1
n i j
L £ T O 19J1 — ŠTEVILKA 2.
Alkohol — tiikofn — moda
Tole so trije nesrečni zapeljivci naše mladine, ne samo po mestih, ampak tudi po kmetih. To so trije pravi krvosesi, ki neusmiljeno zajedajo človeštvo skoro po vsem svetu v moralnem, zdravstvenem in v narodno go-podarskem oziru. Če za enkrat pustimo v nemar moralno škodo, ki jo povzroča nezmerno uživanje alkoholnih pijač in pa škodo, ki jo utrpe nezmerni pivci in kadivci na svojem zdravju, zmanjšani delazmožnosti in odpornosti, ter upoštevamo samo ogromno materijelno škodo — torej škodo na denarju, na premoženju, se moramo zgražati nad strašnimi številkami, ki nam jih pomoli pod nos vsako leto tozadevna statistika. O potrati pri obleki, zlasti kar se tiče ženskega spola, nimamo sicer štatistike, toda približno že lahko rečemo, da gi'e tudi v milijone.
Povsod se čuti kriza — pmanjka-nje denarja. Na vseh merodajnih mestih se priporoča štedenje, v velikem in v malem naj si pritrgujemo, odrekamo. Le omenjenih treh krvosesov se malokdo spomni, da bi jih vzel v program pri štedenju. Pa vendar štedenje ni nikjer laže in nikjer izdatneje. Poglejmo vsakega posebe od blizu in od njegove grde strani.
Alkohol — vino, pivo in žganje! Ti imaš izmed vseh treh največji delež pri krizi! Nihče ne more biti zoper pijačo za potrebo, za žejo. Sovražiti bi pa moral vsakdo iz dna duše vsako nepotrebno, nezmerno in potratno uživanje alkoholnih pijač, tudi če bi bile zastonj. Koliko bolj pa bi nam moralo biti zoprno tako pitje, ki zahteva toliko gmotnih žrtev! Kar se zapije za potrebo, to bi bila kaj skromna vsotica v primeri z ogromnimi milijoni, ki se zapijejo nele brez vsake
potrebe in brez koristi, ampak celo v veliko dušno in telesno škodo. Koliko je ljudi, ki so sicer varčni in se jim denar posebno smili, kadar je treba naročiti kak časopis, knjigo ali plačati kako članarino. Ko so pa pri pijači, kličejo liter za litrom, tako da en sam večer zapravijo več nego bi znesle vse naročnine in članarine skupaj. To čudno in neumljivo navado opazujemo splošno, da je namreč za vsako reč denarja bolj škoda nego za pijačo. Baš sedaj je doba, ko se toliko po nepotrebnem zapije. Ali bi ne bilo v veliko korist posamezniku in skupnosti, ko bi se v tem oziru omejili, ter opustili vsak nepotreben izdatek za veselice in vsakovrstne druge prireditve, od katerih imajo udeleženci največkrat le škodo?!
Skoro še slabše je s kajenjem. Tu vendar ne more biti govora o kaki potrebi. Vse stotine milijonov, ki gredo vsako leto v dim, so zavržene popolnoma brez vsake najmanjše koristi. Svet se prečudno suče. Včasih so kadilce kaznovali s smrtjo, rezali so jim ušesa in nosove in še na razne druge načine so preganjali tobak. Dandanes se pa kajenje podpira kakor bi bilo za življenje neogibno potrebno. Kaditi začno že šolarji in že davno prej preden dorastejo so že strastni cigaretarji, ki so rajši lačni in žejni, samo da imajo za cigarete. Kdor zakadi na dan le en sam dinar, zavrže na leto že 365 dinarjev. Že s tem prihrankom bi ci lahko vzdrževal vsakoletne potrebne liste, pa bi mu še dokaj ostalo. Pa kaj bo en dinar! Koliko jih je, ki izdado na dan povprečno po 2, 3, 4, 5 in še več dinarjev! Kakšen lep denar bi si lahko prihranili, ko bi ne kadili! Kadivci, pojdite vase in premislite svoj položaj! Če že kajenja ne morete naenkrat
popolnoma opustiti, vsaj omejite ga do skrajnosti. Tako omejevanje je najboljša pot do popolne zdržnosti.
Tretja v tej družbi je potratnost in večkrat celo razkošnost v obleki, ki se prenaša iz mest tudi na kmete in ji je posebno udan mladi ženski svet. Koliko denarja se tu izda po nepotrebnem za razne modne novo-tarije, ki še meščankam belijo glave, nikar ne bi bile v kvar delavnemu kmečkemu dekletu! Kaj je treba takih kril in nogavic, pa kombinež in pla-ščev itd.? Vse to je prikrojeno za drugačne razmere, za drugačno življenje in delo kakor je kmečko. Nekaj teh modnih spakarij bi se lahko napisalo tudi na rovaš kmečkih fantov, ki tu in tam le vse preveč posnemajo mestno nošo. Tako posnemanje kvari zdrav kmečki značaj in prav po nepotrebnem obremenjuje hišno gospodarstvo. S pametno izbiro obleke in stanu primerno nošo se doseže velik prihranek. Na kmetih je treba tudi za nedeljsko obleko izbirati trpežno blago, ki kaj potraja, ne pa cunje, ki so samo za par nedelj. Izbiti si je treba iz glave tisto do skrajnosti nespametno mnenje, češ kaj bodo pa ljudje rekli, če bom vedno v eni obleki. Pametni ljudje te bodo baš zaradi tega čislali. Kaj pa rečejo spačenci, na tisto se pa menda ne bomo ozirali.
Družina, ki se varuje alkohola, nikotina in modnih norosti, je srečna družina, ker ne pozna treh najhujših zajedavcev človeštva.	X.
Sad ar em ž
Ali veste: da je treba rezati cepiče za spomladansko požlahtnjeva-nje januarja in februarja meseca; da je treba pozimi obžagati drevje, ki ga mislite spomladi precepiti; da rasto najboljši cepiči na pokoncu rastočih vejah odraslega, rodovitnega in zdravega sadnega drevja; da je januar in februar najugodnejši čas za precep-ljanje in sploh za požlahtnjevanje črešenj; da sadno drevje celo zimo lahko obrezujemo in snažimo; da je
največja nespamet gnojiti sadnemu drevesu okrog debla, namesto pod ka-pom ali pa kar navprek; da so v naših zemljah še neizmerni zakladi, ki jih ne moremo dvigniti drugače nego s sadnim drevjem; da je torej silno nespametno odlašati z zasajanjem novih nasadov; da je treba izbirati za nove nasade le sorte iz ožjega sadnega izbora?
Kakšno ceno ima sedaj sadje. Kakor je žal vsakemu kmetovalcu znano, so se skoro vsi kmetijski pridelki v zadnjem času silno pocenili. Edino sadje dela veliko izjemo. Nele da se ni pocenilo, ampak celo poskočilo je v ceni tako, da si ga more privoščiti le bogataš. Poslušajte in strmite! Jabolka prodajajo na ljubljanskem sadnem trgu po 8, 10, 12 Din in še draže, torej stane srednje debelo jabolko januarja meseca 1 do 1.50 Din. Neka trgovina z delikatesami prodaja celo kalifornijska jabolka po 32 Din kg. torej stane eno samo jabolko okoli 4 Din.
Kakšna pa so kalifornijska jabolka? V glavnem rdeča, pa rumena, kakor pri nas. Tudi zunanja oblika in debelost je taka kakor pri naših srednje debelih sortah. Pa se ta jabolka vendar na prvi pogled razlikujejo od našega povprečnega blaga, kakor ga vidimo na sadnem trgu in sicer v treh bistvenih rečeh. Prvič so popolnoma čista, to se pravi, da nima noben plod najmanjšega madeža ali kra-stice ali kakoršnekoli naravne poškodbe ali nepravilnosti. Drugič so tako razbrana, da ni en plod niti za trohico debelejši od drugega, anr ak, da so plodovi enega izbora (enega zaboja) do pičice enaki v debelosti in barvi. Tretjič, da noben plod ni niti najmanj e pokvarjen od dolgega pota ali od slabega spravljanja. Taki so kakor bi bili baš ta trenutek nabrani z drevesa. — Kaj pa okus? Ne rečeni, da ni dober; meso je krhko raztopilo, toda tistega prijetnega vinskokisel-kastega okusa kakor ga ima n. pr. naša kanadka, aii parmena ali pa ana-
nas in še mnogo drugih, ta jabolka nimajo. — Kdaj bomo pridelali pri nas tako robo, da nam ne bo treba uvažati jabolk ali Kalifornije? Takrat, ko bomo zaceli sadno drevje temeljito obdelovati.	H.
Neka; o barvah in čopičih
Glede predmetov, ki jih hočemo barvati, so barve zelo različne, n. pr. barva, ki je namenjena za barvanje notranjih prostorov, ne more kljubovati vetru in vremenskim izpremem-bam. V tem oziru je najbolje, da se posvetujemo o izbiri barv v trgovini, ki jih prodaja.
Oljnate barve uporabljamo -za barvanje lesenih tal, za pleskanje oken, vrat in pohištva. Pri teh razločujemo čljnate osnovne barve, ki pravzaprav dajo lesu barvno prevleko in lakove ali emajlne barve, ki so posušene zelo trde in bleščeče ter dado predmetu šele pravo lice. Za vse oljnate barve velja tole pravilo: Mažimo jih zelo na tenko in enakomerno! V tem tiči umetnost pleskanja! Če pa barvo mažemo na debelo, pa dosežemo s tem le to, da teče raz navpično ploskev navzdol ter dela kaplje in maroge. Na vodoravnih ploskvah pa barva, kar je je preveč, sicer ne more odtekati, a prevleka se ne suši pravilno. Še čez več mesecev taka osnovna plast včasih ni suha in se pri pritisku odloči kakor debela koža. Ker pa pri prvem pleskanju na tenko barva lesa ne pokrije zadosti, ga je treba, da dobimo res lepo in pravilno pleskan predmet, prevleči z barvo še enkrat, torej vsega skupaj dvakrat ali celo trikrat.
Barvo nanašamo na les v nekaj velikih packah, ki jih potem razvle-čemo narazen počez in podolgem, nehamo pa s potezami podolgem, kakor leži ploskev; tla pa barvamo vedno v smeri desk.
Barva se mora temeljito posušiti! Prva barva mora biti popolnoma suha, preden namažemo z drugo. Če je res čisto suha se prepričamo, če pritisnemo nanjo z dlanjo. Med vsakim po-
novnim barvanjem mora preteči najmanj dva dni.
Zgoščeno oljnato barvo nesemo v trgovino nazaj, da nam jo zopet razredčijo. Posebno pri lakovih ali emajl-nih barvah pokvarimo lahko vse, če jo napačno razredčimo, ker se taka barva lepi. Kožo, ki se naredi na površju previdno odstranimo. Ne poskušajmo, da bi jo razmešali — barva postane potem zrnata.
Predmet, ki ga hočemo prevleči z oljnato barvo, mora biti popolnoma suh. Predmet na prostem pleskamo najlepše pri suhem in vročem vremenu, ko so se že prej več dni sušili na solncu, ker bi sicer delala barva pozneje na vlažnem lesu mehurje. Med pleskanjem in sušenjem sobe ne smemo pometati, kajti delci prahu bi ob-viseli na sveži barvi.	š. H.
(Dalje prih.)
Uzc na kmetijska posestva In n&ih vpliv na pospeševale našega kmeti stva
Že pred leti je kmetijsko ministrstvo izdalo pravilnik o ureditvi uzor-nih kmetijskih posestev po deželi in pozneje so se tudi pri nas nekatera taka gospodarstva proglasila kol uzorna. Ker je od tega minulo že več let, bi bilo pričakovati, da bo to do danes prineslo nekaj uspeha. Žal, da takih uspehov še ni in jih tudi ni pričakovati. Kje pa tiči vzrok. Brez dvoma ni bila uredba teh uzornih posestev taka, da bi donesla koristi okoliškim kmetijam.
Namen uzornih kmetijskih posestev je ta, da se na malih in srednjih kmetijah uvede tako gospodarstvo, da bo donašalo lastniku čim več čistega dobička. Tega se pa ne sme doseči le z obilnimi podporami, ampak predvsem s strokovnimi nasveti kmetijskih izvedencev z istimi sredstvi, ki so posestvu na razpolago. Upravičena je torej kritika kmelov sosedov: »On lahko gospodari in ima dobiček od kmetije, ker dobiva
toliko državne podpore.« Taki vzgledi ne vlečejo, ker manjka tu ista podlaga za gospodarsko upravo, kakor jo ima navaden kmet brez vsake javne podpore. Uzorno kmeajsko posestvo more biti torej samo ono, ki brez vsakih podpor v resnici dobro Lthaja-
Je-li more služiti posestvo kake kmetijske šole kot uzorno posestvo? To je nemogoče! Tako posestvo se obdeluje pod čisto različnimi pogoji kakor pa navadno kmetsko posestvo. Predvsem so tu delovne sile učencev, ki so mnogo cenejše kakor delavci, ki jih mora najeti kmet. Nadalje so razni poskusi, ki jih mora šola' izvajati v učne in znanstvene svrhe, tako dragi, da jih zasebni posestnik ne zmore. Sploh je vsa uprava tako različna od kmetske, da ne more služiti kot uzor v nobenem primeru. Šola ima pač druge naloge in vpliva ugodno tudi na okoliške kmetije, toda v drugačnem smislu.
Uzorno kmetijsko posestvo mora biti upravljano tako, da ga lahko posnema vsak okoliški posestnik, ne da bi za to moral žrtvovati visoko svoto. Posebnih sredstev iz javnih zakladov ne rabi, ali morda le v skromni meri, pač pa potrebuje strokovnjakov, ki ga navajajo k umnemu dobičkanosnemu gospodarstvu. Ti nasveti, pravilno uporabljeni, so mnogo več vredni nego še tako izdatne podpore.
Glavno načelo pri takem uzor-nem gospodarstvu mora biti sicer zvišanje pridelkov, toda to je doseči s čim manjšimi izdatki in predvsem s sredstvi, ki so v gospodarstvu na razpolago. Nadalje je ena g'avnih nalog: olajšati in zmanjšati delo, da se doseže čim večji dobiček gospodarstva. 0'ajšanje in zmanjšanje dela na kmetijah in s tem pocenitev proizvodnje je danes tako važno vprašanje v kmetijstvu, da so v naprednejših državah v ta namen ustanovljeni posebni zavodi, ki imajo to vprašanje proučevati. Ti zavodi določajo tudi
kušajo pocenitev dela z raznimi stro-uzorna posestva, na katerih preiz-ji, orodjem in drugimi pripomočki. Tako na pr. naš kmet prav nič na to ne misli, koliko draž e mu pride obdelovanje njiv, če so te oddaljene od njegovega doma pol ure, namesto le pet minut, ali če mora isto površino žita posejati na štirih, p eliti njivah, ki so morda precej narazen ena od druge, namesto da bi jih imel vse v enem komadu. In vendar so ta in slična dejstva merodajna za pocenitev oziroma podražitev pridelkov.
Enega pa ne sme manjkati pri nobenem uzornem posestvu, to je knjigovodstva. Brez tega ni mogoče ugotoviti pravega uspeha gospodarstva. In ravno tega pri nas splošno manjka- Tudi na naših uzornih kmetijskih posestvih se dosedaj ni nikjer uvedlo knjigovodstvo, za to jih tudi ni mogoče smatrati kot uzorna. Šele številke, ki jih dobimo potom zapiskov, nam pokažejo pravo sliko gospodarstva. Obenem nam pa tudi povedo, kje moramo boljše gospodariti, da bo uspeh povoljnejši, pričajo nam pa tudi o pogreških, ki jim moramo bodoče izbegavati. Sploh je pravilno knjigovodstvo za vsakega posestnika najboljša učna knjiga, iz katere se največ nauči.
Še en pogrešek se je pri nas na pravil pri določitvi in izbiri uzornih kmetijskih posestev. Ta uzorna posestva so se kratkomalo izbra'a za krajšo dobo, večkrat samo za eno leto. V tako kratki dobi ie nemogoče doseči kak uspeh. Drugod je najkrajša doba štirih let. In ta je tudi res potrebna, če hočemo doseči sploh kak uspeh.
Vzemimo na pr. naše navadne srednje pa tudi male kmetije, ki b: naj začele uzorno gospodariti. Prvo leto imajo dovolj dela, da si zbolj-šajo gnojno gospodarstvo: gnoji?če gnojno jamo in s tem v zvezi hleve, svinjake. Ko dobijo dober gnoj in gnojnico, bodo zboljvali travn^ e, ki iim bodo vrgli več in boljše krme.
S tem v zvezi pride potem zboljšanje živine. Pridelki iz njiv se dajo povečati in zboljšati z boljšim semenom in temeljitejšim obdelovanjem zemlje, po potrebi in možnosti z uporabo umetnih gnojil itd. Pravi uspeh takega uzornega gospodarstva bo torej jasno viden šele po kakih štirih letih.
Vpliv uzornih posestev na okolico je vsekakor izredno velik. Če tak uzorni posestnik gospodari samo potom pravilnih nasvetov strokovnjakov, tedaj mu bodo tudi sosedje lažje verjeli v uspeh, ker se bodo prepričali, da ga tudi sami lahko dosežejo, če ravno tako postopajo. Sicer je res, da se navadno manj dovzetni kmetje v začetku posmehujejo »novotarijam« uzornega soseda. Ko se pa prepričajo o uspehu, začnejo kmalu, četudi bolj skrivaj, posnemati ga in pridejo na tisto, kar on dela. Je pač resnica, da nasveti mičejo, vzgledi pa vlečejo. Za kmeta ni toliko važno, da si glavo napolni z nauki, ampak mnogo koristnejše je, če skuša vzg'ede posnemati. In zato je tudi mogoče doseči znaten uspeh v kmetijskem napredku s pravilno urejenimi uzorni-mi kmetijskimi posestvi.
Pozšv
Da se dožene uporabnost glavnih dušikovih umetnih gnojil za spomladansko gnojenje k okopavinam in se kmetovalcem pokažejo na vzgledih uspehi umetnega gnojenja, namerava napraviti Kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Ljubljani letos spomladi večje število primerjalnih gnojilnih poizkusov s krompirjem kot po-izkusnim sadežem. Postaja bo delala te poizkuse za sedaj le na teritoriju bivše ljubljanske oblasti, izvzemši črnomaljski srez, in na teritoriju se-Manjega čabranskega sreza. Poizkusi bodo merili najmanj 250 in največ 5000 m'-'. Na površinah 250, 500 in 1000 m2 se bo napravil le enokratni poizkus, na površini 2000 m2 dvakratni, na površini 3000 m2 trikratni, na površini 4000 m2 štirikratni in na
površini 5000 m2 petkratni tak poizkus. Vsaki delnih poizkusov bo imel 5 parcel.
Kmetovalci, ki imajo resno voljo in resnično veselje delati bolj komplicirane poizkuse sebi in svojim sosedom v pouk in zabavo ter imajo za ta namen na razpolago primerno zemljišče, ki leži ob kaki javni poti in želijo obdelati letos to zemljišče s krompirjem, se pozivajo, da se prijavijo pismeno ali ustmeno Kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Ljubljani, Dunajska cesta 38. V pismeni prijavi naj prijavnik navede čitljivo svoje ime in priimek, kraj in hišno številko bivališča ter pošto in železniško postajo. Nadalje mora prijavnik v pismeni prijavi navesti natančno mero (širino in dolžino) v metrih do-tičnega zemljišča, ki želi delati poizkus na njem. Pri ustmenih prijavah, se vse to vzame na zapisnik.
Prijave se spremajo do srede meseca februarja 1.1. Zamudniki se bodo vpoštevali le tedaj, če bo še kaj poizkusov na razpolago.
Postaja bo dala poizkusniku vsa potrebna gnojila na razpolago; delo in sadež za poizkus pa bo moral dati poizkusnik sam.
iz zadružne stastike
Najstarejša zadružna zveza v Jugoslaviji je bila ustanovljena leta 1883 v Celju. Najmočnejša je zveza srbskih poljedelskih zadrug v Belgradu, ki šteje 1977 zadrug. V Jugoslaviji je vsega 4547 zadrug, ki so priključene raznim zvezam, okrog 500 pa je izven vsake zveze stoječih. Zadrug z neomejenim jamstvom je 2666, ostale (1881) pa se prištevajo k zadrugam z omejeno zs.-vezo.
Z ozirom na število prebivalstva je včlanjenih največ liudi v zadrugah Slovenije, in sicer 214.626 zadružanov ali 20.22%, Srbija šteje 104.307 ali 2.5%, Hrvatska in Slavonija viharuje 57.638 ali 2.10%, Dalmacija se ponaša s 43.691 zadružani alf 7.03%, Bosna in Hercegovina ima 24.070 zadružanov
ali 1.33%, in končno šteje Vojvodina 23.877 zadružanov ali 1.75%.
In končno: 2476 je kreditnih. 916 dobaviteljskih, 132 konsumnih, 146 mlekarskih, 43 živinorejskih, 15 travniških, 37 strojnih, 29 kletarskih, 23 oljnih, 36 ribarskih, 44 tehničnih, 51 zidarskih, 30 zdravstvenih, 323 poljedelskih, 66 obrtnih, 151 raznih zadrug in 31 central.
Poročile
o dražbi kož divjadi dne 26., 27. in 28. januarja 1981 v Ljubljani.
Naprodaj je bilo mnogo več blaga kakor prejšnja leta. Kakovost kož vsled mile zime in ker ni snega, primeroma slaba. Blaga je bilo 40 odstotkov iz dravske banovine, 60 odstotkov pa iz ostalih delov države, zlasti iz Hrvatske (lisice), Dalmacije (kune belice) in Bosne (lisice).
Kupcev je bilo mnogo več iz Zagreba, Trsta, Inomosta, Dunaja, Leipziga in letos prvič tudi iz Amsterdama. Vendar je bilo povpraševanja malo, in še to le za prvovrstno blago. Kupci so se predvsem zanimali za kune belice, jazbece in prvovrstne gorske lisice.
Vzrok manjšemu povpraševanju leži v tem, ker Amerika letos ni re-flektant na kože in pa vsled splošne gospodarske krize. To je seveda vplivalo tudi na cene, ki so zelo padle. Značilno je, da ima Leipzig in New-york še vse lanskoletne zaloge. Vendar pa so bile v primeri s svetovnimi cenami dosežene še dovolj ugodne cene.
Prihodnja dražba se vrši dne 23. marca 1931.
Denar.
g Vrednost denarja 8. februarja t. 1. Na borzi v Curihu je veljal naš dinar 9.127 švicarskih centimov. Na ljubljanski borzi se je inozemski denar kupčeval po naslednjih cenah: 1 angleški funt 275.06 Din, 1 ameriški dolar 56.54 Din, 1 holandski goldinar 22.78 Din, 1 nemška marka 13.46 Din,
1 švicarski frank 10.96 Din, 1 madjar-ski pengo 9.89 Din, 1 avstrijski šiling 7.96 Din, 1 belgijski belg 7.90 Din, 1 italijanska lira 2.96 Din, 1 francoski frank 2.22 Din, 1 češka krona 1.68 Din, 1 romunski lej 0.34 Din.
Cene
g Stalno padanje cen. Objave in deksa cen Narodne banke za vsak mesec pričajo o stalnem nazadovanju cen v zadnjih mesecih. V minulem letu je bilo sicer par mesecev, v katerih so se cene posameznim pridelkom nekoliko dvignile, toda za to so v naslednjem mesecu zopet padle. (Indeks cen je merilo za cene v veletrgovini [na debelo], za katero se vzamejo cene vletu 1926. s številko 100.) Razni proizvodi se delijo v štiri skupine: 1. Rastlinski poljedelski proizvodi, 2. živalski proizvodi, 3. mineralni proizvodi, 4. industrijski proizvodi. Kot 5. skupino vzamemo skupni indeks cen. Če primerjamo posamezne skupine, dobimo za posamezne mesece v letu 1930. naslednjo sliko:
skupina:	1.	2.	3.	4.	5.
januar	104.5	98.2	88.2	86.6	93.G
april	95.3	99.2	88.7	82.1	89.6
julij	96.7	97.7	89.1	80.2	86.8
oktober	78.3	93.3	88.4	75.4	80.9
november	71.4	95.1	. 87.4	74.8	79.2
december	72.3	86.4	87.0	75.2	78.0
Te številke nam kažejo, da je najbolj padel indeks rastlinskih proizvodov, in sicer za 32 točk ali skoraj za tretjino, manjši je padec živalskih proizvodov za 12 točk in industrijskih za 11.4 točke, torej za približno eno desetino. Skupni indeks pa je padel za 15.6 točke ali eno šestino. — Približno tako kot pri nas so padle cene tudi v ostalih državah Evrope in Amerike. Največji padec kaže Anglija od 86.9 na 70.1, najmanjši pa Nemčija od, 98.8 na 89.5 točke.
g Žitno tržišče. Naš žitni trg kaže nespremenjeno sliko, čeprav javljajo iz inozemskih tržišč nekoliko boljše cene. To je razumljivo, ker so naše cene tako visoke, da presegajo sve-
tovno pariteto. Nekaj več dovoza je bilo sicer na trg, toda z ozirom na to dobo, ker preprečujejo slabe ceste večji dovoz. — Na novosadski blagovni borzi so plačevali za 100 kg žita pri vagonski dobavi naslednje cene: Pšenica bačka 78-80 kg težka 150 do 152.50 Din, bačko-potiska 157.50 do 160 Din, gornjebačka 155—160 Din, južno-banatska 145—147.50 Din, srem-ska 135—140 Din; oves bački in srem-ski 145—150 Din; ječmen bački in sremski, 63-64 kg težki, 115—120 Din; koruza bačka in sremska stara 95 do 100 Din, nova 75—80 Din, sremska nova sušena 90—92.50 Din; fižol sremski 240—250 Din; moka 0g« 245 do 265 Din; otrobi bački v jutastih vrečah 95—97.50 Din, sremske 90—95 Din. — Pšenica se v splošnem rnalo kupuje. Rusija začenja zopet nakladati svoje blago za Srednjo Evropo, ki ga spravlja deloma iz Hamburga po Labi, deloma iz Galaca po Donavi. Rž, oves, ječmen se malo prodajajo in malo kupujejo. Koruza je padla v ceni, ker jo Romunija prodaja v Srednji Evropi za vsako ceno.
g Vinski trg. Kakor poročajo iz jugoslovanskih vinskih tržišč, je vinska kupčija povsod popustila. Ponudb je iz vinorodnih krajev obilo vsled precejšnje količne neprodanih zalog in zmanjšanja izvoza. Tudi Dalmacija im sedaj zelo slab izvoz vina v Francijo. Nič boljše ni v Vršcu, kjer je zanimanje iz inozemstva popolnoma prenehalo. Tako so cene skoraj povsod padle. V Vršcu je bilo belo vino pred božičem po 1.35—1.40 Din za liter, se-!aj se ga dobi po 1.25—1.35 Din. V Dalmaciji se cene držijo na starem stališču. Za belo vino plačujejo 20 do 22 Din za hektolitersko stopnjo, za boljša vina pa 30—35 Din. — Smede-revska vina se plačujejo najboljša po 7.50—8 Din, mostarska žilavka 11 do 12 Din. — Hrvaška vina: plešniviško in brodsko po 3.50—5.50 Din, mosla-vina in zagorsko po 2.50—4.50 Din.
g Tržišča z jajci. Kupčija je postala 'j mrtva, ker je t plo vreme do-
spešilo produkcijo jajc. Posebno v Italiji je mnogo blaga, vsled česar ga ta država, ki je naš glavni odjemalec, ne samo ne uvaža od nas, ampak ga celo sama ponuja v Švici in Nemčiji po zelo nizki ceni. Tudi Holandska in Belgija sta vsled velike produkcije cene znatno znižale. Vsled takega položaja na trgu z jajci so tudi naši iz-vozničarji morali znižati nakupne cene na 75 par za komad.
g Lesni trg. Položaj na lesnem trgu je pri nas kakor po vsej ostali Evropi zelo neugoden. Ne samo da ni pričakovati zboljšanja kupčijskih razmer, ampak bati se je za spomlad ponovnega padca cen. Seveda so cene danes pri nas že tako nizke, da mnogo navzdol ne more več. Tako prodajajo n. pr. produeenti, ako pridejo v direkten stik z inozemskim kupcem, smre-ko-jelko I-II-III monte že po ceni 470 do 480 Din za kubični meter franko meja. Po tej ceni se prodaja les proti takojšnjemu plačilu, ker je danes po vsod pomanjkanje denarja.
Živina
g Mariborski živinski sejem. Prignanih je bilo 13 konj, 16 bikov, 195 volov, 175 krav in 15 telet, skupaj 414 glav. Cene za 1 kg žive teže so bile: Debeli voli 7—8 Din, poldebeli 6.15 do 6.75 Din, vprežni voli 4.50—5 Din, klavne krave 5—5.50 Din, kraVe klobasarice 2—3.25 Din, molzne krave 4.25—5 Din, breje krave 4.25—5 Din, mlada živina 7—8.50 Din, telički 7—8 Din. Prodanih je bilo 285 glav, od teh v Avstrijo 27, v Italijo 85. — Mesne cene: volovsko meso I. 18—20 Din, II. 16—18 Din, meso od bikov, krav in telic 18—24 Din, telečje I. 22—35 Din, II. 16—20 Din, svinjsko sveže 14—24 Din.
g Mariborski prašičji sejem. Pripeljali so na sejem 110 prašičev, od katerih so razprodali 62. Dosegli so za nje naslednje cene: mladi prašiči 7—9 tednov stari 125—155 Din, 3—4 mesece 250—350 Din, 5—7 mesecev 400 do 450 Din. 8—10 mesecev 550—650
Din, 1 leto 900—1200 Din, 1 kg žive teže 8—10 Din, 1 kg mrtve teže 11 do 12 Din. — Ta sejem je bil bol j slabo obiskan in kupčija je bila mrtva, ker je bil ob koncu meseca.
g Kože. Na zadnji dražbi kož, ki jo vsak mesec priredi mesarsko društvo v Zagrebu, sta bila prodana dva vagona in pol kož brez soli po 13.50 Din za 1 kg. Neprodana sta ostala dva vagona telečjih kož, po katerih ni nikdo povpraševal. Cene vsem vrstam kože so znatno padle.
g Dunajski prašičji sejem. Na trg je bilo pripeljanih 11.814 pršutarjev in 2011 špeharjev, iz Jugoslavije 1011. Na kontumačnem trgu je bilo 44 pršutarjev in 102 špeharja. Cene: špe-harji najboljši po 1.60 šiling (1 šiling 8 Din), I. 1.53—1.58, II. 1.50—1.52, kmečki prešiči 1.40—1.55, najboljši 1.60, pršutarji 1.10—1.70. Špeharji so se prodražili za 3—5 grosev, pršutarji za 10 grošev. — To nam daje upanje, da se bodo morda cene tudi pri nas nekoliko dvignile.
Razno
g Poljedelski tečaji. Kmetijsko ministrstvo je letos nadaljevalo svojo lansko akcijo, da pripomore kmečkemu naraščaju do dobre strokovno na-obrazbe ter je pričelo prirejati zimske poljedelske tečaje po deželi. Na teh tečajih, ki se vršijo v posameznih sre-zih, predavajo kmetijski strokovnjaki, živinozdravniki in drugi. V teh tečajih se kmečka mladina uvaja v umno kmetijstvo in sploh v vse panoge kmetijskih obratov. Letos se namerava izvesti obenem pouk za vse vaške mladeniče, ki so dovršili ljudsko šolo. — Tečaji v prošli zimi so trajali po en teden do 3 mesece. Po posameznih banovinah je bilo: v savski 115, v du-navski 64, v drinski 43, v vardarski 36, v moravski 30, v zetski 26, v vrbaski 23, v dravski 21, v primorski 17, skupno torej 275 tečajev. Tečaje je po-setilo okrog 17.000 interesntov, od teh nad 60% poljedelcev. Uspeh tečajev je bil razmeroma zelo dober. Kmetijsko niinstrstvo je za te tečaje izdale
370.000 Din. — Zanimanje kmetovalcev za te tečaje je zelo veliko, ker jim omogoča ravno v času, ko nimajo preveč dela, priti v dodir s kmetijskimi strokovnjaki in drugimi veščaki ter spoznati" na jnovejše načine obdelovanja zemlje. Naravnost ogromen je pomen teh prireditev za pospeševanje kmetijstva in strokovno naobrazbo kmetovalcev, ki nimajo drugače prilike se primerno izobraziti.
g Davek na zemljišče in trošarina. V soboto 13. decembra je stopil v veljavo zakon o znižanju mere osnovnega davka na dohodke zemljišč z 11. decembrom t. 1. Po tem zakonu se bo za leto 1931 plačevalo na račun osnovnega davka ha zemljiške dohodke za vsakih 100 Din katastrskih čistih dohodkov po 10 Din davka. — Prav tako je stopil v veljavo zakon o izpre-membah in dopolnilih zakona o državni trošarini z dne 11. dec. t. 1. V smislu čl. 2. tega zakona se morajo istega dne, ko stopi zakon v veljavo, popisati vse količne piva, špirita in špi-ritnih pijač, za katere je treba plačati trošarino. Razlika v trošarini od tega dne do 1. januarja 1931 pri pivu v prometu se bo plačevala tako, da bo računano pri hI piva 12 stopinj ekstrakta. Že plačan trošarina na vino po prejšnji meri se ne bo povrnila. Ta trošarina je namreč znižana za 50%, t. j. na 50 par pri litru.
g Izvoz našega vina v Nemčijo. Na nemških vinskih tržiščih izgleda, da se je pojavilo večje zanimanje za jugoslovanska vina, in to vsled slabe vinske letine v Franciji. Na tem ima največ zaslug vinarski odsek Zavoda za izvoz deželnih pridelkov. V splošnem se naglaša, da so naša vina našla še precej ugoden odmev na nemških tržiščih, četudi jih je bilo do sedaj še malo izvoženih. Pričakuje se, da se bodo naša vina v Nemčiji dobro vpeljala.
Naročite »Slovenca« na ogled! Naslov: Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna«