da večina knjig ne sodi ne v to ne v ono skupino. Navsezadnje pa zvečer doženeš, da imaš vse še v večjem neredu. Tretji dan skušaš knjige urediti po velikosti; in uspeh vsega dela je tak, da grabiš naposled kar tja na slepo in zmečeš knjige na police in jih pustiš spet tri leta pri miru. Kar se pa tiče nakupovanja knjig, storiš to zvečine tako: Uzreš kakršno koli knjigo v knjigarniški izložbi in že si deš: »Ta knjiga mora biti moja!« Kupiš jo, odneseš jo zmagoslavno domov in jo pustiš mesec dni na mizi, da ti je vselej pri roki. Na koncu jo najbrže nekomu posodiš, in že je knjiga brez sledu izginila. Po vsej priliki bo »nekje«. Jaz, na priliko, imam ogromno knjižnico, ki je »nekje« — in knjige sodijo pač že med redke predmete, ki imajo nekakšno polovičarsko in mračno bit-nost, namreč tako, »da so nekje«. Med to bažo lahko štejemo tudi drugo rokavico, ključe, kladivo za domačo rabo, policijsko zglasilnico in sploh vse važne listine. To so same take stvari, ki jih ne moreš nikoli najti — in vendar so »nekje«. Ce kdo pogreši bankovec, ni človeka na svetu, ki bo dejal, da »nekje« je, temveč bo vsakdo prepričan, da ga je izgubil, ali pa da mu ga je nekdo ukradel. Denimo pa, da pogreši »Življenjsko pot Martina Komarja«, že se vda v usodo in de: »Nekje je prav gotovo!« Povem vam pa po pravici, da se mi šmentani: »nekje«. Ne gre mi v glavo, kam knjige izginejo. Verujem pa, da bo moje prvo rajsko presenečenje, ko bom nekoč prišel v nebesa (in to bo držalo, saj mi je neki kritik prerokoval), da bom našel tam vse svoje knjige, ki so zdaj »nekje«, lepo urejene in razvrščene po vsebini in velikosti. Strela, to bo knjižnica za bogove ! Samo pomislite, da bi knjige ne ločiš za smotrno urejevanje: načneš . . . . »nekie« so tu kup prirodopisnih knjig, tam kup ! se ne sanja ne, kje bi naj bil tale nost. »nekie« so. imele te čudovite lastnosti, da izgubite: koliko knjig bi moralo bit1 na svetu! Rekel bi, da bi bila vsa naša stanovanja s kletmi in podstrešji vre« premajhna. Na vso srečo pa iniaJ knjige ta božji dar, da nenadejan izginejo in so potlej »nekje«, ne bi jim bilo kaj mar, da bomo ne*" napenjali svoje možgane in premisi;i -vali, kje prav za prav so. Knjig n mečeš v smeti, še manj jih pa * P® sežigaš; njihov pogin je prava slo- ]>£VWCStht Ucast&vc IH b-ukovi PARKET d^ai/lja (*» najugodnejših pogojih REMEC-CO KAHNIH IZJAVE TEDNA Nadaljevanje s 1. strani Anglija je že izdelala načrt, kako naj se Nemčija preuredi, če zavezniki zmagajo. Bavarsko, Badenska in Avstrija se bodo združile v katoliško državo, najbrže pod žezlom Otona Habsburškega. Češkoslovaška se bo obnovila. Poljska bo dobila Vzhodno Prusijo, Slezijo in del Prusije, v ostali Nemčiji si bo pa prebivalstvo samo določilo obliko svoje vladavine. Iz Pariza General Spears, predsednik angle-ško-francoslce skupine v britanskem Parlamentu v radijskem nagovoru na Francoze (30. oktobra): Velika Britanija ima staro tradicijo, da v vojni eno samo bitko dobi, in sicer poslednjo. Iz Vatikana Iz prve enciklike (papeške okrožnice na škofe) papeža Pija XII. dne .27. oktobra); Popolna avtonomnost države je navzkriž z načeli naravne vere in krščanske vesti... Takšno naziranje je tudi skrajno škodljivo razmerju do drugih narodov, ker jemlje narodom pravno podlago in vrednote in uni-1 postala lepa Šema Džeimalovičsva iz čuje vero v dano besedo, pri čemer Po 24 letih je našla svojo mater Stanka Beričeva, narednikova žena. Beričeva je bila vojna najdenka. Njeni materi so jo vzeli vojaki v vojni, ker je bila ranjena in nezavestna in so mislili, da je že mrtva. Komaj trimesečno dete so oddali v neko zavetišče v Beogradu, ko je pa dorasla, se je poročila. Večkrat je bila zelo. žalostna, zato je mož po časopisu pozval njene sorodnike, naj se oglasijo. Res so se oglasili in njena mati je vsa srečna pohitela k svoji hčerki, ki jo je po 24 letih spet lahko objela. Velika povodenj je nastala v Tre-binju v Hercegovini. Nad Trebinjem se je utrgal oblak in voda je zalila več vasi in mesto. Voda je napravila po poljih in njivah veliko škode, podrla £ je pa tudi več mostov. Poleg tega jej terjala tudi štiri človeške žrtve. Enaka* povodenj je bila točno na isti dan pred? petnajstimi leti. J Kričeč primer današnjih dni je usoda} dveh otrok iz Beograda. Njuno mater? so pred nekaj meseci obsodili na pet-? mesečno ječo, ker so jo osumili trgo-vine z dekleti. Njena otroka sta ostala sama v stanovanju, ker pa ni bilo plačano, ju je gospodinja postavila na cesto. Izgubila sta se v Beogradu. Eden je star 15, drugi pa komaj 4 leta. Ko je mati prišla iz zapora, ju ni našla v hiši in zdaj ju že več dni zaman išče po mestu. Žrtev maščevanja roparske tolpe je tudi v družbi neke dame, zato sumijo, da je v umor zapletena ženska Policija je uvedla preiskavo. Na deset let ječe je sodišče v Bje-lovaru Obsodilo štiri cigane, ker so izvršili roparski napad na starca Luko in Marijo Zadravec iz Starigrada. Napadli so njuno hišo in zahtevali od njiju denar Starka jim je prinesla dinar, vse kar je imela. Cigani eo bili še bolj razdraženi in so začeli udrihati po starčkoma, da sta se onesvestila. Nekdo je pa takrat na srečo videl s ceste, kaj se dogaja v hiši in je začel klicati na' pomoč. Cigani so zbežali, eden izmed njih je pa pozabil klobuk in po njem eo vse štiri našli. Ce t/eciamete ali ne. Na vrtu Slavka Popoviča, trgovca iz Beočina, je te dni zrastla hruška, zanesljivo najtežja v naši državi. Tehta 50 gramov manj kakor eno kilo. Ko je bila pripravljena vrniti ee k } njemu, sta vesela odpotovala nazaj J na njegov dom in se znova poročila. J I Premoga je začelo priman jkovati v j Splitu. Doslej so Splitčani kurili [>o* ' večini z uvoženim premogom, ker pa j tega ni več, so ostali brez njega. Se-} | veda nekateri trgovci, ki ga imajo še v zalogi, cene pridno navijajo, tako da stane tona premoga zdaj že 500 dinarjev, doč.im je poprej stal največ 350. Napovedujejo pa še višje cene, po 700 do 800 dinarjev za tono. Iluda otroška bolezen se je raznesla med mladino v Litiji Pojavile so se vodene koze, ki so nalezljive in precej nevarne, posebno če se bolnik prehladi. Zato je treba pred vsem pati žiti na bolnike. Otroci ne sinejo v šo- ♦ lo, pra«' tako ne njihovi bratje in ♦ sestre. Le tako bo bolezen mogoče ♦ zatreti. J 201etnico celjske Glasbene Matice Jso proslavili na zadnjem občnem zbo-. ‘ ru V teh letih je Glasbena Matica* Kcal Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din Higiena Bila sem te dni v neki kavarni v Mariboru. Sedela sem nasproti točilnice. Ker je bilo deževno vreme, je bilo vse zasedeno in natakarji so imeli polne roke dela. Natakarji so prinašali v točilnico Jv polni meri izvedla nalogo, ki si jo},/-! -e”C s^°^e^lce m kozarce, v Icate-J je zadala Pred vsem vc'' ■ —1—1 * ri njenemu vodji, ravnatelju je zadala Pred vsem velja zahvala*^ je ^čma ostalo še nekaj vode. vnatelju Sancinu in* novo narocemm skodelicam kave Sosedje trgovca so zavistno ho- Jdru«im učnim niočenV GledV n i veli-Jso tllri‘ prilagali kozarce vode, toka kulturno delo. ki ga opravlja celj-f ^to,-nis.°.. *>»*o. umiti kozarci, dili gledat hruško, dokler je ni gospodar obral in je ni vsa družina pojedla po večerji namesto kompota. *** ska Glasbena Matica.“bi zaslužila, daVfmv°h tisti, ki so jih pravkar pojo podpreta država in banovina. | h™il * v# r'" ■v' • in pogosto prepušča razčiščenje nesoglasij orožju namesto razumu in pravici. b Na koncu omenja enciklika krvne žrtve Poljske in njeno gorje in prosi ves svet za človeško in bratovsko sočutje do mučeniškega naroda. Iz Washingtona Prezident Roosevelt (po radiu dne 26. oktobra): Združene države so nevtralne in se ne mislijo zaplesti v vojno. Da bi bile tudi v mislih natanko tako nevtralne kakor v dejanjih, je pa nemogoče, ker naši ljudje hladno mislijo in brez predsodkov in si znajo o relativnem pomenu dogodkov v drugih delih sveta ustvariti lastno sodbo.. . Mi Američani začenjamo pojmovati med resnico na eni strani in ponaredbami na drugi strani, ne glede na to, kolikokrat kdo ponaredbo ponovi. Ponavljanje ne more laži iz-premeniti v resnico. Holandski geologi so letošnje poletje raziskovali hercegovski Kras, posebno okolico Rdečega jezera v Imot-skem. Stanovali so v Ljubuškem in od tam prirejali ekspedicije na vse strani. Posebno jih je zanimalo Rdeče jezero, ki leži pod morsko gladino in je globoko 291 metrov. Zaradi visokih rdečkastih skal, ki ga obdajajo in se v jeseni zrcalijo, je jezero nepristopno. Pa rt 11 a prvovrstnih šivalnih strojev, popolnoma novih z 20 letno tovarniško garancijo po zares nizkih cenah naprodaj pri R O M E T" (nasproti križanske cerkve.) PREPRIČAJTE SE1 Do krvavega spopada je prišlo na zagrebškem vseučilišču. Pretekli teden so nastali na vseučilišču neredi zaradi nekega levičarskega lista, ki ga izdajajo levičarski dijaki. Ko so ga razdeljevali, je skupina nacionalističnih dijakov hotela to preprečiti in tako je prišlo do pretepov. Pri tem so bili štirje študentje hudo ranjeni in so jih morali prepeljati v bolnišnico. Več študentov je policija tudi aretirala. Že mesec dni je brez električne razsvetljave mestece Mioniea v Srbiji, in sicer zaradi enega samega moža. Me-steee ima namreč svojo elektrarno in že od vsega začetka stroje urejuje strojnik Kremene. Ker pa nekateri meščani niso hoteli poravnati računov za elektriko, je strojnik zapustil službo. Ko so poklicali novega strojnika, pa sploh ni mogel spraviti strojev v pogon, ker se nanje razume samo Kremene. Tako so se morali meščani sprijazniti s smrdečimi petrolejkami, dokler se ne bodo ponižali in prosili strojnika, naj se vrne. Ogromen gozd je zgorel v okolici Respotovca v Srbiji. Ogenj je izbruhnil na treh krajih hkrati. Kmetje so gasili tri dni in šele potem jim je naliv pomagal pogasiti ogenj. Kakor je ugotovila preiskava, so ogenj podtaknili pastirji, in sicer iz maščevanja, ker so jih samostanski hlapci prepodili jz gozda. Gozd je namreč last samostana Manasije. Pogorelo je okrog 700 hektarjev. babnice v južni Srbiji. Že več let je| v okolici ropala drzna tolpa, ki nikoli J ni prišla orožnikom v roke. Naposled J se je pa poglavar tolpe Arnavt Tbra-J himovic zagledal v lepo kmetovo ženo J Šemo in jo je dal ugrabiti in privesti J v roparsko taborišče. Šema je pa kma-J lu pobegnila. Odthitela je k orožnikom* in jim šla pokazat taborišče. V boju.} ki je nastal med orožniici in roparji,} je poglavar padel, drugi eo pa ušli in} strašno maščevali svojega poglavarja.} Ponoči so napadli hišo kmeta Džeima-I loviea in ustrelili najprej gospodarja.} potlej pa njegovo ženo. Starše in tri-* letnega otročička eo nevarno ranili.* Zdaj so spet pobegnili. I Zapuščeno dekle je napadlo svojega* zapeljivca Slavka Kralja iz Beograda.? lGletna Bosiljka Martinovičeva mu jej zlila precejšnjo količino raztopljenej sode v obraz. Nekaj kapljic mu je od-* letelo v oko. ki je oslepelo. Mlado de-} kle se je odločilo za dejanje zato, ker* jo je Kralj jro dveh letih skoraj no * razdražljivega prijateljstva zapustil, j Hotela se mu je na ta način maščevati.} Mlado napadaiko so prijeli. J Devetletni deček je skočil pod vlak.? ki ga je popolnoma razmesaril. Doma? je bil iz Pirota v Srbiji. Oče ga je* hotel kaznovati in mu ni pustil dali* večerje. Deček je pa kljubovalno iz-c javil, da se bo ubil. Starši tem besedam niso pripisovati nobenega pome-j na, toda deček se je skrivaj vtihotapil« iz hiše in odšel na postajo, kjer jej skočil pod vlak, V Dravi je utonil mladi, komaj« 231etni tesarski delovodja .lože Zelen-J ko iz Dupleka pri Mariboru. Pri po-J pravljanju nekega mostu čez Dravo so« delavci spuščali z vrvmi do pilotov; velik tram. Delovodja se je privezal« Kakor hitro se je začela vojna, so pričeli v vseh državah, tudi v nevtralnih hraniti bencin. Hkrati je pa zelo poskočila prodaja koles. Toda če je kolo še tako popolno. avtomobila le ne more nadomestiti, saj se vozita z njim kvečjemu dva človeka. Neka italijanska družina si je pa omislila prav nenavaden »avto«. Ta •»avtor, porivajo družinski člani sami z nogami, oče »šofira«, to se pravi ravna s krmilom, in kakor pravijo, je avto prav tako udoben kakor pravi avto. *** Pop Koce Ristič iz Kocišta v Demir Hisaru si že dolga leta sam šiva iz domačega platna obleko in suknjo. Zdaj ima že veg ko osemdeset, let, pa čisto dobro šiva, čeprav ni krojač. Pri ljudeh je zelo priljubljen, roma od vasi do vasi in blagoslavlja ljudi. *** V neki omari sarajevskega muzeja lahko vidiš knjigo, vredno poldrug milijon dinarjev. Ta knjiga je židovska ritualna knjiga »Hagada«, besedilo in slike se pa nanašajo na svečanost Pashe. Knjiga je iz 14. stoletja, znamenita posebno zato, ker je ročno delo, risana na pergament z lepimi barvami. Leta 1894. jo je neka židovska družina prodala sarajevskemu muzeju za 150 forintov. Kmalu nato je neki Anglež ponudil zanjo 5.000 funtov šterlingov. Voditelj cionistov Sokolov je /xi izjavil, da je danes vredna »Hagada« najmanj poldrug milijon dinarjev. • brali z miz. Ne da bi jih umili, 'so ,, ... , . .... . , .1 nalili k ostanku vode še sveže vode Velik požar je uničil ves jesenski Xjn. odna-gaU ka,,0 z vodn vred iom ♦ pridelek z gospodarskim poslopjem} ^ . . ♦ vred posestniku Jožefu Kuharju iz * Cef neka\ casa sem zapazila, da je ♦ Tešanovcev pri Murski Soboti. Ker so? rjatakrav uia-►lo zavarovan. Požar je bil .tako velik, ; da podobnega že doigo ne pomnijo v 'Prekmurju. * „ ' V ječi sta sc poročila 281etni Ru-f Pi'etsldo solsko letosem imel sjna •dalf SLavkovič, k: so ga zaradi tatvine?na nek: ljubljanski ljudski soli. Ko ; obsodili na dve leti in pol ječe in ? sem hodil spraševat razrednika, kako njegova 231etna nevesta. Poročila sta t napreduje moj sin, sem opazil na se zato, da bo mlada žena doma oprav-?11 nl d'e sliki, ki sta predstavljali ljala piecej veliko posestvo, dokler Se*™zl,lclle kraje nase Gorenjske. ?o- ♦ mož ne vrne iz zapora. } gledani bliže m na svoje_ nemajhno } Zanimivo arheološko najdbo so od- J začudenje čitam naslednje napise: } krili na Hvaru pri prekopavanju ne * Sommerfest in Veldes, \eldes — } kega vinograda. Tam so naleteli naj. 1 lls’ le Station \\oheiner Vel-Ineko podrto rimsko hišo in so o najd-* la^h’ Poideš von Kupljenik aus ge-I bi obvestili ravnatelja arheološkega? .P23e, rainertracht rnit Haube, ♦ muzeja iz Splita. 'Ta je ugotovil, daj Peričmkfall bei Kronau itd. }spada najdba v prvo stoletje po Kri-} Začuden sem vprašal, ali upravite-ietusu. Odkopali so neke stene z le-}lji, ki so se od ustanovitve Jugosla- pilili mozaiki. }vije večkrat menjavali, res niso opa- Prizidek iklajmerjevega doma v Ljub-} zili teh slik, ali so jih namenoma pu-Ijani je končan, še pred božičem boj stili viseti na tako vidnem mestu, lahko sprejel bolnike. Prizidek je dvo-1 kjer jih vidi vsakdo, ki prihaja po nadstropen in zelo moderno in smo-}opravkih v šolo? In učiteljstvo te trno urejen. Ima ves moderen kom-} šole? Ali jih ne bode v oči tako po-fort, kakršnega potrebuje moderna bol- * nemčurjeno imenovanje naših krajev? nišnica. V prizemlju so kuhinje in* In naposled, kaj pravi k temu nad-druge gospodarske naprave, v nad-}zorna oblast? Kolikor je meni zna-stropjih so pa bolniške sobe. Šlajmer- } no, mora šolski nadzornik nadzoro-jev dom bo odslej lahko sprejel do}vati ne le učiteljstvo, ampak tudi 90 bolnikov. V prizidku bo imel prostore zlasti kirurški oddelek, ki je najbolj potreben, in pa porodnišnica. } Vsa obrtniška dela so po večini iz-| vršila ljubljanska podjetja. Prizidek } kakor Šlajmerjev sanatorij sta last } Trgovskega bolniškega in podpornega ♦ društva. zraven, toda komaj so delavci spustili ,♦♦♦♦♦♦*♦♦♦♦♦♦♦*♦♦«♦♦♦*♦*♦♦♦♦♦*♦♦♦»♦♦♦«■ tram navzdol, se je z delovodjo vred ' zmuznil iz zanke in oba sta padla v vodo. Delovodja očitno ni znal plavati, zato je samo enkrat zakrilil z rokami, potlej pa izginil. Voda je ravno pod mostom zelo globoka in deroča. Nesrečnega mladega moža obžalujejo vsi, ki so ga jroznali. Konja je ukradel Jožetu Šilcu iz Iške vasi najbrže neki cigan. Zvečer so opazili, da se je po vasi klatil okrog 30 let stari cigan, ki je konja najbrže odpeljal iz hleva. Konj je močan šestletni rjavec; posestnik trpi precejšnjo škodo. Prometna nesreča se je pripetila na Celovški cesti v Ljubljani Posestnik Vekoslav Šuštaršič z Rakitne je z motornim kolesom zadel mitniškega paznika Milana Deklevo, ki se je peljal s kolesom proti mestu. Dekleva je čez krmilo zletel na tlak, kjer je obležal s precejšnjimi ranami na glavi in so ga morali prepeljati v bolnišnico. Avto je do smrti povozil 131etno učenko II. razreda meščanske šole Brigito Gajškovo iz Studencev pri Maribora. Ko je šla zjutraj v šolo, je šla po sredi ceste. Na lepem je pa nasproti pripeljal tovorni avto. Dekletce je odskočilo, toda v istem trenutku je bilo že pod avtomobilom, ki je šel z obema kolesoma čeznjo in jo strahovito razmesaril. Bila je pri priči mrtva. Komisija je ugotovila ,da je avto vozil po levi strani. Nadaljna preiskava bo ugotovila krivdo. Truplo Mariborčana, 571etnega Josipa Čepiča so našli na bregu Donave v bližini pančevskega mostu. Možak ee je pred kratkim nastanil v pančevskem hotelu »Esplanadec, v postajni garderobi je pa pustil dva kovčega. Nekateri so ga videli v neki kavarni Avtobus s 15 svati je padel v jarek v vasi Sikireveih pri Djakovu. V hiši kmeta Ivana Galoviča so praznovali veselo poroko. l’o poroki so se nevesta in okrog 15 svatov odpeljali z velikim avtobusom nekoliko po vasi. Šofer je hotel na koncu vasi obrniti, toda cesta je bila ozka in avtobus je s svati vred padel v globok jarek. Prva sta padla nevesta in njena priča, vsi drugi pa nanju. Nevesta in priča sta smrtno ranjena, deset svatov je pa lažje ranjenih. Pred cerkvijo je napadel župnika in ga zabodel z nožem mladi Malo Gajič. Po maši je župnik zbrane ljudi svaril, naj nikar ne kade, ker je tobak zelo škodljiv in od samega vraga poslan. Gajič je nalašč prižgal cigareto in izzivalno stopil k župniku. Župnik ga je udaril po ustili, fant je bil pa razkačen in je župnika udaril z dežnikom. Ko se ga je začel župnik otepati, je Gajič potegnil nož in z njim župnika trikrat zabodel v roko in pod rebra. Ljudje so komaj preprečili, da razjarjeni fant župnika ni ubil. Gajiča so orožniki odpeljali. Šestič se je oženil s svojo prvo ženo kmet Stevo Lajkovič iz Garja blizu Našic. Prvič se je oženil pred 16 leti, toda že po dveh letih ga je žena zapustila. Tudi druge žene eo mu ušle. Ko je iskal svojo peto ženo, ki mu je bilo zanjo silno žal, je hodil po Beogradu in spraševal ljudi, kje bi jo našel. Naletel je na neko žensko, ki mu je rekla, naj jo nekoliko počaka, potlej bi mu utegnila kaj povedati. Res jo je počakal in spraševati ga je začela o razmerah v vasi. Ko jo je bolje pogledal, je videl da’ ima opravka s svojo prvo ženo. Takrat je bil pa vanjo že zaljubljen do ušes. Pod voz je padla 021elna brezposelna dninarica Magdalena Bremšakova z Doba pri Domžalah. V Ljubljani na Marijinem trgu je po nesreči prišla pod voz. da ji je zlomilo nogo in je dobil« tudi rane |>o glavi. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnišnico. Osebne vesti Poročili so se: V Beogradu: inž. Friderik Vrečko, uslužben pri prometnem ministrstvu, in gdč. Radmila Mladenovičev«, hčerka podpolkovnika iz Užic. Na Brezjah : g. Franci Kumer, obratovodja tovarne Knaflič, in gdč. Anica Exlerjeva. — Obilo sreče! Umrli so; V Ljubljani: Vilko Gaberšek, uradnik; Josip Ušeničnik, administrativni major v j>ok.: 831etni Matija Jereb, trgovec in posestnik; 491etni Viktor Franzot, gostilničar; Albina Baharjeva, roj. Kosova; Ivanka Bitenčeva, vdova po mesarskem mojstru; Katarina Slugova, vdova po uradniku tobačne tovarne; 451etni Albin’ ! Bevc, višji arhivar ljubljanske univerze. V Mariboru: Ivan Kokovnik. žel. upokojenec. V Celju: Marija Polavdrova iz Zabukovice pri Grižah; Roletna dninarica Marija Hojnikova iz Zaloga pri Dramljah; Slletna Antonija Deniševa, vdova jxj uslužbencu drž. žel. V Trbovljah: Ignac Sitar, bivši župan trboveljske občine. V Mislinji: Miroslav \Verdnik, trgovec. Na Knežcu pri Rogaški Slatini: Vinko Žurman, posestnik. V Kamnici pri Mariboru: Pavlu j u : 851etni Benedikt Pavlinič. V Hrastniku : 261etna šivilja Marija Bajdova. — Naše iskreno sožalje! upravo šole. Slovenec Malo več discipline Moj poklic me sili, da se vsako ju-;;tro vozim s tramvajem. Znano je, s ‘ kakšno zamudo vozi ljubljanska cestna železnica v jutrnjih urah. Spočetka sem na tihem dolžil osebje cestne železnice, po daljšem opazovanju sem pa prišel do prepričanja, da je temu mnogo krivo občinstvo. Predpisi namreč zahtevajo, da mora občinstvo vstopati zadaj in izstopati spredaj. To je popolnoma pravilno, kajti le tako promet lahko hitreje teče. Kako pa v resnici ljudje izpol-|' njujejo te predpise? Vstopanje se vrši še precej pravilno, toda pri izstopanju vse dere nazaj, mesto da bi izstopali spredaj; pri tem nastane prava zmešnjava in jasno je, da ima tramvaj takoj eno do dve minuti zamude in to skoraj na vsaki postaji. Priča sem bil prizoru, k.o je elegantna dama pri sprevodnikovem opominu, da je izstop spredaj, njega nahrulila: »Kaj vam mar, izstopam, kjer sama hočem.« Pri takšnem nediscipliniranem ravnanju ne gre le za zamudo, ampak tudi za obzir do bližnjega, obzir, krj zahteva v dobrobit skupnosti res malo več discipline. L. Domača vzgoja Zadnjič, ko sem šla v šolo, sem bila priča tej navidezno tako neznatni epizodici, ki me je pa zelo pogrela. Izza ovinka privozi na kolesu morda petnajstleten fant prav takrat, ko je hodila čez cesto stara ženica. Skoraj bi jo bil podrl. Fant je na ženico začel kričati: »Baba stara, ali ne znaš paziti, ti...!« Sram me je ponavljati te izraze. Uboga starka, Štokova. trgovčeva žena. V Polja-;; še vsa umazana od kolesa, ni vedela, na h: Make Ozebek, pos. V Za gor-;; kaj bi. Ta fantič je bil po zunanjo- iti • C? - 1 a I m 1 Ty /\»i, i! I - c n.... i:..:at. -. * t — ^ J k — 4 : x „ -I_z t.. . *_ _ • i.i sti sodeč iz boljše družine in naj bi spadal med »dobro vzgojeno mladino«! M. V. Finskem K vojni na i .-'j: nem^e podmornice po vt-mivi z »ekspedicije«, zasidrane v domačem pristanišču. Posadke se pred odhodom na nove pustolovščine krepčajo na palubi. K sklenitvi anglo francosKo-turške pogodbe: predsednik turške republike Izmet Inonii (na desni), fotografiran v Ankari v družbi admirala Andrewa Cunninghama, vrhovnega poveljnika britanskega sredozemskega brodovja. Spanje kot poklic London, oktobra. Kdo ne bi zavidal gospodu Harryju Chatterju iz Londona, ki mora v poklicu kolikor mogoče dosti — spati. Ves dan gospod samo leži in mora si pripraviti vse tako udobno kakor je le mogoče. Poleg tega je za vse to še dobro plačan. Gospod Chatter je namreč v službi neke tovarne naslanjačev, posteljnih vložkov itd. Nobenega drugega dela nima kakor preizkušati izdelke glede njihove udobnosti in kakovosti. Vsak posamezen izdelek mora tako rekoč »prespati«. Ko se na tem ali onem divanu dobro naspi, pove svoje mnenje o njegovi udobnosti, o kakovosti, prožnosti peres in blazinah. Mr. Chatter je v svojem poslu takšen strokovnjak, da takoj opazi, ali je blazina dovolj mehka ali trda. Takoj začuti napake in po enournem spanju natanko pove, če izdelek ustreza željam razvajenega kupca. Denar v kravjem želodcu Milan, oktobra. Kmet Pagnani se je pred kratkim vesel in dobre volje vrnil domov, v bližino Arcora v Severni Italiji. Prodal je namreč kos svoje zemlje in je napravil dobro kupčijo. Zmerom znova se je zadovoljen prijel za svoj žep, kjer je imel v listnici ves izkupiček, natanko 2570 lir. Spomnil se je pa, da mora nakrmiti svojo kravo. Odšel je v hlev, in ker je bil dobre volje, je kravi naložil zvrhan Varšava potrebuje hitre pomoči Varšava, Oktobra. Nemški komisar za Varšavo dr. Otto je v nemajhni zadregi: električna centrala v Varšavi je porušena, mesto je brez vode, ker je vodovod pokvarjen, vse mgienske in druge bolniške ustanove so pa prav tako v ruševinah. Varšava je velemesto, in kljub strahovitim bombnim napadom je ostalo v mestu še več ko milijon ljudi. Za to množico ljudi je treba poskrbeti, da ne primanjkuje hrane in luči, da ni promet preveč otežen in da zdravniška služba vsaj kolikor toliko dobro deluje. Dr. Otto mora poskrbeti, da dobi Varšava vsak dan: 50.000 litrov petroleja, 100.000 sveč in 400 tisoč litrov mleka. Škotski vojaki v novih uniformah London, oktobra. Znano je, da so v svetovni vojni imeli škotski vojaki drugačne uniforme kakor angleški. Njihove uniforme so bile prav slikovite: kratka kockasta krila in debele nogavice do kolen. Kolera so gola. Na glavi nosijo škotski vojaki čepice z resami. V svetovni vojni šo imeli Skoti tudi svoje godbe, prave umetnike na piščali, drugega podala Skoti menda sploh ne poznajo. V današnji vojni pa ni več mogoče, da bi imeli škotski vojaki to uniformo, kajti vse preveč je nepraktična in je ni mogoče uporabljati v motorizirani armadi. Stare škotske uniforme bodo nosili škotski vojaki samo še ob svečanostih. na fronti bodo morali pa obleči navadne angleške uniforme. Živali iz živalskega vrta na polju Berlin, oktobra. Nekatere živali iz hamburškega živalskega vrta so pred kratkim pre-| selili. Nekaj so jih poslali v Schleswig-Hollstein na polja. Tam uporabljajo slone za poljska dela, za oranje in | vlačenje, prav tako vadijo kamele v j podobnem poslu, prav tako pa tu in | tam dobe kakšno delo zebre in jeleni. Neke druge zveri bodo pa poslali v Rusijo, od koder jim bodo v zameno poslali neke redke primere azijskih zveri. Ženske kot izumiteljice Newyork, oktobra. V statistiki ameriškega patentnega urada vidimo, da tudi ženske na po-prišču izumiteljstva niso popolnoma netvorne. Samo lani so ženske v patentnem uradu dale patentirati 15.000 izumov. Kajpak ti izumi niso še vrgli sveta s tečajev, pogosto so pa uporabnejši in praktičnejši kakor nekateri fantastični izumi moških možgan. Največ porabnih izumov sodi v gospodinjstvo. Gandhi, borec za osvoboditev Indije, je sicer izjavil, da so v sedanji vojni njegove simpatije na angleški strani, protestiral je pa zoper neko izjavo indij kega podkralja, češ da je v škodo Indije. Na sliki vidimo Gandhija pred vladno palačo v Bombavu. koš sena. Ko je pa zunaj opravljal druge posle, se je spomnil svoje listnice, toda v svojo grozo je opazil, da je iz žepa izginila. Zaman jo je iskal vsepovsod. Naposled se je spomnil, da bi mu utegnila pasti ven takrat, ko je krmil kravo. Hitel je tja in pregledal vso krmo, ki jo je imela krava v jaslih, toda listnice ni našel. Krava ga je začudena gledala In na lepem se je Pagnani spomnil, da je krava listnico z denarjem vred najbrže požrla. Ker listnice le ni našel, je bil prepričan, da je njegova domneva pravilna. Tako se je odločil, da bo i žrtvoval kravo. Peljal jo je k vaškemu mesarju, da j bi jo zaklal Takrat se je pa nenavadna novica raznesla po vsej vasi ui j vaščani so prihiteli k mesarju, da bi videli »operacijo«. Vsi so obstrmeli, ko je mesar iz želodca privlekel listnico, v kateri je bil še skoraj ves denar, 2440 lir, ostalih 130 lir pa ni bilo nikjer, najbrže jih je krava že prebavila. Boljši in zanimivejši je zgodba nekega drugega črnca; v njem piše o nekem belem trgovcu, ki je osleparil mnogo črncev. Ta roman je napisan na odrezanih časopisnih robovih s črnim ogljem. Nekaj raziskovalcev se je že zanimalo zanj. Literatura je torej tudi med divjaki zelo priljubljeno poprišče, zato se ne smemo čuditi, če se tudi pri nas v njej nekateri tako radi poskušajo. Največ ja in najmanjša noga na svetu Saint Louis, oktobra. Neka čevljarska delavnica v Saint Louisu je pred kratkim razpisala nagradno tekmovanje za največjo in najmanjšo nogo na svetu. Zmagovalca v obeh .kategorijah* naj bi dobila po 1.000 dolarjev nagrade. Dan za dnem so prihajala v čevljarsko delavnico pisma. Zelo mnogo je bilo kandidatov, ki bi prav radi zaslužili lepo nagrado, saj je 1.000 dolarjev (45.000 dinarjev) že lepa vsotica. Ze ob koncu tekmovanja se je pa priglasil neki mladenič iz države Illinois, trdeč, da ima nedvomno na j več jo nogo na svetu. Prišel se je osebno pokazat, in dokazal je, da se najbrže res ni zmotil. Visok je namreč 2 metra 40 cm in ima tako velike noge, da nosi čevlje številko 68! Ime mu je Robert Wadlov. Drugi tekmovalci so se teh velikanskih številk tako ustrašili, da so kar odstopih od tekmovanja, posebno ko so zvedeli, da je Robert star šele 17 let in da bo še pridno rastel. Vse kaže, da so največji čevlji na svetu čevlji štev. 68. Nagrado za najmanjšo nožicO na svetu je dobila neka osemnajstletna Ema Klauserjeva; nosi namreč čeveljčke številka 31. Loščeni zobje Filadelfija, oktobra. Krvavordeče pološčeni nohti najbrže ne bodo še tako kmalu izginili. Zdaj j so se pa pojavili že tudi pološčeni j zobje. To ni muha kakšnega modnega napovedovalca, kakor bi človek mislil, temveč je ideja zrasla na zelniku nekega zobozdravnika. Ce avto pološči- j mo, da ga ne razje rja, zakaj ne bi pološčili zob in jih tako zavarovali? Z drugimi zobozdravniki vred je tudi dr. Core iz Filadelfije prepričan, da kisline, ki nastajajo v ustih, tope zobe in razjedajo zobno jedro. In na ta način je prišel do zaključka, da ne bi bilo napak, če bi z loščem zavarovali zobe pred razpadanjem. Dr. Core je pri nekaterih svojih pacientih že napravil takšne poskuse In rezultat je doslej takšen, da poskuse še nadaljuje. Zaradi izbruha vulkana se je razlila rekn Santiago de Čile, oktobra. V zadnjih dvajsetih letih prebivalci države čile ne pomnijo takšnega izbruha vulkana Limasa kakor so ga doživeli pred kratkim. Zaradi ogromnih količin lave, ki se je razlila po pobočju v reko Truful, ki teče spodaj, se je reka razlila po pokrajini in za-lMa velika zemljišča. Reka je porušila dosti mostov in nanesla veliko drevja in šavja na bregove. Med prebivalstvom vlada velik strah. Ptičje gnezdo ovira telefonski promet Bolgarija je zadnji čas postila žarišče balkanskih problemov. Na sliki vidimo njenega kralja Borisa v krogu njegove družine. Krompir kot zdravilo Newyork, oktobra. Ze več let se ameriški znanstveniki bavijo s proučevanjem hrane in njene hranljivosti. Med najvažnejše vitamine, ki jih vsebuje hrana, spada vitamin C, ki ljudi obvaruje pred mnogimi boleznimi. Poslednji čas so pa ameriški kemični inženirji posvetili svojo pozornost krompirju. Ugotovili so, da krompir, glavna hrana revnih slojev, vsebuje dovolj vitamina C, toda količina je odvisna od kakovosti krompirja in od njegove starosti. Ugotovili so tudi, da je poleti v krompirju najmanj vitaminov in da se pri kuhanju izgube. Zato je treba krompir pripraviti na kakšen drug način, da bi se v njem ohranil ne-obhodno potrebni vitamin C. V svežem mladem krompirju je največ tega vitamina, dočim ga v starem krompirju skoraj ni. Znanstveniki so tudi ugotovili, da svež krompir ugodno vpliva pri nekaterih nalezljivih boleznih. Filadelfija, oktobra. V predmestju Filadelfije je na reki telefonski žici ptica zgradila gnezdece in vanj znesla jajčka. Zaradi gnezdeca se je pa telefonska linija pokvarila, čeprav so delavci ugotovili, kaj je vzrok temu, se gnezda niso smeli dotakniti, temveč so dobili naredbo, naj postavijo dva rova telegrafska droga in naj žico za nekaj časa prestavijo, dokler se ptički ne izležejo in ne odlete. K dogodkom na Finskem: Laponka v narodni noši. Laponci so poslednji ostanek prvotnih prebivalcev Vzhodne Evrope. Ohranili so sc le še v Severni Evropi (25.000 duš), tako tudi na skrajnem severu Finske. Laponci ?o v sorodu z Mongoli in žive od ribolova in severnega jelena. Če divjaki pišejo romane Na Novi Gvineji žive divjaška plemena, ki so se dolgo upirala sleherni evropski kulturi in civilizaciji. Le prav počasi so jih misijonarji privadili nekaterih pridobitev naše civilizacije. Med vsemi jim je bil zanesljivo najbolj všeč tisk. črnci ra Novi Gvineji so kmalu ustanovili svoj časopis in »uredništvo« tega lista celo da prejema vsak dan preveč rokopisov od raznih črnih pisateljev in literatov. Nekateri divjaki so prepričani, da pišejo imenitne romane. Kakor hitro pride k njim kakšen raziskovalec iz Evrope, že mu pokažejo svoje rokopise in bero odlomke iz svojih, ponavadi zelo krvoločnih romanov. Neki divjak je napisal ljubezenski roman: pravi črnski zakonski trikot. Zena in domači prijatelj Med tema dvema tekmeca nastane prepir, žena se obema izneveri in si dobi novega ljubimca... Zaradi te njene muhe se stepeta dva rodova in kri teče • v potokih, črnec je prepričan, da je njegov roman prav zanimiv in ga rad prebere vsakomur, ki ga hoče poslušati. preseljevanju Nemcev iz baltiških držav: nemške družine se v Rigi vkrcavajo na parnik, ki Jih bo prepeljal v Nemčijo, Nova Gvineja, oktobra PRI »TRGOVCU SENZACU Trgovina, kjer za težke dolarje prodajajo najbolj vratolomne senzacije « Newyork, oktobra. če hočete postati akrobat smrti, po-tlej se morate obrniti na gospoda Georga A. Hamida v Newyorku, ki je »raanager vseh vratolomcev«. Gospod Hamid je zastopnik vseh zaničevalcev smrti, pozna vse motoriste, ki znajo brez nevarnosti drveti skozi steklene zapreke, in vse drzne letalce, ki ska~ &jo z gorečega letala, pa tudi ljudi, ki znajo umetno poskrbeti za avtomobilsko nesrečo ali na konju skočijo v vodo z zelo visokega zidu. Človek le ne sme imeti prevelikega strahu za življenje in mora biti dober akrobat, ki obvlada umetnost padanja — kajti ▼ tem je ravno vsa umetnost! — potlej se lahko zanesete, da ste se pri gospodu Hamidu obrnili na pravi naslov. »Thrili Merchant« stoji zapisano na vratih pisarne gospoda Hamida, kar se pravi toliko kakor »trgovec senza- mobilom — poceni starem vozilu — zaleti t železobe tonsko steno in si niti prsta ne zvije. Trenutek pred zaletom namreč skoči na zadnji sedež. To se pa zgodi tako hitro, da gledalec skok smatra že kot posledico zaleta. Lucky Treeter se zna na nagnjeni cesti s tovornim avtomobilom trikrat prekucniti, tako da kosi avtomobila lete po sto metrov daleč. On sam pa zaradi svojega izrednega smisla za ravnotežje in obvladanja svoje umetnosti odnese zdravo kožo. V filmih včasih vidimo motoriste, ki drve proti stekleni zapreki ali proti leseni goreči steni zavarovani z azbestnim šlemom. Spretnost, pogum in brezpogojno obvladanje telesa omogočijo takšno skrajno drzno senzacijo, ki po njej, kakor trdi gospod Hamid, Američani zelo povprašujejo. Akrobat mora voziti tako hitro, da razbito steklo ali goreče deske zletijo za njim, „n - , . . . - _ v smer vožnje, predpogoj je pa, da IM? Pn ^ v oviro zaleti natanko v predpisa- gospoda Hamida lahko naročite vsako nem kotu namreč za las vertlkalno. poljubno vratolomno akrobatsko umetnost. Američani imajo močne živce in 80 v tem pogledu zelo razvajeni »Skrivnost vseh teh predstav,« pravi gospod Hamid, »je umetnost padanja. Muzej Leva Tolstoja v Jasni Poljani Moskva, oktobra. Sovjeti so v spomin velikega ruskega pisatelja in filozofa v njegovi rojstni hiši v Jasni Poljani v Rusiji uredili »Muzej Leva Tolstoja«. Tukaj so zbrali okrog 350 tisoč zvezkov v ruskem, francoskem, angleškem, italijanskem, židovskem, latinskem, španskem, grškem in drugih jezikih, pa tudi Edisonov fonograf, izumiteljevo darilo pisatelju Tolstoju. Na Tolstojevi pisalni mizi leže »Bratje Karamazovi«, odprti prav na tistem mestu, kjer jih je bral Tolstoj in pustil v trenutku, ko je moral zapustiti Jasno Poljano. Francoski besednjak za angleške vojake Pariz, oktobra. Uredništvo »Daily Maila« v Parizu je izdalo poseben besednjak, namenjen angleškim vojakom na francoski fronti, da bi se s Francozi čim lažje sporazumeli. Besednjak vsebuje prav zanimive stvari. Priporoča na primer vojakom, da v razgovoru svoje francoske tovariše tikajo, da s tem dokažejo svoja bratska čustva. Besednjak se prav tako bavi z vprašanjem, kako ogovoriti neznano damo; ali z »gospo« ali z »gospodično«. Priporoča jim, da ogovore Namanjša nepravilnost ali poševni zalet pomenita gotovo smrt. Nič manj nevarne pa niso akrobacije z živalmi. Lorena Carver, zvezdnik med Mr. Ha-er^va^en1smrtnik,Dl!de0''iz avtom£ mldovlmi akrobati- dvanajst let iz- j neznano damo z »gospodično«, 'če ne bila ki vorf * 60 kflomf>tri n* um rii vaja vratolomne skoke v vcdo na ko- vedo, ali je poročena ali re. To je v večiM primerih vrat zlomi Moji ^“d^tem pHmTruTa^ vllja ! Se^vojak’ ™di“v Ukinem javi rsss rr s i vržejo na hrbet in se smehljaje se po- rf takSrlh skoklh le redko ranijo, Jez-berejo ko da se ne bi prav nič zgo- decem M ^ da * prl dilo. Imajo namreč izreden smisel za udarcu , yodo taJ aomijo v ™ JC obvladajo umetnost, da ( ^ leta 1934 d0 danes pa ^ je po 1 ,trenJUtkU ra6una*> z vsako podatkih pisarne gospoda Hamida pri desetinko sekunde.« 1 vratolomnih predstavah Na primer Lucky Teeter, »kralj avto- njegovih varovancev zgodilo le sedem mobilskih akrobatov«. S hitrostjo 70 smrtnih nesreč, dokaz, kako akrobati kilometrov se s starim tovornim avto- obvladajo svoj smrtnonevaren poklic. Zahtevajte za Vaše žimnice in tapecirano pohištvo ŽIMO samo z zaščitno plombo S rERiLISIRANO za družna tovarna # $•/ # m STRAZISCE KRANJU Na?a Jima Je higiensko očiščena in sterilizirana na pari 115° C, ne diSl, Je brez maSčok* in fermentov, ker Je naša tovarna opremljena v to svrho z najmodernejšimi stroji I« aparati. Odklanjajte žimo Iz prepovedanih šušmarskih obratov, ker je slabo In nehigienske izdelana, ni desinflclrana, vsebuje fermente in ima neprijeten duh. V njej se zaredi}* molji in mrčes. Prepričajta se pred nakupom! NaSe cene m najso litine ji* i Zato zahtevajte samo žimo z zaščitno plombo STERILIZIRANO Neizprosni pisemski nabiralnik VVashington, oktobra. Bilo je pač potrebno, da je postala v neki prestolnici ženska ravnateljica poštnega urada, sicer bi r.e doživeli nečesa, kar bo mogoče v prid tudi drugim mestom in deželam. Na pobudo gospe Frank Ellis, poštne ravnateljice ameriške zvezne prestolnice, so pritrdili na vse washing-tonske pisemske nabiralnike takle napis: »Ali Je Vaše pismo, ki ga nameravate pravkar oddati, zares važno? Ce je res, ga rajši vzemite spet s se-; boj domov in prespite svojo odločitev!« Vzrok za to njeno odločitev je bilo: dejstvo, da so po policijski statistiki v enem samem letu našli 196 žensk nezavestnih poleg pisemskih nabiralni-• kov; vse te so vrgle v nabiralnik pisma, ki Jim je bilo zanje takoj ne-j skončno žal, da so jih sploh napisale J Gospa Ellis je odredila, da je treba; v takih primerih storiti vse, da se' usodna pisma vrnejo odpošiljateljicam.;; Ako pošlijateljica ne more z enakim, ovitkom enakega naslova dokazati, daj Je bilo Izvirno pismo res njeno, od- * pr neka visoka poštna uradnica usod. no pismo in se z vprašanji o vsebini prepriča, ali je pismo res pisala oseba, ki ga hoče dobiti nazaj. Ta uradnica Je izjavila, da Je vprav neverjetno, kakšne neumnosti pišejo ljudje v razburjenju: obljube, ki bi jih nikoli ne mogli izpolniti, nepremišljeno preklicane obljube, prenagljene ljubezenske prelome in še sto in sto podobnih reči. Verjetno je, da bo novi napis na pisemskih nabiralnikih res pomagal, če že ne preprečiti, pa vsaj omejiti vse nepremišljeno pisanje. z »gospo«, natakarico pa z »gospodično«. Usodna jajca Neki mlad mož, ki je bil v službi pri nekem izvozništvu jajc v Paarlu, je nekega dne za šalo zapisal na neko jajce svoje ime in svoj naslov. Kmalu je na to pozabil, toda nekega dne je doživel veliko presenečenje. Dobil je drobno pisemce od neke mlade angle- ške girl, ki mu je pisala, da ji Je jajce neizmerno teknilo in da se ji zdi na-slf • na jajcu imeniten domislek. Od tistih dob sl oba mlada človeka redno dopisujeta, in naananilo njune zaroke dokazuje, da lahko tudi jajce postane usodno. Parmenov prašiček Ze v starih časih so se ljudje imenitno zabavali, ko so gledali vratolomne umetnije plesalcev na razpeti vrvi, ko so se čudili akrobatom, žonglerjem in čarovnikom. Marsikateri senzacionalni trik, ki nam o njih govore poročila la starodavnega Rima, še do današnjega dne ni našel vrednega posnemaj ca, In premnogi artisti so odnesli svojo skrivnost s seboj t grob. Tudi oponašalec živalskih glasov Je bil takrat že na moč priljubljen. Med najslavnejšimi v tej umetnosti je bil ČUDNI LJUDJE • ČUDEN SVET neki Parmeno, ki je znal mojstrsko oponašati cviljenje mladega prašička. | Kakor pravi Plutarh y neki svoji zgodbici, je ta umetnik cvilil celo narav-, neje kakor pravi ln živi prašiček. V Rimu j« bilo takrat mnogo opo-našalcev, ki so bili seveda val do poslednjega ljubosumni na Parmena in so mu skušali kratiti njegov sloves. Toda vsaldkrat, kadar Je kakšen njegov tekmec oponašal prašičkovo cviljenje, so gledalci vpili na vse grlo: »NI slabo, toda za nič v primeri a Parmenom!« Tedaj se je eden izmed njih domislil imenitne potegavščine. V gubah svoje ohlapne obleke Je skril pravega prašička, in ko je napočil pravi trenutek, Je vščipnil prašička za repek, da bi videl, ali bo ta kos velikemu mojstru Parmenu. Toda tudi pravi in živi prašiček jo je skupil, zakaj spet so zavpili ljudje: »To je vekanje v primeri s Parmenovim cviljenjem!« Šaljivec je takrat razgrnil svojo togo in izpod nje je smuknil živi prašiček na oder... Napredek v tehniki se je dotaknil že tudi ovac, ki se neskrbno pasejo po nepreglednih niških ravninah. Lahko si mislite, kako so se prestrašile, ko se je pred kratkim mednje spustil ogromen jeklen ptič. Sprva so uboge živalce domnevale, da je kragulj, toda ptič je tako sumljivo brnel in se naposled spustil mednje, da so se v strahu razkropile daleč na okrog. Is ptiča so stopili ljudje in ovce naložili vanj. Prepeljali so jih tri ure daleč, čez ogromno pustinjo. Seveda pa živalce niso vedele, da so jim. ljudje s tem napravili dobro delo, ker bi morale sicer hoditi 520 km daleč. * Neverj'etno se sliši, pa je vendarle res, da človek, ko se dviga višje in višje, hujša, če pa hodi ali se vozi navzdol, pa pridobiva na teži. Tako na primer v dvigalu. Posebno dobro pa je to opaziti pri akrobatih. Počasi se tako odebele, da že težko telovadijo. * Dandanašnji se sicer zgražamo nad vsemi mogočimi napakami in nedo-statki, posebno pa nad vedenjem ljudi ob različnih priložnostih. Vse te nedostatke smo celo krstili za zrcalo današnjih dni. Vendar pa naj vas tolaži dejstvo, da so bili v prejšnjih časih ljudje pri nekaterih priložnostih še dosti bolj netaktni. Pri koncertih in gledaliških predstavah na primer nikakor niso molče poslušali. Vse križem so se pogovarjali. Saj si lahko mislite, če sta se na primer na koncertu po dolgem času našli dve dami. Če so pa razgovori prevpili godbo — kar se je tudi neredko zgodilo — potlej je upravnik dvorane stopil na oder in s posebnim tolkalcem toliko časa trkal na klavir, da so ljudje svojo pozornost spet posvetili glasbi. Pred kakšnimi desetimi leti je v severnoameriški državi Alabami neki hrošč, zajedalec bombaža, uničil prav vso žetev. Zato se vam bo zdelo tem bolj čudno, da so prebivalci glavnega mesta najbolj prizadetega okraja temu nevarnemu mrčesu postavili spomenik in celo na glavnem trgu. Ključ do rešitve te uganke je pa napis na temeljnem kamnu tega ogromnega spomenika, ki se glasi: »V globoki hvaležnosti za bombažnega hrošča in vse, kar je za nas kot znanilec napredka napravil!« Ker so jim namreč hrošči takrat uničili žetev, so bili ljudje prisiljeni, da so se oklenili tudi drugih poslov in ne samo gojenja bombaža. To je bila njihova sreča, kajti le tako so brez večje škode preživeli veliko krizo, ki je takrat nastala v bombažni industriji, dožim so drugi okraji trpeli veliko pomanjkanje. V srednjem veku so prišli možje v brivnico in so rekli: »Gospod kovač, prosim, obrijte me!< in ne »gospod brivec«. To se vam bo najbrže zelo čudno zdelo. V tistih starih časih so namreč brivce prištevali med kovače, kajti svoje priprave, britve, šlearje in drugo so delali in brusili sami. Mojstri so bili zelo ponosni na svoj poklic in svoje ime in so se ljubosumno maščevali nad vsakomur, ki se je hotel polastiti njihove obrti in so ga pošteno kaznovali za njegovo šušmarstvo. • Marsikdo kar pobesni, če nekoliko pregloboko pogleda v kozarec. Prav tako pa tudi slonom prevelika žeja včasih škodi. V pokrajinah, kjer prebivajo ti uhljači, žal raste tudi neko drevo, ki ima zelo opojne sadeže. Ko so _ zreli, se jih sloni v polni meri najedo. Od vseh strani se zbero pod drevesom in toliko časa jedo, da vse pospravijo, čez nekaj ur se pa šele pokaže učinek opojnih sadežev. Živali čisto pobesne in kakor iz uma divjajo sem in tja. Gorje tistemu, ki jim pride takrat pred oči. Vsakega poteptajo v prah. »Melanholičnih pijancev« med njimi ni, v pijanosti so namreč vsi enako divji. Doslej so znanstveniki po večini mislili, da matica čebel leže največ jajčec od vseh živalic. V treh letih svojega življenja leže namreč okrog pet milijonov jajčec. Zdaj pa nekateri znanstveniki trdijo, da jo bela mravlja v tem še prekaša. Ta baje v enem samem dnevu leže nič manj ko', osemdeset tisoč jajčec. :: ALI STE VEDELI... ... da je o letenju s pomočjo helikopL I terja (letala, ki se dvigne navpično) ! pisal italijanski slikar Leonardo da I Vinci že v 16. stoletju? Seveda pa problema tudi on ni znal rešiti. | ...da je v Newyorku okrog 800.000 ‘ oseb, ki berejo časopise v 35 različnih | jezikih? ... da so leta 1938. Američani porabili za potovanje po drugih celinah 525 milijonov dolarjev? ...da sadjarji v Združenih državah vsako leto izdajo približno 17 in pol milijarde dolarjev za borbo proti sadnemu mrčesu? ... da japonski kemiki poskušajo Izdelovati sintetični tobak iz fižola soje? ... da sedem ljudi na Japonskem plača več ko po 50 milijonov dinarjev davka na leto? Teh sedem oseb je la treh milijarderskih rodbin. ...da pri nekem plemenu na otoku Novi Guajanl človek lahko kupi ženo za približno 15 dinarjev? ... da je največja plima na svetu pri Fundlandu v Kamdi? Znaša namreč 18 metrov. Da si boste vsaj prbližno lahko predstavljali, kaj to pomeni, vam povemo, da na našem morju znaša povprečno četrt metra. ...da je najjačja radijska postaja na Francoskem? Ima štiri antene, visoke po 250 metrov in po jakosti prekaša vse radijske postaje na svetu. Novela .,Družinskega tednika" OHy se maščuje NAPISAL V. PFLUNBEIL Billy je bil postaven cirkuški jahač — in bog za baletke. Začelo se je z Olly. V uri slabosti ji je Billy šepetal nežne besede v uho. Toda 011y je ostala hladna. Billy pa ni popusti!, bil je navajen trdnjavo zavzeti z naskokom. »Olly,< je naposled zagostoleJ, »ta imaš najlepše noge na svetu !« To je bil začetek konca, drago ga je plačal! Kajti učinek teh besed je bil vsekako prodoren. V prvem navalu navdušenja mu je dobra stran te trditve prinesla celo ploho zahvalnih poljubov, ki toliko da ga niso zadušili. OHy je po tem Billyjevem odkritju kar žarela: ona torej ima najlepšo noge na svetu! Billy j« naj-krasnejši dečko, si je mislila. Samo on zna prav ceniti njene noge. Kakšni tepci so drugi moški nasproti njeni u. Sijajni prvi uspeh je Billyja vzpod-bodel k nadaljoim osvojitvam. Vsako trdnjavo, pa naj se je imenovala Maja, Sonja, Meta ali Tilly, je naskočil e svojo največjo bombo: »Ti imaš najlepše noge na svetu!« Uspeh je bil v slehernem primeru prodoren. Toda balet je štel 60 (šestdeset!) mladih plesalk! Nesporno je bdi Billy v tem mojster! Baletni mojster je bil navdušen: še nikoli niso dekleta plesala tako dobro ko to pot. Tega seveda ni vedel, da je neki Billy vzrok krasnim izvajanjem. Kadar se je pri skušnjah pokazala na robu arene njegova svetlolasa glava, je sto dvajset nog prešinil ritem — ln vsaka izmed plesalk d je mislila: »Tamle stoji moj Billj — in jaz imam najlepše noge na svetu !« Dolgo časa je Mio v»e v red«. Teda v takšnih okoliščina* j* moral priti nesrečni dan. Ob priliki ameriškega narodnega praznika so priredili v cirkusu sijajno predstavo. Povabljeno je bilo samo cirkuško osebje in artisti so pokazali vse najnovejše in najboljše. Med njimi tudi Billy. Krasno je jezdil! Baletke so mu navdušeno ploskale. Po končana predstavi so areno spremenili v jedilnico. Sproščeno razpoloženj« je vladalo pod velikim šotorom. 011y je kakor kraljica sedela zraven Billyja. Njemu pa na bilo prav lahko pni srcu, saj je dobro vedel, da šesitdeset plesalk z očmi spremlja sleherni njegov gib. 011y je nežno objela Billyja okrog vratu, potlej pa naznanila svojim tovarišicam novico, ki jo je prihranila prav za ta večer: »Otroci!« je vzkliknila, »vsi poznate našega Billyja. On nekaj razume o plesu in baletu. Pomislite: odkril je, da imam najlepše noge na svetu!« Takrat se je zazdelo, da se bo sleherni trenutek svet pogreznil. En sam vziklaik ogorčenja je napolnil šotor. Do smrti prestrašeni Bitij- j« zaman prežal na kakšno mišjo luknjo, da bi v njej izginil Toda zanj nd bilo izhod*. Krčevito stisnjene dekliške pesti m mahale okrog njegovega nosu. Otty je v tistem trenutku spoznala ta, kar je spoznalo ostalih 59 plesalk, namrej d* je BiH/ vseh 00 nalagali Cela ploha psovk — besedni zaklad je bil vzet iz živalstva — mu je brnela po ušesih. OHy se je kot prva poslužiila »udarnih dokazov«; ognjevitost svojah devetnajstih let je na lepem začutila v svojih rokah in pik-pok sta bila dokaza njene ljubezni potrjena na Billyjevih licih. To je bil pa šele začetek. Kajti prva dotika »nežne ročice« sta bila šele znamenje za naskok ostalih 118 dekliških pesti. Billy je dobil strahovite udarce. Moški gledalci so sprejeli napad na lepega jahača z glasnim odobravanjem. Kajti vsi Jonnijd, Bobyji in Jim-miji so vzroke svojih odbitih snubitev več ali maoj po pravici pripisovali Billyju ki se je naposled s težavo — oh, sicer tako nežnih! — ročic osvobodil in zbežal. Tako osleparjene plesalke so druga drugi padle v naročje in hridko jokale. 011y se pa ni zadovoljila s tem, temveč je zapustila pozorišče in odšla za Billyjem. »Kar zmelji ga,< eo ostale klicale za njo. 011y je imela v načrtu čisto drugo maščevanje. Svojo žrtev j« našla v nekem potovalnem vozu, ko si je i hladno vodo hladila boleče rane. Kakšen je bil ubogi Bil-ly! Ste dvajset rok je za spomin spu-lilo is njegovih las cel šop. Žalosten si je gladil ostanek svojih bujnih kodrov. Ko je 011y stopila v potovalni voz, ee je Billy ustrašil, da ga morebiti ne čaka že nova ploha udarcev. 01Iy pa — razburjena in vzplamtela — mu je ponudila spravo. Če pa to odkloni, potlej ... z nedvomliivo odločnostjo je privlekla na dan lesketajoče ee bodalo. Ubogi Billy je imel dovolj. V svoji stiski bi ji bil obljubil vse, kar bi zahtevala od njega. »Kaj naj storim?« jo je vprašal. »Poročiti se moraš z menoj!« se je glasil lakonsld odgovor iz 011ynih češ-njevordečih ustec. Kaj je Billyju še preostalo. Privolil ie Čez nekaj dni je s svojo krasno nevesto nastopil težavno pot do poročnega urada, v spremstvu devet in petdesetih ljubkih pJesalk, katerih nežice je Billy poslednjič skrivaj opazoval. Kakor maščevalni zmaj je odtlej njegova ženica skrbela zato, da ni Billy nikoli več prišel v skušnjavo, da bi k a komi ljubki mladi deklici zagotavljal, da ima najlepše noge na svetu; kajti najlepše noge na svetu ima zdaj edina in samo 6lly, njegova zlata ženica in mir besedi! In vsak dan znova ji je moral ra goto vilo položiti pred njene vitke nožiče. Leo -pilule Poskusita Leo-pilule, petih, šestih, urah dove- to prijetnega >d Sp. br. #09 od M. vsi povprečni ljudje, in ker »e imata rada, vidita dobre lastnosti, malenkostnih napak pa nočeta videti. Če se enemu ali drugemu kaj ponesreči, si oprostita. Morda bo kdo mislil, da Priljubljena satinasta Jopica nežno rožnate barve, bogato s cvetlicami in različnimi za sebno pozornost Je šivilja rokavom. poraz, UGANKE4?]! srečnih ljudeh UU ■ ■»■i IJ Kakšni ljudje so srečni? Revež bo je takšno sožitje v zakonu nemo, M® J; dejal, da tisti, ki imajo milijone, bol- toda videla sem oa sama in sem KRIŽANKA 23456789 Pomen besed: Vodoravno: 1. zemljepisni Kakšni ljudje so srečni? Revež bo dejal, da tisti, ki imajo milijone, bolnik bo blagroval zdravega, lačen si-tega, strgan zakrpanega. Vsakdo je prepričan, da so drugi še vse bolj srečni kakor on sam, nekateri so pa celo prepričani, da jih je Usoda zaznamovala in da so rojeni pod nesrečno zvezdo. Le malo je pa ljudi, ki si znajo v tistih okoliščinah, ki v njih žive, in s tistimi pripomočki, ki so jim dani, ustvariti zadovoljno, prijetno življenje. V nedeljo sem bila pri takšnih ljudeh. Pri mladih zakoncih. Tri leta sta «poročena, morda sta se tudi že kdaj sprla ta čas, toda še zmerom sta zadovoljna drug z drugim. Nobenih posebnih pogojev nimata, da bi bila srečna. Nista ne milijonarja in tudi bogate dediščine nista podedovala. Prav takšne vsakdanje skrbi ju tarejo kakor vse druge, nimata posebnega zaslužka, večjega od drugih in ne morem reči, da nikoli nič neprijetnega vodoravno: X. zemljepisni izraz;! pogrešek; 2. svetopisemski siromak; 'ne doživita. In vendar sta zelo za-mesto v Franciji; 3. najmanjši del ',dovolpia, tistega mirnega zadovolj-prvine; svetloba; 4. hrvatsko gorovje; 1 . ze}° P^bliza sreči. 6. narobe zaimek; ladjedelnica; pri-t Njun dom m med razkošnimi, tmata slov; 6. razstrelivo; 7. ruska ožina, {»“»»o 8obo tn kuhinjo. Toda žena culi pa tudi bolezen; Ibsenova drama; tveselje — in ne samo dolžnost — da 8. človek, ki izpodkopava; češko ime; P.e. dom kar najbolj topel m pri- 9. svetopisemska gora; predlog. Zjeten. Ko sta se poročila, sta si ku- .. , , , , Ipila novo opravo za sobo m kuhinjo, Navpično: 1. konj posebne barve;* - stmri sla dobila za daril ‘nt_ bog solnca; 2. indijansko sveto zna-t^- 'ta - dokupila - in še ku- menje; del cerkve; 3. bolečina; po-jpujeta L tako da v hiši ničesar važ- trebščina za kurjenje; 4. obrtnik, ki t nega ne manjka. Toda tisto, kar izdeluje sladke reci; 6. kvarta; naka-Xjinata( ye lepo in hkrati praktično. zilo; narobe ploskovna mera; 6. tuja tsamo en dan sem preživela v njunem ptica; 7. dobra kvarta; zaimek; 8.1 stanovanju in v njuni družbi, toda slov. pisatelj; nasilnik; 9. narobe ♦ 0f)0je se m{ je tako priljubilo, da sem predlog; duhovniško oblačilo. POSETNICA E. R. Grom v Postojni Mož je pri železnici. • ČRKOVNICA OVBUŽAOT JVOSNVJ A NATAEJ EL 1 N I Š J A N Z • SKRIVALNICA DEŽNIK — ZASLUGA -NIŠNICA — CEMENT BOL- PRI- MORJE — ZAPRAVLJIVEC — MITILENE. Iz vsake besede vzemi tri zaporedne črke in sestavi iz njih pregovor. • 1ZPREMENILN1CA PETER ARENA VINAR ISTRA SADRA ILIJA LOPAR HVALA NAVOR ANICA KOZEL SVILA V vsaki besedi izpremeni prvo se kar težko poslovila Kuhinja je svetla in čista. Oprava je prijazna, bela. Ker je hiša nova, so tudi tla presenetljivo bela. V tej hiši sem spoznala nekaj, kar nisem videla še nikjer. Gospodinja ima že na pragu stanovanja pripravljenih nekaj parov različno velikih copat. Vsakdo, ki pride k njej v vas, si jih že pred vratmi obuje. Toda ne zato, da ne bi pomazal poda — morda tudi nekoliko zato — pač pa zato, da se počuti v hiši bolj domačega. Zdaj pozimi je to prav prijetno. Znanci mojih znancev so se že privadili na to ;; navado, prav fletno jih je videti, kako sede za mizo v copatah in se ;; počutijo kakor doma. To kajpak velja samo za tiste, ki ostanejo v gosteh vsaj dobre pol ure ali pa še več. Kuhinja je sicer čisto preprosta. Oprave ni preveč. Trodelna kuhinjska omara, miza s tremi stoli, polica in štedilnik. Če pridejo gostje, se pomakne miza v sredo in že je jedilnica tu. V takšni lepi, čisti kuhinji sploh ne pogrešaš jedilnice. Miza je pregrajena s prtom, izvezenim im roko, prav tako so naborki v kuhinjski omari ročno delo. Prevladujeta bela in sinja barva. Soba nič ne zaostaja za kuhinjo. Čedna, preprosta oprava. Omara, miza z dvema stoloma, na mizi lepa vaza, manjša omara za perilo, večja omara za obleke. Ker ni toliko pohištva, se v sobi lahko svobodno giblješ. Razen tega prelepe zavese in pregrinjalo za postelje iz fileta. Takšen je okvir za življenje teh dveh ljudi, ki sta našla tisto obliko sreče, ki je vsakomur dostopna, vsakomur, ki ima nekoliko dobre volje. Njuno razmerje je prijateljsko. Možu ni do tega, da bi ženo podcenjeval »o. d. dobii pv.. W, £££. 1 p — ima pa tudi molu ra: drla očitkov pri vsakem koraku. Drug o drugem vesta, da sta človeka s toliko pesnice, je takšno sožitje v zakonu nemogoče, toda videla sem ga sama in sem prepričana, da je mogoče povsod, kjer mož in žena ne tekmujeta v tem, kdo bo pametnejši, temveč preneseta tudi kritiko drug drugega. Razen tega sem opazila še toliko stvari, ki so me presenetile. Ta dva zakonca na primer jesta iz tistih krožnikov in iz posode tistega servisa, ki sta ga kupila za poroko in ki je po drugih domovih navadno namenjeno samo za goste. Pijeta vodo iz kozarcev, ki so tenki in lični in tudi del servisa. Ne bojita se, da bi se vse to poškodovalo. Vesta, da je življenje kratko in da bi bilo nespametno zaklepati takšne stvari v omaro in jesti z okornih krožnikov, če to ni potrebno. Koliko prazničnosti je pri takšnem kosilu, ni moči povedati. Gospodinja je sicer uma in hitra, smuka se po kuhinji in pridno dela, toda kadar je čas kosila ali večerje, sede k mizi in jš z možem. Ni ena tistih, ki nikoli ne utegnejo sesti k mizi in ki se zde občutljivim možem kakor natakarice. Nosijo namreč jedi na mizo, toda ne utegnejo, da bi se z možem za trenutek pogovorile. Toliko malenkosti je v teh stvareh, tistih skritih malenkosti, ki so tako potrebne za srečo ljudi. Bila sem zelo vesela, da sem videla življenje teh dveh mladih ljudi, kajti prepričalo me je, da je še sreča na svetu, sreča, ki ni odvisna od golega denarja in od kar najugodnejših življenjskih okoliščin. „ Saška. MAGIČEN KVADRAT 1. A A A A D 2. E E I I K 8. K K K N N 4. O O O O P 5. R R T T T Pomen besed: 1. otipan je; 2. gradbeni pripomoček; 3. pevec; 4. sveta podoba; 6. utežna mera. Besede se berejo enako v navpičnih in vodoravnih vrstah. • RAČUN S ČRKAMI N L N L N X L N L SNS N S K P T P T P S N S N 8 Naša kuhinja KAJ BO TA TEDEN NA MIZI? Jedilnik za skromnejše razmere Četrtek: Telečja obara, ajdovi žganci. Zvečer: Močnik. Petek: Fižolova juha, krompirjevi cmoki. Zvečer: Fižolova solata. Sobota: Goveja juha z rezanci, govedina, sladko zelje, krompir v kosih. Zvečer: Jetra v omaki. Nedelja: Zelenjavna juha, telečji zrezki, široki rezanci, solata. Zvečer: Kruh z maslom, kava. Ponedeljek: Kisla repa, krvavice, krompirjev pire. Zvečer : Koruzni žganci z mlekom. Torek: Goveja juha z vlivanci, ko-lerabice s krompirjem. Zvečer: Govedina s krompirjevo solato. Sreda: Pašta fižol. Zvečer: Goveji golaž. Jedilnik za premožnejše: Četrtek: Ragu juha, telečja pečenka z limonovo omako1, pražen riž, solata. Zvečer; Pečenjak, kompot. Potek: Ribe v rižu, solata, jabolčni zavitek. Zvečer: Rižev narastek z malinovo polivko Sobota: Goveja juha z jetrnimi cmoki, kolerabice, govedina. Zvečer: Ocvrta jetra; krompirjeva solata. Nedelja: Kruhova juha, preslaninje-na govedina z gorčično omako1, pražen krompir, mešana solata, ruska torta. Zvečer: Ocvrte safalade, krompirjev pire, solata. Ponedeljek: Zelje e kranjsko klobaso, zdrobove klobasice*. Zvečer: Krompirjeva potica, solata. Torek: Fižolova juha, čebulna omaka, zabeljeni rezanci, sirov zavitek. Zvečer: Rižota s solato. Sreda: Gobova juha, žemeljni krofi* KVLPPPV8 Namestu črk vstavi prave številke, da dobiš račun, ki se izide. Za isto črko je treba vstaviti zmerom isto številko. dobrimi in slabimi lastnostmi kakor \ eo]ala ž večer: Vampi s parmskim m ker se imata s;r0ln Pojasnila: 1 Telečja pečenka z limonovo omako: Lep kos telečje pečenke zdrgnite s papriko in posolite. Potlej narežite precej dolge koščke prekajene slanine in z njo pečenko preslaninite. Potlej jo specite. Od časa do časa jo polivajte s kostno juho. Omako pa pripravite iz nekaj žlic masti, ki ste ji dodali nekaj koščkov sladkorja, potlej pa dodajte še nekoliko masti. Vse skup zalijte s kostno juho, pač toliko, kolikor se vam zdi potrebno in okisajte z limonovim sokom. V omako dajte tudi nekoliko limonove lupinice, ki jo pa nazadnje poberite ven. Se nekoliko popoprajte in dajte na mizo s pečenko. ' Preslaninjena govedina s gorčično omako: Govedino lepo očistite kožic, žilic in loja, posolite in popoprajte. Rešitve ugank iz nreišnie številke Krlianka: Vodoravno: up lopata, nič, potop, Irak, lok, Jaromll, ta. pet, iridij, ličinke, let, kaos, notar, dno, ogorfk, ar. Navpično : umjat, no, pirat, log, čar, leto, Kopitar, po, meč, re, politik, atol, nad, tok. ikona, pa, tresor. Posetnica: Hedlarski vajenec. Skrivalnica: Kadar mačke ni doma, pletejo, Crkovnlca: Najprej preberefi vse prve, tretje In pete črke v vseh navpičnih vrstah, potem pa ie vse dinge in čet-te, pa acbifi* Prarna glava in prazna slama, oboje se rado vname. Magičen kvadrat: lepak, erota, ataka, Karan. Račun s črkami: fitevilo 17440104 delil e 822. pa dobil 6432. Premlkalmca: Alabama, Korotan, Iravadi. moderne to okrašena zavoji. Po-posvetila Skrbite za redno lahkega Oglu r«g. pod odvajanja Krasen zimski plašč z zapeljivim okrasom — srebrno lisico Potlej jo preslaninite in če vam ugaja našpikajle tudi z mlado čebulo. Dajte jo v mast in pokrijte, da 6e praži. Počasi dolivajte nekaj žlic kostne juhe. Ko je meso mehko, ga vzemite ven in ga dajte na toplo. V omako pa dajte tri žličke gorčice, po okusu žlico belega vina, nekoliko popra in dve do tri žličke kisle smetane. To naj prevre, potlej pa z omako polijte na kose zrezano pečenko. Na mizo dajte s kruhovimi cmoki. •Zdrobove klobasice: Skuhaj mlečnega zdroba s sladkorjem in pomarančnimi olupki. Mrzlemu primešaj 2 do 3 rumenjake, napravi iz tega klobasice in kolačke, ki jih ocvri na presnem maslu ali masti. Lahko pa primešaš zgoraj pripravljenemu zdrobu še nastrgane čokolade in napravi potlej iz tega klobasice. ‘Žemeljni krofi: Zreži žemlje na kocke in jih namoči v 6ladki, 6veži smetani ali pa mleku. Pridaj limonovega sladkorja, to se pravi, sladkorja, ki 6i ga drgnila ob limono, in za jajce stopljenega presnega masla, 2 rumenjaka in nekoliko soli. To naloži za prst na debelo na mokro desko. Ko se ohladi, izreži z obodcem za krofe okrogle kolačke, ki jih povaljaj v jajcu in drobtinah in jih ocvri. Lahko pa polovico nadevaš z mezgo in pokriješ z drugo polovico in prav tako ocvreš. Ocvrte potresi e sladkorjem in jih daj na mizo s kakšno sladko omako ali pa z mezgo, ki si jo prevrela z zajemalko vode. Mleko v kozmetiki Najmodernejša nega kože. se vrši z naravnimi, domačimi pripomočki. Mlečne diete smo na primer doslej upoštevali v redilne svrhe. Mleko so še do nedavna smatrali za zelo lahko pre. bavljivo hrano, kar pa v resnici ne drži. Nekateri so z mlekom obteževali želodec tako dolgo, da se jim je mleko popolnoma uprlo. Mleko redi, a ne toliko kakor ljudje običajno mislijo. V kozmetične svrhe je treba uporabljati samo sveže, neprekuhano mleko. Neprekuhano mleko odlično učinkuje v tehle primerih: proti preveč suhi koži, proti preveč mastni koži, proti gubam in proti vnetju kože zaradi predolgotrajnega bivanja na soncu. Poskusite nekatere mlečne recepte. Gre namreč za poceni in preizkušena lepotilna sredstva, ki jih kaj lahko in z malenkostnim trudom napravite doma. Ta sredstva namreč danes v veliki meri uporabljajo tudi v velikih kozmet. salonih, saj se kozmetika vse bolj nagiba k naravnim pripomočkom. Ce imate suho kožo, potlej zmešajte prav drobno zmlete mandlje s toplim, a ne prekuhanim mlekom in mešajte toliko časa, da nastane lepljiva snov. Potlej si lice umijte z mandljevim mlekom ali kakšno mastno kremo. Sele potlej na debelo namažite to mandljevo kašo na lice in ležite za četrt do pol ure. Po tem času masko zmijte najprej z mlekom, šele potlej pa s hladno vodo in se namažite z dnevno kremo iz mandljevega mleka. Ce je pa koža pretirano mastna, potlej hladno mleko zmešajte z nekaj drobci kvasa. Sele potlej kožo očistite in se okrog oči namažite z oljem proti gubam — to je lahko tudi dobra krema — potlej se pa namažite z zmesjo za masko. Ta maska se suši na licu od pol do ene ure. Dobro jo izmijte, najprej z mlekom, nato še s hladno vodo. Na koncu rahla masaža s konci prstov s pomočjo hormonske ali vitaminske kreme zelo dobro de. Dobro učinkuje tudi maska iz kislega mleka ali sladke smetane, pomešane z medom. S to masko na obrazu je treba nekaj časa počivati. Naposled jo izmijte najprej s toplo, potlej še s hladno vodo. Pazite pa nato, da bo maska pokrila tudi vrat, kajti vrat Je prav tako važen ko obraz. Ce imate prav mastno kožo, potlej v zmes iz mleka in meda dodajte nekoliko kaolina, ki ga dobite v drogeriji. V tem primeru pa maske ne smete imeti na obrazu dalj ko 3 do 5 minut. Jasno je, da ti pripomočki ne pomagajo prvič temveč jih je treba večkrat ponoviti. Zato ne gre ta poceni in naravna kozmetična sredstva podcenjevati, kajti pogosto zaležejo več ko še tako dobre in drage kreme. Siguren nastop Satinasta popoldanska obleka, ki je Imela v Parizu velik uspeh. Na njej •pazimo modne novosti, namreč bogato nabrana rokava, visok ovratnik, štrleče žepe in zadaj veliko pentljo. I nam omogoča le solidna obutev v brez-btbni obliki. Pri nabavi iste nas posetite, postreženi boste nad vse pričakovanje. Vsak teden najnovejSl modeli »Je-Ia« Ljubljana, MlklošiCeva 96 Pozimi, diino c kozo, ki ste vanjo shranili to ali ono jed, ki bi jo radi obdržali toplo. mmm mSm 'ii - ' V*“ V,*. k i.r ;■: učinku če n Preprost zimski plašček za mlada dekleta, ki ima en sam okras — s perzijskim krznom pošitc žepe. POZOR! I/ fuUUacUtii Het/iUti: PLETENA JOPICA IZ ANGGRSKE VOLNE Klet pozimi Naša klet nam mora pred vsem koristiti kot prostor, kjer hranimo čez rimo najvažnejša hramila. Krompir, •adje, zelenjavo, kozarce z vloženim •odjem in marmeladami, potlej pa tudi cvetlice, premog in drva. če nimate svoje hiše, dobite klet, komaj nekaj kvadratnih metrov veliko in drvarnico morebiti posebej. Včasih se zgodi, da dobite tudi prav lepo klet. Skoraj vsaka klet ima pa ta oni medostatek, zato jo je treba Popraviti, posebno zdaj, ko se bliža rima. Navadno pa spravljamo še v te Majhne prostore vso mogočo in nemogočo navlako, stare čevlje, zaboje, staro Posodo, ptičje kletke, prazne cvetlične lončke hi prazne steklenice. Vsega tega se že vendar enkrat iznebite in videli boste, kako prijetneje vam bo pozimi stopiti v klet, ko boste imeli zavest, da boste našli vse lepo pospravljeno. Zajedajte se, da vam navlaka dela samo napoto, čeprav piti vi pregovor, da Vsaka stvar čez sedem let prav pride. Prav tako se pa tudi zavedajte, da je Pospravljanje kleti prav tako važno kot pospravljanje stanovanja. Kakor v stanovanju ne marate navlake, skrbite tudi za klet. Ne pozabite pa tudi, da boste imeli potlej več prostora, kar Je važno posebno zdaj, ko potrebujete PcaUtitiU nasveti veliko prostora, ee se pa od te ali one navlake res ne morete ločiti, ali se vam jo škoda zdi zavreči, potlej zložite vse v kakšen zaboj ali pa vsaj v en kot. Klet je treba jeseni predvsem lepo očistiti, šele potlej pa napolniti. Ometite pajčevine, še bolje je pa, da klet kar prebelite, kar prav lahko storite sami. če je klet vlažna, jo v hladnih, toda suhih jesenskih dneh prezračite, da se bo vsaj nekoliko osušila, če so v zidu in na tleh razpoke, jih na kakršen koli način zamašite. Okna se morajo dobro zapirati, sicer je nevarnost, da vam pozimi zelenjava zmrzne. Zato dajte Otona popraviti, če so pokvarjena, in kupite nova stekla, če so razbita. Drva zložite ob steni. Oglje za lika-| nje imejte v lesenem zaboju. Premog ; naj bo lepo ograjen z močnimi de-skami. če nimate desk, ga pa pre-j vidno zložite na kup, toda čim dalje : od vrat, ker boste sicer hodili po njem | in delali škodo. Za sadje in zelenjavo namenite naj-; lepši in najboljši kot kleti, če imate j dovolj sredstev, si dajte napraviti močne zaboje, če pa ne, si jih lahko napravite sami iz starih zabojev, če je i klet vlažna ali ima vegasta tla, jo posujte s peskom in tla kolikor je moči izravnajte, če ne morete sami na-i praviti zabojev, je najbolje, da zele-1 njavo zakopljete v pesek in jo ogradite z deščicami. Seveda pa tako, da se lepega dne ne bo vse skupaj sesulo. Tudi cvetlice v lončkih mora*o najti prostor v kleti; kljub temu, da pozimi nimate prav nobene koristi od njih, se jih vendarle usmilite in jim žrtvujte prostor blizu okna, da bodo j imele vsaj nekaj svetlobe. Pred vsem je važno, kako imate ! shranjen krompir. Najbolje je, če si napravite precej velik zaboj, ki naj I ima noge. da ne stoji na golih tleh. Dno naj bo poševno, stene zaboja pa | iz 10 do 15 cm širokih deščic in brez pokrova, da ima krompir vselej dovolj zraka. Poševno dno mora bita nagnjeno od stene stran, to se pravi proti vam. Spodaj napravite loputo z ročajem, ki jo lahko potegnete ven in z lahkoto pridete do krompirja. Zaboj mora biti namreč precej visok. CIST BEL OBRAZ v 10 dneh z uporano FEMINA kreme proti PEGAM. Suha ali mastna 20’ din. Po novzetju pošilja: PARFUMERIE SA10G — STARI BEtEI, -hinavska banovina ko imate hlada na pretek, hla-omarico lahko spremenite v to-oraaro. Obložite jo z zmečkanim časopisnim papirjem, le sredi pustite pripravno gnezdece. Zmečkanega papirja natlačite tudi v vrečko iz prav tankega tvoriva, morebiti kakšne stare zavese, in jo položite na pokrito ; Seveda pa za vi si od količine krompir-i ja. Loputa ima na obeh straneh pribiti tudi dve deščici, da krompir pri straneh ne uhaja; morata pa biti zelo gladki, da lepo zdrkneta. Nad loputo na notranji strani zaboia pa poševno pribijte desko, da ne bo prevelikega pritiska na loputo in bi se utegnilo zgoditi, da je ne bi mogli zapreti. Deska bo pa krompir ovirala, da bo le po malem zdrknil v loputo. Takšen zaboj je najbolj idealna priprava za shranjevanje krompirja. Posebno ga velja napraviti zato, ker služi za več let. Prav tako mora biti polica za sadje zelo smotrno urejena. Police naj bodo precej na gosto vsajene, saj morate sadje tako in tako zložiti. Tudi med deščicami polic mora biti nekoliko presledka, da dobi sadje dovolj zraka. Sadje mora biti pa zavarovano z gosto mrežo, da ne pride zraven mrčes. Tudi omara za zelenjavo, zeljnate glave, ohrovt, kolerabo in podobno. mora biti zračna, imeti mora pa večje presledke med policami in deskami, kakor polica za sadje. Tudi ta omara naj bo po možnosti zastrta z gosto mrežo. 7,a peteršilj, zeleno, korenček itd. imejte pa na tleh primerno velik za-| bojček z zemPo ali peskom in vanj ; previdno nasadite najlepše koreninice, ' ki so vam ostale na vrtu. če imate veliko klet, boste imeli pač še prostor za omaro za kozarce z vkuhanim sadjem, če nimate prostora, jih boste seveda zložili na vrh drugih omaric. Lepo urejena klet je ponos vsake gospodinje. Lepo očejeni cvetlični lončki, skrbno napisani listki pri vsaki polici s sadjem in na kozarcih z vloženim sadjem itd., to so pa stvari, ki jih bo ta ah ara spretna gospodinja sama dodala Vsekako pa skrbite zato, da bo vaša klet letos tako snažna in urejena, ko še nikoli. Potlej ne boste imeli samo zavesti, da se v kleti zrcali ; vaša gospodinjska sposobnost, temveč ; tudi zavest, da boste tako najdalje in najbolje ohranili zaloge, ki ste iih pripravili za Zimo Pozimi so računi za električno razsvetljavo tako visoki, da nekatere gospodinje kar obupujejo, človek pa pozimi rajši ko kdaj poprej posedi pri knjigah ln ročnem delu. Neka bistra glava si Je pa izmislila tale pripomoček: pri lučih s podstavki uporabljajte bolj šibke žarnice, seveda ne pretirano, notranjo stran pločevinastega senčnika Pa namažite z belim cinkom, pomešanim s terpentinom. Namesto čopiča Vzemite staro gobo, ki belilo bolj enakomerno razmaže Nogavice perilo dežniki v nalboljil ki alte«, po tovarniških cenah, v prodajalnah tovarne VIDMAR Pred Skotifo 19 Preiernova ni. 10 Gosposvetska 2 Tyrševa 5, Palača „Slavlja“ Problem it. 119 Sestavil J. Behting (1888) Mat ▼ S potezah (B 27) Problem it. 120 Sestavil Samuel Lovd (1878) Eden najnovejših pariških modelov je tale plašč, ki posebno poudarja linijo. » Spodnji del, iz starorožnatega tvoriva, je zelo zvončast, zgornji del je pa črn krznen telovnik, ki učinkuje posebno elegantno. Priznati moramo, da je to precej drzen poskus, vendar je zamisel nad vse posrečena. Kopanje brez kopalnice Mat v 4 potezah če je človek navajen na kopalnico, se obupno počuti v stanovanju, ki jo nima. Včasih se pa le najde stanovanje, ki je v vsakem pogledu udobnejše in lepše, le kopalnice nima. človek se mora sprijazniti tudi s tem. Posebno manjša stanovanja najdemo brez kopalnic. Iznajdljiva ženska se pa znajde povsod. Vaše veliko poželjenje po topli kopeli izvira pogosto zaradi utrujenosti, če bi zdajle imela kad, si mislite, bi skočila vanjo in kmalu bi bila spet spočita in živahna. Res je, toda za to še ni neobhodno potrebna kopaL nica. Pred vsem vas poživi otiranje z debelo brisačo. Sicer pa nekateri zdravniki niti ne priporočajo vsakdanje tople kopeli. Topla kopel je pred vsem za tiste, ki jim kri premočno pritiska na možgane, vendar je tudi v tem treba poznati mero in se je le bolj redko posluževati. Namen kopanja je, da očistite kožo in odstranite mrtve delce kože. Ker torej nimate kopalne kadi, se poprej, preden se umijete v umivalniku ali splaknete pod prho, odrgnite z bri- sačo na suho, mrtvi delci kože se bodo tako dosti rajši odstranili kakor če to napravite šele po kopeli. Nikakršna umetnost ni kopati se brez kopalne kadi. Najbolje je, če imate doma cinkaš to posodo s kakšnih 15 cm visokim robom, premer posode naj bc pa 50 do 60 cm. Lahko je posoda tudi ovalna, ker se lažje prazni. Pred uporabo posodo dobro obrišite. Postavite jo na tla, pred umivalnik. Vanjo vlijte za nekaj centimetrov tople vode. Najprej začnite militi in ščetkati noge. Med umivanjem stojte zmerom v posodi z milnico, ker se bo tako koža na nogah ln okrog nohtov do dobra omehčala. Ko ste si tako umili noge, nalijte v umivalnik tople vode, zmočite vrečico za umivanje in se natrite z milom po vsem životu. Vrečico pri tem večkrat splaknite in znova namilite. Potlej izpraznite umivalnik in nalijte vanj tople popolnoma čiste vode. V njej zmočite v.liko gobo in z njo natirajte telo da bo čista voda odplaknila milo. To ponavljajte do čistega. Zdaj se dobro obrišite in zdrgnite in prav tako boste čisti, kakor če bi se kopali v kadi. če imate doma prho, je seveda naj bolje, da se umijete pod prho. Najpre si zmočite vse telo. Potlej prho zaprite se dobro namilite in zdrgnite, naposlei pa spustite vodo in se oplaknite. Najbolj priporočljivo za zdravje je da se tako okopljete vsak večer, pre den ležete. Zvečer se dobro umijete zjutraj vam pa ni treba drugega, ko da se odrgnete z mrzlo vodo, bre mila, da se osvežite. če se boste ravnali po tem, ne boste samo zmerom lepo sveži in čisti, tem več tudi vaši živci bodo odpornejši počutili se boste dosti bolj močne kakor pa, če bi se vsak dan kopali v kadi Topla kopel ima to prednost, da živce sprosti. Kadar boste zelo utru Jeni in izmučeni, in boste pogrešal kadno kopel, vam priporočamo, da zatečete po pomoč h Kitajcem in Ja pončem. Ti se namreč takole osveže V vroči vodi, tako vroči, da koma zdržite, namočite vrečico in jo ožmite Potlej si jo položite za tilnik in n členke. Ko se vrečka ohladi, jo znova pomočite v vročo vodo in tako ponav Ijajte tako dolgo, dokler se ne boste spet sveže. Prepričajte se tega postopka sami. malo in slabo spite, vam bo dobro delo, če se boste vsak večer umil mrzli vodi od glave do nog. Močn drgnite noge, dokler kri ne začne hi treje krožiti po telesu, potlej pa, ne da bi se obrisali, lezite v posteljo in dajte k nogam grevec. Izhlapevanje vas bo kmalu močno ogrelo in sijajn boste (B61) Problem it. 121 SestavU O. Wur*burg (1900) Monogrami — entel — ažur gumbnice — gumbi — pllse fino In hitro Izvrši Natek & Nikeš LJUBLIANA, Franiiikanska ulica Vezenje perila, predtisk ženskih ročnih del Mat v 3 potezah (B 90) Rešitev problema it 115 1. Lg2—h3 d 6—d5 2. Lh8—d4! kar koli 3. Dg4—c8 d7) mat. 1...... Kc7—c6 2. Dg4—c8 šah Kc6—d5 3. Lh3—g2mat. 1................. K kar koli 2. Lh8—d4 kar koli 3. Dg4—c8 mat. Rešitev problema At 116 1. La4—c2 Kc4—d5 2. Del—a5 šah KdS—e6 3. Da5—f5mat. 2. .... Kd5—c6 3. Lc2—a4 mat. 2..... Kd5—d4 (c4) 3. Dač—c5mat. 1...... Kd5—d4 2. Del—d2 šah. kar koli 3. Dd2—d3 (d6) mat. Na Kb5 sledi 2. Db4 šah. Rešitev problema it. 117 1. Te2—e7 Kc4—b5 2. Te7—c7 kar koli 3. Sa4—c3 mat. 1 f6—15 2. Te7—e5 kar koli 3. Daš—c3 mat. 1 Kc4—d5 2. Da3—d3 šah Kd5—c6 3. Dd3—d7 mat. 1 Kc4—d4 2. Sa4Xb6 16—15 3. Da3—e3 mat. Rešitev problema št. 118 1. Le3—d2 Ke4—15 2. Ld2—g5 Kf5—e4 3. Dh6—181 kar koli 4. DI8—13 «<*»*<& *v Vohunske avanture kapitana Rintelena V angleških časnikih beremo, da je Hemški kapitan Franz von Rintelen Naprosil te dni britanska oblastva, da Ba sprejmejo 'kot častnika v britansko vojsko. »Ze od leta 1934.,« je izjavil v. Rintelen pred londonskim sodiščem za tujerodce, ki ga je moralo zaslišati , kot nebritanskega državljana, »že od leta 1934. nisem več nemški državljan. Narodni socialisti so mi po smrti Nemškega londonskega poslanika von Schoena ponudili, naj prevzamem njegovo mesto, pa sem odklonil. Morda nisem prav storil. Mislil sem, da moram tako ravnati kot pristaš zahodne krščanske civilizacije.« »Sredi avgusta letošnjega leta sem Sporočil britanski in francoski vladi, fla se je Nemčija po moji sodbi odlo-čila za vojno. Obrnil sem se do britanskega zunanjega ministrstva; ko Sem dobil pritrdilen odgovor, sem se °dpeljal iz Belgije, kjer sem dotlej Prebival, in sporočil vojnemu ministrstvu, da sem mu na razpolago. Zaprosil sem za častniški čin in pripravljen sem iti, kamor me pošljejo.« * Novica angleških časopisov je spomnila ves svet na znamenitega voditelja nemškega vohunstva v svetovni vojni. Spet je v slehernih ustih ime kapitana V. Rintelena, smelega nemškei svetoval, da na okenski okvir pritrdite tanko jekleno mrežo, po možnosti či* bližje steklu. Naposled pa, ko zaslišite znak za alarm, pokrijte okna z debelimi odejami. Vendar se morate kljub Nadaljevanje na 12. strani Krt je vzel kos trhlega lesa v gobček, kajti tak les se v temi sveti kakor ogenj, šel pred nji- ma in jima svetil v dolgem, temnem hodniku. Ko so prišli tja, kjer je ležal 5. nadaljevanj* Prav takšen je bil Moreno v tistem trenutku. Za vse na svetu ne >>i opustil sladkega maščevanja za malenkostne žalitve, ki mu jih je nehote prizadejala mala Franco-anja. Prešerno in nedolžno je vprašal: »Ali ni naravno, da se vrnem zvečer k svoji ženi? Bilo bi smešno, da bi ostajal zunaj v teh okoliščinah. Mislim, da ste tudi vi, senora, 'stega mnenja?« . »Da bom noč preživel z vami...« |5 v mislih ponavljala Orana ka-•mr v hipnozi. Polotil se je je blaten strah. Toda ko jo je mladi eastnik vprašujoče pogledal, se je Prisilila k smehljaju: »Dobro zabavo, senor! Ne bom se Premaknila od tu!« »Ne? Prav! Bodite pametni. Ostanite tu in odpočijte se!« »Odpočijem?« »Da. Nikar me ne čakajte. Morda se bom vrnil zelo pozno. Lezite na mojo posteljo in skušajte zadremati. Jutri boste morali biti sveži in čvrsti.« »In če bi kdo slučajno prišel?« »Kdo?« »Ali je nemogoče, da me preseneti kakšna obhodna straža?« »Prav imate. Pokazati morate svoje listine. Povejte jim, da željno Pričakujete svojega novoporoče-nega moža. Margarita bo potrdila vaše besede. Ženi letalca Morena sl ne bo nihče drznil skriviti lasu! uPam, da bom kmalu nazaj!« je pristavil in se hudomušno nasmehnil. »Na svidenje, senora, in dobro spite!« Ob teh besedah se je Moreno sklonil k svoji mladi ženi in ji vljudno poljubil roko. Potlej je hitro in odločno odšel, ne da bi se bil ozrl... XI Ko so se vrata za mladim letalcem zaprla, je Orana stala v sobi nekaj trenutkov kakor vkopana. Pogled ji je slučajno obstal na ostankih večerje; če ne bi bila tako lačna, ji te tuje jedi zanesljivo ne bi tako teknile, kakor ji je nekoliko poprej želela vrla Margarita. Potlej je pričela v duhu obnavljati vse dogodke, ki jih je doživela v tem burnem dnevu. Kaj bi dejali njeni starši, če bi vedeli? Njen oče, ki tako trdo dela, da bi ji zagotovil neskrbno bodočnost! Njena mati, tako pozorna, tako zaskrbljena glede sleherne njene želje in željice! Kaj bi dejali, če bi vedeli, da se je pravkar poročila in da se bo njen mož, včeraj še tujec, še nocoj vrnil k njej? Ta poslednja misel jo je od vseh najbolj morila. Kako bo ravnal z njo ta vojak, vajen vojnih grozot in surovega ravnanja s šibkimi? Ali je mogoče, da se bo polastil zakonskih pravic v zakonu, ki ga ji je bil tako rekoč vsilil? Ob tej misli se je stresla kakor šiba na vodi. ■ Ko je sprejela ponudbo za ta nenavadni zakon, so bile okoliščine takšne, da ji ni kazalo storiti kaj drugega, če se ne bi bila poročila z Morenom, bi morala zdaj že deliti usodo nesrečnic v hotelu Colo-nu... Toda zakaj jo je mladi letalec rešil? In prav njo? Kaj je nameraval z njo in kaj je bil nagib njegove plemenitosti? Ali je bil tudi ta nagib plemenit? Vseeno je čudno, da jo je rešil kar tako na lepem, ne da bi jo poznal. Dal ji je svoje ime, to je bilo neizpodbitno, in pri tem je — to ji je sam tolikokrat zatrjeval — tvegal svojo glavo. In če bi zdaj terjal od nje, da mu posveti to edino noč, ali bi bilo pravično, če bi ga odbila? Tiho je zaihtela. Njena usoda se ji je zazdela strašna. Že misel, da bi mogla postati tudi v resnici le-talčeva žena, ji je bila strahotno tuja, neznosna se ji je pa zazdela ob vprašanju, kako bi se to utegnilo zgoditi. Ali si jo bo skušal pridobiti s prigovarjanjem, z ljubkovanjem, nasilno — ali ji bo pa kot dobro vzgojen človek pustil •svobodno izbiro? Kakor koli se je lotila tega kočljivega vprašanja, vselej se ji je zdelo, da se vse bolj zapleta v neko mrežo, ki iz nje ne najde izhoda, če je še tako obžalovala svoje dejanje, bilo ji je jasno, da ni mogla preprečiti, da ne bi postal mladi častnik njen mož. Njen mož! Oh, kako daleč so že zlate sanje vseh mladih deklet! Sanje o sladkem pričakovanju, o zaroki, zaročnem prstanu, čestitkah... In pozneje o dolgi poročni svileni obleki z belo, dopetno tenčico, o igranju orgel, plapolanju sveč v cerkvi, o vsem tistem, o čemer sanjajo mlada, strogo vzgojena dekleta. Vse to je bilo zdaj zanjo končano... Izbrisano za zmerom! In kaj je dobila v nadomestilo? Ničesar. Grobijanski uradnik je zapisal njeno in letalčevo ime na belo pojov polno številk in kolkov. Nekaj čačk, in bila sta poročena! Samo nekaj trnutkov je zadoščalo, jCjufozCt* španskega častnika da je za vselej zvezala svojo usodo z usodo neznanca, ki mu ni vedela drugega kakor ime. Res nenavadna poroka za dekle, kakor je ona! Posebno jo je pa trpinčila misel, da se je morala ona, Francozinja iz ugledne družine, tako meni nič tebi nič poročiti z neznanim španskim miličnikom, ki o njem sploh ne ve, kaj je in kaj počne v zasebnem življenju. Sicer je bil pa Moreno z njo vljuden, čeprav se ji je zdelo, da je včasih nekoliko zarobantil. To je bila najbrže takšna vojaška razvada. Tudi napačen dečko ni bil, morda bi ji bil celo všeč, če bi ga bila srečala v drugih okoliščinah... Toda že misel, da se je morala proti svoji volji poročiti z nekom, ki ga pred nekaj urami še poznala ni, jo je spravljala v slabo voljo. Pričela je torej premišljevati, ali je poroka v takšnih nenavadnih okoliščinah sploh veljavna. Samo za trenutek se je oprijela te rešilne bilke. Morda pa le ni veljavna? Toda kolikor bolj je premišljevala, kako se je vse zgodilo, toliko bolj je ginevalo upanje v ta edini izhod. Spomin na duhovnika, ki ju je. odhajajoč na morišče, blagoslovil, ji je razgnal poslednji dvom. Njuna poroka — žal! — ni veljavna samo pred ljudmi, ampak tudi pred Bogom! če bi se še tako rada izmazala, bila je prava zakonska žena častnika Morena: pri tej zadevi ni bilo moči ničesar več spremeniti. Orana se je zgrozila ob misli, da ni poti nazaj. Glava ji je gorela od mučnih misli. Stopila je k oknu, da bi nekoliko svobodneje zadihala in da bi se pomirila. Zunaj je dehtela tonla ŠDanska pomlad, tolikanj drugačna od hladne, pogosto deževne francoske pomladi. Vse okrog je bilo tiho, samo voda v vodometu je drobno žuborela. Gledajoč živobarvne južne cvetlice in baržunasto listje zimzelenih dreves, je čisto pozabila, da stoji ta vrtič v mestu, kjer divjajo bratomorni boji. Popolnoma je pozabila na vojno. Pomislila je na beg. Oh, zbežati kam daleč, daleč od tod, daleč od te zaklenjene sobe, daleč od tega neljubljenega, neznanega moža! »Ne ganite se od tod. Pomislite, da je na kocki življenje naju obeh!« Odmev njegovih resnih besed ji je zadonel na uho v trenutku, ko je pozabila na vse, ko je mislila s silo pretrgati vezi, ki so jo vezale nanj. Zgrozila se je ob odgovornosti, ki si jo je naložila, ob odgovornosti za njegovo življenje. V trenutku je razumela, da bi bilo blazno, zbežati iz tega varnega zatišja na ulico, kjer bi jo lahko ustavil sleherni pobalin. Kam naj bi tudi zbežala? Na ulico? V cerkev? V hotel? Na ulici bi se zdrznila vselej, kadar bi videla od daleč kakšnega anarhista ali miličnika. Preveč je že pretrpela od teh ljudi, da se jih ne bi bala. V cerkev? Kako slabo zavetje je tam, je lahko danes spoznala. V hotel? Barcelonski hoteli so spremenjeni v beznice za pijane anarhiste in iijihove ženščine. Ob teh mislih se je še bolj vznemirila. Zdelo se ji je, da ji vsa kri sili v glavo in da ji bodo žile v sencih počile. Zavedela se je pa nečesa: ne bo odšla iz te sobe v še večjo negotovost, pa najsi se z njo zgodi kar koli. Na lepem se ji je zazdelo to še najboljše zanjo. Sprijaznila se bo z vsem. da, z vsem... Da, da! Moreno je njen mož, on bo mislil in delal zanjo! Samo zdaj ne misliti na to! Misliti mora samo eno, da se bo kar najhitreje vrnila v domovino, daleč, daleč od vseh teh strahotnih grozot... Nekoliko se je pomirila. Zdaj se ni več prepirala z usodo. Zdelo se ji je, da je najboljše, če se vda v neizogibnost... Končane ste sladke mladostne sanie! Zbogom neskrbno življenje! Zbogom bodočnost! Tiho ihteč se je obrnila od okna. Bila ie tako zelo trudna, morda še bolj od potrtosti kakor od dolgih' nespečnih noči. Spati! Spati! Zgrudila se je oblečena na posteljo, se za silo pokrila in v trenutku zaspala. IZ FMICOŠČINE PREVEDLI l N. jala luna in ovijala vodomet v srebrno tenčico. Zdelo se je, ko da bi še voda žuborela tiše in drobne je. Snop mesečine Je padal tudi v sobo, prav na speče dekle. Moreno je ob vstopu v sobo hotel priviti luč, toda videč to ljubko sliko miru in pokoja, se je premislil. Počasi in tiho se je približal postelji. Srebrna svetloba je padala naravnost na Oranin obraz. Videl je okrog oči komaj posušene solze in neskončno utrujeni izraz tega drobnega obrazka, počivajočega v neredu razkošnih plavih las. Nejevoljno se je ugriznil v ustnico. Sled komaj posušenih solz ga je dražila. Začutil je željo, da bi prijel to speče dekle za ramena in jo pošteno stresel: »Hej, senora, jaz sem vaš mož! Prosim vas, obrišite si solze! Zdi se mi, da ni nobenega vzroka za jok! Sprejmite me ljubeznivo in dobre volje, kakor se spodobi za novopečeno zakonsko ženico!« Velikodušno se je nasmehnil. Ne, tega ne bo storil. Ostal bo caballe-ro do konca! Jfoz&cf Danes smo začeli na 9. strani objav. ljavljati velezanimive .Vohunske avanture kapitana Rintelena* po knjigi spominov, ki jo je spisal sam glavni junak teh avantur. Von Rinte-len je bil v svetovni vojni šef nemškega pomorskega vohunstva, zato bolj kakor kdor koli drug pozna zakulisje takratne remške vojne politike. Nje-| govo pripovedovanje je tako zanimivo, ! da se ponekod bere še bolj napeto | kakor pustolovski roman; ima pa to j prednost pred romani, da popisuje sa-, me resnične doživljaje iz herojske do-j be, ko vojskujoče se države — prav j tako kakor danes — niso izbirale | sredstev za dosego svojih ciljev ta se . niso strašile človeških žrtev. Pod naslovom .Vohunske avanture kapitana Rintelena* . i ___ . bomo vsak teden prinašali najbolj napete odlomke iz te velezanimive kaji-ge, odlomke, ki nam bodo nazorno pokazale, da o uspehu ali neuspehu vojne ne odločata samo orožje in hrabrost armade, ampak tudi uspeh ali neuspeh tajnega, podtalnega dela spretnih vohunov. Začnite danes zato tudi vi brati velezanimive in napete prigode, ki smo jih začeli priobčevati na 9. strani današnje številke pod naslovom .Vohunske avanture kapitana R ntelena‘ XII Ko se je Moreno vrnil domov, je bila že trda noč. Toda ne ena tistih gostih, hladnih francoskih pomladnih noči, temveč prava južnjaška noč z redkimi zvezdami na visokem nebu, polna opojnih vonjav, svetla, sladka noč. Na vrtič je si- Toda le kaj je imela skupnega ta fraza s to dogodivščino? Caballero! Skušal je bolje opredeliti ta izraz. »Tisti, ki živi tako blizu smrti in nebu, kakor jaz, si lahko marsikaj dovoli, ne da bi nehal biti ca-balero. Toda vseeno, mala Orana, se vam pri meni ni treba ničesar bati! Nikar se ne vznemirjajte, mala ženica: v mojih žilah teče plemiška kri. Srečen sem ob zavesti, da sem rešil življenje nedolžnemu dekletu, ne da bi zahteval od nje plačila...« Zadovoljen s to svojo viteško odločitvijo je stopil k mizici, kjer so na pladnju še ležali ostanki večerje, nedotaknjene slaščice in sadje. Natočil si je poln kozarec alikant-skega vina in ga na dušek izpil. Nato je sedel in pričel pridno zalagati. Pri tridesetih letih človek prav rad dvakrat večerja, ne da bi ga bolel želodec. Mesečina je postala tako svetla, da mu je popolnoma nadomeščala šibki sij benečanske svetilke. Mladi častnik je opazil, da je popolnoma pozabil odložiti sabljo. Tiho, brez slehernega šuma se je odpašal in položil sabljo na stol poleg mize, potem se je pa spet lotil jedi. »Moja poročna noč,« je porogljivo pomislil. »Če bi me kdo videl, takole pri mizi, medtem ko mlada žena pokojno spi v moji postelji, bi upravičeno rekel, da sem norec. In da je komedija popolnejša, lije v sobo ta prešmentana mesečina, prav kakor v sentimentalnih romanih.« Nasmehnil se je sam predse, čeprav njegovo početje ni bilo prav nič romantično. Po dveh granatnih jabolkih in po precej obilni pomaranči si je spet natočil vina in si prižgal cigareto. Zatopil se je v premišljevanje. Ali se je vedel viteški? Doslej tega ni bilo mogoče zanikati. Je bil velikodušen? Po naravi ni bil malenkosten. Dobro vzgojen? Vse-kako, čeprav je vojaško življenje nekoliko zlizalo njegovo strogo vzgojo in zrahljalo zastarela pravila vljudnosti in dobrega vedenja. Predvsem je bil pa mlad, vročekrven in zdrav moški, zato ga je neposredna bližina tako lepe in mlade žene vznemirjala. Kmalu si je Moreno prižgal drugo cigareto, živčno je nekajkrat potegnil, potem jo pa v dobro merjenem loku vrgel skozi okno. Spet je sedel in pričel opazovati spečo Orano. Njegov pogled je zvedavo in hrepeneče božal speče dekle, udobno zleknjeno v njegovi postelji, nekaj korakov od njega. V spanju se je to mlado dekle sprostilo in njena nežna lepota je dobila tisti pravi, otroško mladostni izraz, ki mu je bil na njej tako zelo všeč. Bila je lepo rasla, ozkih, čvrstih bokov, obleka, zvita okrog njenih bokov, je razgaljala sloke, lepo oblikovane noge. Bila je bosa; opazil je, da so njeni gležnji tenki in njene narti visoke. Njegove oči so se ustavile na njenem drobnem, nenavadno lepo oblikovanem obrazu. Bila je vražje lepa, la chicha! Prav res, bila je takšna, kakršno si je včasih predstavljal svojo ženo. Vstal je in se jel razgledovati po sobi, da bi videl, kako bo prespal noč. Nekoliko se je ohladilo, skozi okno je včasih zaplat val hladnejšega zraka. »Moja poročna noč,« je ponavljal, kakor da bi zbujale te besede v njem poseben, dražeč občutek. Kaj naj stori? V sobi sta hila razen postelje samo še dva stola. Presenečen se je Moreno poče-hljal za ušesi. Vrla Margarita kajpak ni slutila, kako zapletena je ta zadeva, prepričana, da Je najnaravnejše, če se novoporočenca zadovoljita z eno samo posteljo... Zdaj je pač ne kaže dramiti in morda celo zbuditi kakšen šum. Truden in slabe volje je mladi letalec že vnaprej odklonil misel, da bi spal na tleh ali na stolu. Morda je to njegova poslednja noč, kajti jutri ob zori... Zgrozil se je ob tej misli in pogled se mu je spet ustavil na spečem dekletu. »Deliva v dvoje, lepi otrok,« je dejal po nenadnem premisleku. »Ne bom te budil, toda sprijazniti se boš morala z okoliščino, da bom spal ob tvoji strani. V vojni po vojaško! Preveč sem zbit, da bi pazil na francoski bonton...« če ne bi bila Orana utrujena od joka in napora, tako trdno spala, bi jo polglasno modrovanje mladega moža gotovo zbudilo. Tako je pa pokojno spala dalje. Moreno je stopil k postelji in se sklonil nad njo. Hotel se je prepričati, ali dekle res tako trdno spi. Kakor začaran je strmel v njen lepi obraz. Njene dolge, po-bešene trepalnice — sanje so jih od časa do časa gibale, da so trepetale, kakor trepečejo krila metulja — so puščale na njenih rožnatih licih nežen vijoličast nadih. Njene tenke ponosno usločene temne obrvi so se čudovito odražale od snežne beline visokega čela. Usta so bila prej majhna kakor velika, sočna in vabljiva. Najlepši so se pa mlademu častniku zdeli njeni plavi lasje. Bili so zlatoru-meni kakor zrelo klasje in so se usipali v razkošnih kodrih okrog drobne glave. Takšnih las Moreno dotlej še ni videl. Stavil bi, da jih v vsej Španiji ne bi našel enakih... Mladi častnik se je zdel kakor ujet v te zlate kodre, v to nežno lepoto mlade žene. Njegove žene. Ob tej misli ga je spreletel dražeč trepet po vsem životu. Lepo je biti viteški, toda nič manj resnično ni, da terja narava svoje pravice... In kakor v ekstazi je mladi letalec slekel jopič in čevlje... Noč, ta velika sokrivka vsega, kar je skrivnostno, je ogrnila oba v svojo mehko, žametasto tišino... XIII Ko se je Orana zbudila, je sijalo sonce v sobo. Njena prva misel je bila: »Kje sem?« Ozrla se je okrog, ležeča v tuji postelji in v neznani sobi. Prestrašena je pogledala na blazino poleg sebe. Bila je nekoliko vdrta, ko da bi bil nekdo spal zraven nje. Na lepem se je pričela spominjati... Ta noč! Ta soba! Zlati prstan na njenem prstu jo je popolnoma zbudil v resničnost. Njen mož! Da, bila je poročena! »Njen mož!« Ni bila še dovolj budna, da bi mogla popolnoma dojeti smisel teh dveh besed. Tedaj je obstal njen prestrašeni pogled na nočni omarici, kjer Je sijalo sonce na listič papirja, v hitrici popisan s svinčnikom. Poleg papirja nekaj bankovcev, obteženih s srebrnimi kovanci. Očitno je položil njen mož tja vse, kar je imel, in obdržal zase samo drobiž. Počasi, počasi se je Orana pričela spominjati resničnosti. Vse. kar je doživela v teh nekaj strašnih dneh, se je kakor v omotici odvijalo pred njenimi očmi. Beg iz gorečega in na spol porušenega hotela v cerkev, tista strašna noč v pričakovanju še strašnejših grozot, nenadna rešitev, poroka z neznanim letalcem in potem, krona vseh dogodivščin: nocojšnja noč! čeprav je bil njen mož zelo nežen, je Orani spomin na to prvo ljubezensko noč pognal vso kri v glavo. Preden se ie zgodilo z njo to, kar se je zgodilo, je mogla videti v mladem letalcu še svojega rešitelja. Toda po tej noči, po tej strašni noči ji je mogel biti samo še sovražnik. Ali ni občutila nobenega usmiljenja zanj, ki je odšel danes v tako strašno negotovost, morda v smrt? Ali ni ravnal tako, kakor ravnajo vsi zakonski možje v podobnem položaju? Saj je vendar njegova prava zakonska žena tudi pred Bogom in ne samo pred ljudmi. Ne! Ni ravnal tako, kakor bi ravnal gentleman v takšnem trenutku! Izrabil je njeno zaupanje, izrabil mučni položaj, ki je čisto po nedolžnem zašla vanj. Ni opravičila za takšno ravnanje, tudi tedaj ne, če si lahko že nekaj ur nato mrtev! Med tem premišljevanjem so se ji oči spet ustavile na nočni omarici, na denarju, ki se je srebrno svetlikal v soncu. Kljub sveti jezi, ki jo je čutila do Morena, je začutila v srcu nenadno ganotje. Ta pozornost jo je hkrati razveselila in ganila. Ali je mogoče, da je zdaj ta mladi mož prepričan, da bo živel z njo, kakor živi vsak mož s svojo ženo, da ji bo dajal denarja, da jo bo varoval in morda razvajal? Ali je to mogoče, če se je poročil z njo, ne da bi jo prej dobro poznal? Toliko teže je razumela vse to, ker je še prav malo poznala moški svet, saj Je komaj odrasla kratkim krilom. Moški postavljajo zakone in ravnajo se po njih celo tedaj, kadar jim to ne gre v račun. Dobro vzgojen moški ne bo nikoli pustil, da bi mu žena umrla od lakote, čeprav ga je še tako varala. In če sicer pošten moški ne skrbi za svoje prave otroke, ga njegovi znanci prezirajo. Da, najbrže ji je tudi Moreno zato pustil denar. Dalje prihodnjič. »Upam, da ne bo šla v tisto zavetišče kakor midva...« Trii*' ( >Paris-Midu) Presker Ljubi ana, Sv. Petra c. 14 Zahtevajte cenike! Pri spolni nesposobnosti. Pri spolni slabosti poskusite hormonske pilule Dobro obrit-dobre volje ! Dobivajo se v vseh lekarnah. — iOpin,; din 84’—, 100 pilu! din 217*—. 300 pitu< din 560- — Po posti diskretno razpošilja lekarna BAHOVEC LJUBUANA Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij „VIS-ViT“, Zagreb, Langov trg 3. Ogl. reg. S. br. 3846-39 ROTBART Vohunske avanture kapitana Rintelena Nadaljevanje s 9. strani že pošteno napili — kajpak tudi midva nisva zaostajala — se je zgodilo nekaj nezaslišanega. Moj prijatelj trgovec, ki je prišel z menoj v Kjobenhavn in je bil sicer rezervni desetnik v pruski gardi, je bil najbrže pregloboko pogledal v kozarec in izgubil prisebnost Na lepem se mi je — Mr. Williamu Johnsonu — spoštljivo priklonil, vstal, strumno udaril s petama in vprašal v čisti nemščini: »Dart' ich Herrn Kapitanleutnant eine Zigarre ajiibieten?« (»Ali smem gospodu kapitanu ponuditi smotko?«) Ruski agenti žal niso bili tako pijani, da ne bi vedeli, kaj se godi. Skočili so s stolov. Jaz se nisem bog ve kako opravičeval, dejal sem samo nekaj besed, jih pustil, naj govore in mislijo, kar hočejo . in se vrnil v Berlin. Dalje prihodnjič Kaj bi storili že bi začele bombe padati Nadaljevanje z 10. strani jete. Na to vas bo spomnilo vsaj pokanje naših topov, če drugega ne. Mnogo manj osamljene se boste počutili, če že zdaj premislite, vsak zase, kam se boste zatekli, kaj boste delali in kako boste., ukrenili v vsakem posameznem primeru. Zadajte seM in svojim prijateljem v pisarni, doma, na cesti ko se z njimi sestanete, preprosto vprašanje: i.Kaj bi storili, če bi zdajle na lepem bombniki napadli mesto?« Pripravite odgovor, ki bo v skladu z zdravim razumom. Poskušajte biti vselej pripravljeni za napad iz zraka, (»The Listener«, London) vsemu varovati. Pazite, da boste stali ob zidu med dvema oknoma ali legli na tla, da vas kosi stekla ne bi ranili. In ne zapirajte oken vse dotlej, dokler ne slišite signala, da sovražnik napada s strupenimi plini. Včasih se napadalna letala spuščajo precej nizko, tako da se lahko poslužujejo strojnic, dočim se lahko lažji bombniki v trenutku spuste tako nizko, da z bombami in strojnicami merijo v vozove, tovorne avtomobile in taborišča. če se znajdete v takšnem položaju, je edino, kar morete storiti to, da bežite v najbližje zaklonišče ali da ležete v jarek. Naša protiletalska obramba ne bo pustila, da bi se sovražna letala tako. snustila, kljub temu je pa treba weti p e d očmi tudi to nevarnost, posebno ponoči, na velikih ravnih cestah, kjer je promet posebno živahen. Ko se napadalci približajo, morate ugasniti vse svetilke. Verjetno je, da bodo težke bombe najstrašnejše orožje, ki se ga bo posluževal sovražnik. Nikoli ne bom pozabil tistih desetih minut, ki so se ml zdele kakor deset dolgih ur, ko sem ležal v nekem pomarančnem gozdičku blizu Valencije, medtem ko so letala, krožila nad mojo glavo in bombardirala železniško postajo v neposredni bližini. Ko so padale bombe, sem se1 še bolj prižel k zemlji in v pričakovanju konca premišljeval o smrti. Potlej sem pa zaslišal strahovit tresk in zdelo se mi je, ko da bi veter pihal nad mojim hrbtom in nad jarkom, kjer sem ležal. Toda povedati vam moram dve stvari. Pred vsem, če ležete na trebuh v jarek, ki leži ra odprtem prostoru in ki je tako plitev, da se ga skoraj ne opazi, če človek stoji, potlej vam ne preti nikakršna nevarnost, razen direktnega napada ali pa morebiti od drobcev šrapnelov od protiletalskih baterij. Drugič pa človek zmerom sliši, kdaj bomba pada. če jo zaslišite v trenutku, ko ste stekli, da bi poiskali zavetišče, ne tecite dalje. Ustavite se tam, kjer ste. Dva britanska mornarja sta tekla v zavetišče, ko sta zaslišala padati bombo. Eden je obstal ko oka-menel in to ga je rešilo. Drugi je pa tekel dalje in je izgubil glavo v obeh pomenih te besede. Ko govorim o leganju na zemljo, vam svetujem še tole: če mislite, da bo bomba eksplodirala nekje v bližini, stisnite nekaj med zobe. Najbolje je, če imate košček gumija. Tako ne boste imeli ust popolnoma zaprtih, ne boste se ugriznili in bobnič vam od strašni eksplozije ne bo počil. Vaša varnost za časa zračnega napada je odvisna od vas samih. Kakor mora v sodobni vojni vsak vojak misliti na lastno varnost, in še hitro misliti, tako morate storiti tudi vi za časa zračnega napada. Ne zanašajte se samo ha vodjo vašega odseka za obrambo pred letalskimi napadi. On vam lahko samo svetuje, potlej pa lahko samo še zbere, kar je ostalo za vami. Bodite pripravljeni, da se skri- Tole prebereš === v ibi minuti = V tej minuti... ... pridobe v Kanadi 4540 litrov bencina; ... pridelajo v Južni Ameriki 3600 kil kave; ... v Avstraliji tisočkrat zabrni telefonski zvonec; ...oddajo Američani 500.000 pisem na pošto; ...zraste v Argentini 1500 kil orehov; ... se pomnoži ameriški proračun za 1,020.000 dinarjev; ... proda Mehika 4000 litrov petroleja Nemčiji; ...se mikrobi v naših prebavilih razmnože na več sto bilijonov; ... umre v Indiji 13 ljudi; ... obteie meteorji, ki stalno padajo na zemljo, našo premičnico za 180 kil. In minuta je minila Italijanska prestolonaslednica, ki jo je Mussolini imenoval za vrhovno nadzornico italijanskega Rdečega križa, fotografirana ob slovesnem nastopu svoje službe. Da bo vsa družina vesela, je treba samo kupiti »Družinski tednik«! 23 Premog — koks drva - oglje — likalit dobite po zmernih cenah pri RESMAN LOJZE. Ljubljana Cesta 29. oktobra < Rimska) it. 21 Telefon 33-53 Slika iz nekega nemškega vinograda, kjer je trgatev pravkar v polnem teku. * Film v nekaj vntah Novi film Walacea Berr.yja se imenuje »Neznani junaki«. Kritika se o njem. zelo laskavo izraža in pravi, da v njem Berry celo prekaša svoj uspeh v filmu »Viva Villa!« Luiza Rainerjeva bo igrala v novem velefilmu »Božanski plamen« glavno vlogo. Njen soigralec bo Alen Marshall. Virginija Brucejeva bo prav kmalu pela na platnu kot soigralka slavnega Eddyja Nelsona, ki smo ga videli tudi pri nas kot soigralca Jeanette Mac-donaldove. Norma Shearerjeva je bila pred pričetkom vojne na Francoskem. Ogledala si je Versailles in Triar.on, gra- V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA dič Marije Antoinette, ki je nje osebnost ustvarila v svojem najnovejšem filmu. Lepa Norma je izjavila, da je bila v filmu pokrajina manj lepa kakor v resnici. Slavna Jeanetta Mac Donaldova bo igrala in pela v novem ljubezenskem filmu »Serenada ljubezni«. Njen soigralec bo Lyu Ayers. Lepa ameriška zvezda Loreta Youn-gova se je zaljubila v Williama Bak-nerja. To «e njena tret>a velika ljubezen. Doslej je pa še vselej imela smo. lo, tudi tokrat. Williama so zaradi reke denarne afere obsodili na dve leti ječe. Vprašanje je, če ga bo lepa igralka čakala. V Hollywoodu pravijo, da bo. Mirna Loy In lVilliam Powell se bosta spet prav kmalu pojavila na filmskem platnu v skupnih vlogah. Film se bo imenoval: »Nick igra in dobiva«. To bo prvi njun film po njeni ženitvi in po težki bolezni Williama Pcwella. Slavna filmska umetnika Paul Muni in Bette Dawis igrata glavni vlogi v ameriškem velefilmu »Huarez«. Muni igra vlogo Huareza, Bette Davis pa vlogo nesrečne Maksimilijanove žene, cesarice šarlote. Michele Morgan, poleg Danielle Dar-rieuxove najbolj priljubljena francoska filmska igralka, je še zelo mlada, saj ima komaj 19 let. V resnici se piše Michele Rousselova in je najprej igrala razne stranske vloge, tako v filmih »Mademoiselle Mozart« in »Mioche«. Režiser Marc Allegret jo je dvignil iz množice in ji dal glavno vlogo v filmu »Gribouille«. Od tistih deb — tega je dve leti — je postala gospodična Rousellova lepa Michele Morganova in je igrala že mnogo izvrstno podanih vlog kot soigralka Charlesa Boyerja v filmu »Strup« in kot soigralka Jeana Gabina v filmu »Quai de Brumes«. Tat, ki v draguljarni krade stare suknje Antwerpen, novembra. V Antwerpnu je neki tat vdrl v veliko a-ntwerpensko draguljarno, toda ne, da bi ukradel dragulje, temveč neko staro suknjo, ki je visela na obešalniku v trgovini. Zakaj je vlomil v draguljarno, namesto v konfekcijo, pozneje mi prav znal pojasniti. Oblekel si je suknjo, toda ni se dotaknil r.e zlatnine in ne draguljev. Kako presenečen je pa bil drugi dan, ko je v žepu zatipal prelep briljant v vrednosti 200.000 dinarjev. Skušal je briljant prav nespretno vrniti lastniku, pri tem se je pa zapletel v Kapitan Prien, poveljnik nemške podmornice, ki je potopila angleško vojno ladjo »Rojal Oak«. Obleke, perilo, vetrni suknjiči, dežni plašči, trenčkoti in vsa praktična oblačila, nudi v naivečji izberi, najceneje SADNE SADIKE, VINSKE TRTE, maline, ribezel, kosmulje, lešnike itd. nabavite si za jesensko sajenje najboljše pri ..Vet takšna protislovja, da so ga prijeli. Bil je celo tako predrzen, da je prišel v trgovino v isti suknji, ki jo je bil ukradel. Zdaj so ga odpeljali v opazovalnico, da bi ugotovili, ali je pri zdravi pameti ali ne. PLAČAJTE NAROČNINO! FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIH IN URAR LJUBLJANA, sedai Stritarjeva ul. 6 pri frančiškanskem mostu Hatovrsina očaia, dalitiogiedi, 'oplomtn, Barometri, *nfprome'r<, itd. Vm>ka ibira ur. zlatnini in srebrnine Samo kv:liletna optika Ceniki brezplačnot Radio Ljubljana od 2. Jo 8. novem. 1939. ČETRTEK 2. NOVEMBRA 7.00: Plošče 7.15: Napovedi, poročila 7.30: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Kvintal pihal 14.00: Poročila 18.00: Plošče 18.40: Slovenščina za Slovence 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Pevski koncert ge, Mile Kogejeve 20.45: Reproduciran koncert simfonične glasbe 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Gosli in kitara. Konec olj 23. uri. PETEK 3. NOVEMBRA 7.00: Plošče 7.15: Napovedi, poročila 7.30: Plošče 11.00: Šolska ura 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Opoldanski koncert Radijskega orkestra 14.00: Poročila 18.00: Ženska ura 18.20: Plošče 18.40: Francoščina 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: O planinskem mladinskem domu SPD 20.00: Koncert 21.15: O sonati 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Zvezdniki in zvezdnice. Konec ob 23. uri. SOBOTA 4. NOVEMBRA 7.00: Plošče 7.15: Napovedi, poročila 7.30: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Plošče 14.00: Poročila 17.00: Otroška ura 17.50: Pregled sporeda 18.00: Z a delopust 18.40: Pogovori s poslušalci 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: O zunanji politiki 20.30: Nekaj starih, nekaj novih o prividih in strahovih 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orke-sier. Konec ob 23. uri. NEDELJA 5. NOVEMBRA 8.00: Na dveh harmonikah 9.00: Napovedi. poročila 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve 9.45: Verski govor 10.00: Plošče 10.30: Nedeliski koncert Radijskega orkestra 12.00: Plošče 13.00: Napovedi 13.20: Veseli godci 17.00: Kmetijska ura 17.30: Kmečki trio 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. tira 19.40: Objave 20.00: Stric Andrej, veseloigra 20.30: Operetni večer 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri. PONEDELJEK ti. NOVEMBRA 7.00: Jutranji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02 Veseli kvartet 14.00: Poročila 18.00: Zdravstvo mladinske dobe 18.20: Plošče 18.40: Mesečni slovel veni pregled 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: Zanimivosti 20.00: Koncert Kadilskega orkestra 21.20: Pevski zbor drž. policijske straže v Ljubljani 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri. TOREK 7. NOVEMBRA 7.00: Jutranji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 11.00: Šolska ura 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Opoldanski koncert Radijskega orkestra 14.00: Poročila 18.00: Plošče 18.40: Stari štajerski gradovi 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: Deset minut zabave 20.00: Plošče 20.20: F. S. Finžgar: Dekla Ančka, povest 22.00: Napovedi, poročila 22.15: V oddih igra Radijski orkester. Konec ob 23. uri. SREDA 8. NOVEMBRA 7.00: Jutranji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Orglice in harmonika 14.00: Poročila 18.00: Mladinska ura 18.40: Kmet in gruda 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Vojaška godba 21.30: Plošče 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Citraški trio »Vesna«. Konec ob 23. uri. Gostilna pri Lovcu Cesta 29. oktobra (Rimska) št. 24. vogal Bleiweisove ceste it. 2 Okusna domača hrana, z dnevno različno in mnogovrstno izbiro jedil. kisla svinjska juha na štajerski način (klachel), golaž, vampi, jetrca, obara itd. Vsak ietrtek in nedeljo divjačina Vsak petek 11 kuhani sirovi štruklji, ribe, idrijski žlikrofi. Vsako soboto in nedeljo ocvrte piške, domače pečenice in krvavice, riževe klobase z ajdovo kašo, krofi z nadevom din 1‘50. Palačinke z marmelado din 1’— in druga močnata jedila vedno na razpolago. Izborna domača in dalmatinska vina. Pivo, žganje, likerji itd. Sprejemamo abonenteI Izdaja za konsoretj »Družinskega tednika« K Bratuža, novtnar; odgovarja Hugo Kern, novinar: tiska tiskarna Merkur a a. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mmatek — vsi v Ljubljani.