LETO LIH, št. 26 PTUJ, 29. JUNIJ 2000 CENA 130 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN Bodo župani izrabili priložnost? Potem ko županom z območja upravnih enot Ptuj, Ormož in Lenart (skupaj jih je 21) ni uspelo iz zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja izbrisati statistične regije, imajo priložnost, da z oblikovanjem območja s posebnimi razvojnimi problemi in oblikovanjem lastne regionalne razvojne agencije ZRS Bistra prevzamejo odgovornost za svoj razvoj, da bo to območje iz- gubilo oznako izgubljenih priložnosti in potencialov. Ptuj in njego- va okolica potrebujeta drugačno razvojno vizijo od Maribora, ki je vedno gradil na industriji, Ptuj na primer pa na storitvah. Skupna streha pod statistično regijo Podravje temu območju namreč ne omogoča soodločanja o lastnem razvoju. Dosedanje izkušnje so po- razne, mesto je izgubih še tiste atribute, ki jih je nekoč že imelo. Zato pa je še toliko pomembneje, da izkoristi zakonsko priložnost o oblikovanju območja s posebnimi razvojnimi problemi, ki se lahko oblikuje med dvema statističnima regijama ali znotraj regije. V njihovo korist govori tudi uredba o vrednostih meril za določitev območij s posebnimi razvojnimi problemi in določitvi občin^ ki izpolnjujejo ta merila. Po njej v celem Spodnjem Podra- vju ni občine, ki se ne bi našla v teh kriterijih. Na tem območju živi 105 tisoč prebivalcev, po površini se uvršča na 8. mesto v pri- merjavi z obstoječimi statističnimi regijami (trenutno jih je 12), po številu prebivalstva na sedmo mesto, po povprečni bruto plači pa žal na zadnje mesto. Skrb vzbujajoč podatek je tudi, da je na tem območju med nezaposlenimi skoraj 50 odstotkov takšnih, ki imajo le prvo in drugo stopnjo izobrazbe. Če je do sedaj to območje uspe- lo iz naslova razvojnega zaostajanja (nerazvitosti) letno potegniti približno skupaj 300 milijonov, jih lahko v novi organiziranosti podeseteri. Začetne pobude in pripravljenosti za oblikovanje območja s po- sebnimi razvojnimi problemi pa v nobenem primeru ne bi smela obremenjevati neizvedena delitvena bilanca med občinami na Ptujskem, ki jo župani "uporabijo" vedno, ko je govora o skupnih aktivnostih. Takšno razmišljanje se jim vsaj v tem primeru lahko maščuje s še večjim zaostajanjem. Pomemben je le cilj, to pa je večji razvoj in večja kvaliteta življenja. Zato v tem trenutku pos- taja drugotnega pomena tudi to, kdo je bil pobudnik za oblikovan- je zakona o zagotavljanju sredstev za pospešeni skladni razvoj na območjih s posebnimi razvojnimi problemi na območju Haloz in Slovenskih goric, ki predstavlja dodatno podporo oblikovanju tega območja in ustanovitvi lastne razvojne agencije in ki bo te dni predložen v parlamentarno proceduro. Oblikovanje območja s po- sebnimi razvojnimi problemi (občine upravnih enot Ptuj, Ormož in Lenart bi ga oblikovale prve, saj so prve dale pobudo za to) je vsaj za občine na Ptujskem lahko svojevrstvena "združitvena" bi- lanca, ob kateri se zdijo problemi z delitveno bilanco (kdo bo dobil več stanovanj in poslovnih prostorov, pa tudi denarja) zanemarlji- vi, če ne bo razvojnega zasuka. Res pa je, da bi občine na Ptujskem lahko svoje odnose bistveno izboljšale, če bi delitev bila že izvedena. Marsikateri projekt v korist vseh ljudi nekoč velike občine bi že lahko živel, pa tudi*" zaupanja bi bilo več. Iz skoraj "požganega" travišča je po zadnjem dežju pognalo nekaj sočne trave. Foto: Jože Bračič ZETALE / PREDSTAVLJAMO NOVO OBČINO Ocfločffl in prilazni Iludje Razgibano, hribovito obmo- čje na 38 kvadratnih kilomet- rih z Resenikom in Donačko goro v ozadju, 60-odstotno gozdnatostjo ter ozkimi doli- nami - to so osnovne značil- nosti haloškega območja, ki je od 1. januarja 1999 združeno v novo občino Žetale. V zgodo- vini Žetal je zapisano, da so bili ljudje na tem območju hitre jeze, zagnani in se niso pustili kar tako izkoriščati. Hitra jeza in odločnost sta bili zagotovo posledica burnih do- godkov, s katerimi Žetalam in njenim ljudem zgodovina ni prizanesla. Njihova življenja in premoženje so ogrožali že Rimljani, nato Turki ... So- dobnejši čas je prinesel druge probleme in ljudje se morajo še vedno boriti za obstanek. Sicer drugače kot nekoč, toda svojo trmo in odločnost potrebujejo tudi danes. Ob našem obisku smo poleg tega opazili predvsem to, da so pri- jazni in odprti ljudje. O občini Žetale pišemo na straneh 11,12,13 in 14. JB PTUJ / AKCIJA ZBIRANJA TEKSTILA IN USNJA Prevetrimo omare! Sedmega junija je na območju Ptuja pričela potekati humanitarna alicija Tekstil usty'e 2000, v katero je vključenih 16 ljudi. 22. in 23. junija je akcija potekala na območju mestne četrti Ljudski vrt, 3. in 4. julija jo bodo izvedli v mestni četrti Jezero, 10. in 11. julija v mestnih četrtih Breg in Panorama, 17. in 18. ju- lija v mestni četrti Center ter 24. in 25. julija v primestnih četrtih Grajena in Rogoznica. Orga- nizatorji akcije sporočajo, naj se vsi, ki še potrebujejo vreče ali jih še niso dobili, oglasijo na sedežu akcije (na Potrčevi cesti v bivših vojaških skladiščih) oziroma na Centru za ravnanje z odpadki, na Dornavski cesti 26, kjer lahko polne vreče s tekstilom in usnjem tudi odložijo. Vrečam so priloženi letaki z vsemi po- datki o poteku akcije v posamezni četrti, tako da posebnih težav ne bi smelo biti. Po določenem planu poteka tudi odvoz vreč. Na center za ravnanje z odpadki lahko udeleženci akcije pripeljejo tudi vreče, ki jih v času, ko je akcija potekala na njihovem območju, še niso uspeli napolniti. Humanitarno-ekološko akcijo Tekstil - usnje 2000 organizirajo Območno združenje Rdečega križa Ptuj, Karitas in Čisto mesto, ki tudi želi- jo, da bi akcija čim bolj uspela. Le v omare je potrebno pogledati. MG 2 Četrtek, 29. junij 2000 ■ TEDNIK AKTUALNO PTUJ / PERUTNINA PTUJ SARAJEVSKI UNIVERZI PODARILA NAJSODOBNEJŠE NAPRAVE ZA ANALIZO ŽIVIL ŽIVALSKEGA IZVORA Dmilo^ ki /e ganilo študente in profesor/e UDELEŽBA OB DOMAČIJSKI POTEZI PERUTNINE PTUJ POVZDIG- NILA POMEN ODLOČITVE UPRAVE TEGA SLOVENSKEGA PODJETJA s tem, ko se je Perutnina Ptuj ob nenehnem povečevanju pos- lovnega sodelovanja s Federacijo BiH odločila za izjemo do- natorsko potezo sarajevski univerzi, je na svojstven način po- kazala, da vezi med tem podjetjem in Federacijo BiH niso pre- predene samo na področju gospodarskega sodelovanja, am- pak tudi mnogo širše. Predsednik uprave in general- ni direktor Perutnine Ptuj dr. Roman Glaser je namreč 23. junija ob prisotnosti ministra za kmetijstvo Federacije BiH dr. Ahmeda Smajiča, ambasa- dorja Republike Slovenije v Fe- deraciji BiH in doajena diplo- matskega zbora v Sarajevu Dra- ga Mirušiča (ta se je slovesnosti udeležil tik pred sprejemom, ki ga je organiziral ob slovenskem Dnevu državnosti) ter številnih drugih uglednežev podaril fa- kulteti za agronomijo sarajev- ske univerze najsodobnejši komplet naprav za analizo živil živalskega izvora. Darilo, vred- no skoraj pet milijonov tolarjev (dobrih 45.000 DEM), je sprejel dekan te fakultete dr. Hamid Bugučanin. S tem je agronom- ska fakulteta dobila možnosti za izvajanje raziskovalnega in pedagoškega procesa, naprave pa bodo hkrati namenjene tudi za gospodarstvo tako živilsko- predelovalne kot trgovske pa- noge, ki bo odslej imela možnosti za analiziranje živil; to lahko opravljajo samo v naj- razvitejših ekonomijah. S tem je darilo Perutnine Ptuj postavljeno v funkcijo zagotav- ljanja oskrbe prebivalcev Fede- racije BiH z živili, ki ustrezajo vsem standardom. Kako po- memben in težko pričakovan je komplet naprav za analizo živil živalskega izvora v Federaciji BiH, je ob priložnostni slove- snosti ob izročitvi poudarjal tudi minister za kmetijstvo dr. Ahmed Smajič. Perutnina Ptuj, ki je komplet naprav za analizo kupila pri svetovno znanih in uveljavljenih angleških in fin- skih proizvajalcih, je z donacij- sko gesto pokazala, kako trdna je njena odločenost za partner- sko sodelovanje z vsemi zainte- resiranimi strukturami v BiH. Medtem ko se je sodelovanje na področju trgovanja s perutnin- skim mesom in izdelki med podjetji BiH in Perutnino Ptuj začelo praktično z osamosvojit- vijo Bih in Slovenije in se na- daljevalo tudi v najhujših časih vojne, se je sedaj že razširilo tudi na druga področja. Perut- nina Ptuj je namreč skupaj z Agrocomercem že ustanovila mešano podjetje za vzrejo in predelavo perutninskega mesa v Veliki Kladuši. V njem bo med drugim našlo delo več kot 150 delavcev. "Predvsem pa je pomembno, da pokažemo našo odločenost za strateško poveza- vo med Perutnino Ptuj in Fede- racijo BiH," je o tem projektu na slovesnosti poudaril dr. Ro- man Glaser in dodal, da je odločitev celotne uprave tega podjetja o tem, kam naj v letošnjem letu nameni donacij- ska sredstva, bila ena najlažjih doslej. Ur Ob kompletu sodobnih naprav za analizo izvora živil, je dr. Roman Glaser, ob prisotnosti članov uprave PP, ambasa- dorja RS v Federaciji BiH, ter ministra za kmetijstvo te države, Agronomski fakulteti podaril še donacijsko listino. PTUJ / Z 18. SEJE MESTNEGA SVETA Smrad s farme znova razburia Ptujski mestni svetniki in svetnice so v okviru 18. seje, ki je bila 23. junija, sprejeli pravilnik o zagotavljanju brezplačne pravne pomoči občankam in občanom mestne občine Ptuj, ki jo bodo glede na določila pravilnika lahko uveljavljali prejem- niki denarne pomoči kot edinega vira za preživljanje, denar- nega dodatka po zakonu o socialnem varstvu in državne po- kojnine ter tudi tisti, ki ne prejemajo nobene od prejšnjih pomoči, vendar bodo upravičenost do pravne pomoči morali dokazati s potrdilom o premoženjskem stanju in mnenjem Centra za socialno delo Ptuj. Naloge v zvezi z zagotavljanjem brezplačne pravne pomoči bo opravljal Center za socialno delo Ptuj, ki bo tudi organiziral ustrezno pisarno. V letošnjem letu je v proračunu mestne občine Ptuj za zagotavljanje brez- plačne pravne pomoči zagotovljenih 900 tisoč tolarjev. Brezplačna pravna pomoč za- jema nudenje pravnih nasvetov o pravicah stranke in sestavo vlog oziroma zahtevkov za začetek postopka v vseh zade- vah, s katerimi upravičenci rešujejo svoj socialni položaj. To so postopki za uveljavljanje ali pridobivanje pravic iz družinskih razmerij, pravni posli, ki vplivajo na socialni status upravičenca, uveljavanje pravic iz osnovnega pokojnin- skega varstva, zdravstvenega varstva in socialnovarstvenih pravic, varstva otrok in podob- no. Pri osnutku odloka o kon- cesiji za urejanje javnih parki- rišč in odvoz nepravilno parki- ranih vozil na območju mestne občine Ptuj se je večina raz- pravljavcev zavzela za to, da bi Komunalnemu podjetju konce- sijo za te namene podelili ne- posredno za obdobje desetih let, ker bi s tem omogočili pod- jetju izvedbo nekaterih investi- cijskih projektov, med drugim nadzidavo parkirišča za avtobu- sno postajo in ureditev parki- rišč pri ptujski bolnišnici, s čimer bi mesto pridobilo nujno potrebna nova parkirišča. ZA IZSTOP IZ STA- TISTIČNE REGIJE Z MARIBOROM v okviru razširitve dnevnega reda 18. seje so ptujski svetniki in svetnice sprejeli sklep o na- kupu objekta Koto v Dravski ulici, čeprav projekta, kaj bodo v bodoče uredili na tem območju, še ni, prav tako so bili tudi za ustanovitev območja s posebnimi razvojnimi proble- mi, ker njegova ustanovitev od- pira boljše možnosti za razvoj tega območja, kot da ostanejo v okviru statistične regije Mari- bor. Ustanovitev takšnega območja, za katerega mora biti večina občin na območju upravnih enot Ptuja, Ormoža in Lenarta, omogoča zakon o spodbujanju skladnega regio- nalnega razvoja. Mestna občina Ptuj bo skladno s tem zakonom sklenila z Bistro pogodbo za pripravo razvojnih programov, kot tudi za opravljanje drugih nalog, ki izhajajo iz pravilnika o organiziranju in pogojih za opravljanje nalog regionalne razvojne agencije. Iz razprave o poslovnih poročilih javnih zavodov na po- dročju družbenih dejavnosti v lanskem letu so izvzeli poročilo javnega zavoda Lekarne Ptuj, ker po mnenju revizorja ne ustreza dejanskemu stanju in ni pošteno. V tem zavodu je nam- reč prišlo do napak pri obračunavanju zdravil, kar je povzročilo suspenz šestih za- poslenih. Dokler ne bo do-, končnih podatkov o poslovanju GIZ Poetovio vivat, ptujski svetniki tudi tega poročila ne bodo obravnavali kot poročila, temveč zgolj kot informacijo. Ptujski svetniki in svetnike so v petek obiskali ptujsko igrišče za golf; marsikateri med njimi si je v živo lahko prvič ogledal največjo turistično pridobitev v zadnjih letih na Ptujskem. VPRAŠANJA IN POBUDE Med vprašanji in pobudami v okviru 18. seje so ponovno opo- zorili na neznosen smrad s far- me prašičev ptujskega Kmetij- skega kombinata in zahtevali, da se obljube o omilitvi smradu oziroma ureditvi problemov, na katere svetnika iz mestne Četrti Breg Franc Štrucl in Janez Rožmarin v imenu prizadetih prebivalcev pogosto opozarjata, končno uresničijo. Prebivalci parka Turnišče pa odločno zahtevajo ureditev ceste skozi park. Zdajšnja je gramozirana in ob sedanji suši prebivalcem povzroča nemalo problemov. Svetnik Slavko Brglez je opo- zoril na probleme pri iz- plačevanju osebnih dohodkov v ptujskem pokrajinskem muze- ju, kjer zaposleni naj ne bi do- bili plač za maj. Res je sicer, da nekatere občine ne želijo plačevati svojega deleža, predvsem naj bi to veljalo za občini Destrnik in Ormož, ven- dar je destrniška svojo obvez- nost medtem že poravnala, Ormož pa naj bi to storil v nas- lednjih dneh. Ptujski župan Miroslav Luci je v zvezi s tem povedal, da želi ena od občin odstopiti od soustanoviteljstva; zaposleni v muzeju naj bi dobili izplačane vse dosedanje plače oziroma sploh ne bi smelo biti problemov pri izplačilih plač in pokrivanju najnujnejših stroškov; država pa ima po nje- govih besedah vse možnosti, da občinam, ki ne izpolnjujejo ob- veznosti, odtegne pet odstotkov pri dohodnini. Sicer pa bi mo- rali čimprej na državni ravni urediti financiranje javnih za- vodov in sprejeti nacionalni kulturni program. Svetnica Anka Ostrman pa je spomnila na svojo decembrsko pobudo o označevanju po- membnih objektov, kot so grad, muzej, gledališče in podobno, ker se doslej v zvezi s tem ni nič naredilo. Potreben bo projekt, ki bo tudi skladen s strategijo razvoja turizma v mestni občini Ptuj. Zal pa je tako, da se v tem trenutku ne ve, kdo bi to moral narediti. Svetnik Miroslav Le- tenja pa se je zavzel za ponovno ureditev komunalnega kopa- lišča na Ptuju. MG ILIRIKA - BORZNOPOSREDNISKA HISA/ TEDENSKI KOMENTAR Ponovno navzdol če smo se pretekli teden še odločali med stagnacijo ali padanjem, se je dogajanje ta te- den prevesilo predvsem v slednje. V negativnih številkah so konec tedna pričakale praktično vse delnice, najbolj pa polprazni pidi. Gre za tiste delnice, ki so v zadnjem času najbolj po- rasle. Optimizem, ki je sledil izjavam novega fi- nančnega ministra, se je torej nekoliko polegel. Trg sedaj pričakuje sveže novice, brez katerih se bo obrat navzgor težko zgodil. Dobri poslov- ni rezultati podjetij očitno ne bodo dovolj. Podjetja so po pravilu poslovala bolje kot v enakem obdobju lani, tečaji pa vseeno drsijo navzdol. Delnica Save je prišla pod nivo 16.000 tolarjev, kar se je dolgo zdelo kot nepremaglji- va meja. Obeti zaenkrat niso najboljši, prvi močnejši nivo odpora pa se nahaja 500 tolarjev nižje. Tudi Mercator tokrat ni izjema. Delnica se približuje 12.000 tolarjem, glavni vzrok pa je od- sotnost največjega kupca. Krka se je že močno približala 23.000 tolarjem, kjer so investitorji začutili priložnost in okrepili povpraševanje po delnici. Morebitni zdrs vrednosti, ki so ga pro- dajalci že prikazali ob koncih trgovanja, pa bo dobra nakupna priložnost. Tečaj je nedavno, natančneje po objavi tekočih rezultatov, prišel do 24.500 tolarjev, a splošno tržno vzdušje ne omogoča dolgotrajnih odstopanj od sivega povprečja. Povpraševanje po delnicah Pivovarne Union se nahaja nekaj višje od 38,000 tolarjev, razmak med ponudbo in povpraševanjem pa ostaja ve- lik. Žito se je odločilo za prehod iz kotacije B v kotacijo A. Poteza zaenkrat ni privedla do spre- membe tečaja, ki se nahaja pod 18,000 tolarjev, Petrol je zaenkrat ujet med 18.000 in 18.500 to- larji, toda prodajni pritiski se nadaljujejo. Cene nafte na svetovnih trgih ostajajo visoke, zato ne pride do pozitivnih premikov v poslovanju družbe. Naj omenimo še kronično borzno neli- kvidnost, kjer je čistega prometa le za vzorec. Tudi ta teden so tako večino prometa predstavl- jali posli s svežnji. Medtem ko je uradna kotacija stabilno naza- dovala, so bila nihanja pri pidih bolj izrazita. Zlata moneta 2 in Zvon 2 sta pri 28 tolarjih, še pretekli teden pa sta se nahajala okoli 30 tolar- jev. Delnica Nacionalne finančne družbe 2 je vredna nekaj več kot 29 tolarjev, Triglava 2 pa 32 tolarjev. Padci so torej dosegli skoraj 10 od- stotkov, kar je za tedenski premik kar veliko. Svetla izjema so delnice Atene 2, kjer se najver- jetneje odvija boj za lastništvo, kar nakazujejo tudi večji posli s svežnji, ki vsebujejo tudi več kot milijon delnic. Nadaljnje gibanje tečajev bo odvisno od aktiv- nosti nove vlade oziroma od ukrepov, ki bodo posredno ali neposredno povezani s trgom vrednostnih papirjev. In takšnih je večina ukre- pov. Matjaž Bernik, llirika BPH BISECKI VRH / SLOVESNO OB DNEVU DRŽAVNOSTI Asfaltirali Saveriev breg v občini Trnovska vas so minuli dan državnosti proslavili z ot- voritvijo odseka asfaltirane ceste na Bišečkem Vrhu, s čimer so simbolično odprli tudi dobrih šest kilometrov preplastitev v celotni občini. "Še pred leti bi težko verjeli, da bo asfalt nekoč vodil tudi na Saverjev breg," je v nagovoru dejal župan Kari Vurcer in do- dal, da so nekateri krajani za as- falt v svojem kraju prispevali tudi po 300 tisoč tolarjev. Vrvi- co ob odprtju kilometra asfalti- rane ceste sta na Bišečkem Vrhu ob županu prerezala pred- sednik vaške skupnosti Janez Rojko in predsednik gradbene- ga odbora Franc Kuplen. Pri- dobitev je blagoslovil domači župnik Jože Rajnar, v krajšem kulturnem programu pa so nas- topile ljudske pevke in muzi- kanti. ak Ob prazniku državnosti asfalt na Bišečkem Vrhu TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor; Franc Lačen. Uredništvo; Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik. Viki Klemenčič Iva- nuša, Martin Ozmec (novinarji). Slavko Ribarič (vodja tehnične re- dakcije) in Jože Mohorič (grafično- tehnični urednik). Propaganda; Oliver Težak, -b 041- 669-509 Naslov; RADIO-TEDNIK. p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj: s (062) 749-34-10, 749-34-15, 749-34-37; faks (062) 749-34-35. Celoletna naročnina 6.760 tolarjev, za tujino 13.520 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280 Tisk: MA-TISK, Maribor. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na do- dano vrednost. Uradni list 23. 12. 1998, št 89. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Strani na Internetu: www. radio-tednik. si. E-pošta: nabiralnik:dznali v svojem preteklem in sedanjem ravnanju, je nujno, da je tera- pevt posebno v začetku zadržan. Terapevti, ki so preveč aktivni in se prehitro vključijo v sku- pinsko dogajanje, udušijo po- membne vzgibe. Seveda se moramo zavedati, da pa skupina na drugi strani ne sme biti preveč konfliktno cen- trirana. V analitski skupini nam je manj do tega, da se bodo člani vedno znova soočali s svojimi najzgodnejšimi in posebno mučnimi konflikti, pač pa gre za analizo iz tega izvirajočega vedenja v skupini. Tak pristop imenujemo "tu in sedaj". Naslednjič pa še o obvlado- vanju kontratransfera kot nalo- gi terapevta. mag. Bojan Sinko PRESELI SMO S tem pismom se obračam na vas, drage bralke in bralci, ker sem, za razliko od nekaterih, člo- vek, ki stori, kar reče. Sem študentka, in kakor vežina študentov tudi jaz občasno delam preko študentskega servisa, da ni- sem čisto odvisna od staršev. In tako sem se v dobri veri, da bo spet kakšen tolar več v "prašičku" in da bom hitreje zaslužila denar za računalnik, odpravila na delo h gospodu Slavku Vilčnik v Dražence, čigar naslov mi je pos- redoval študentski servis. Delo sicer ni bilo težko, ampak 6 ur stoje za tekočim trakom tudi ni mačji kašelj. Zraven tega smo bili še na prepihu, saj so vrata in okna morala biti odprta, ker se je dru- gače preveč kadilo, kar pa febru- arja oz. marca nikakor ni bilo pri- jetno. Vendar sem kljub vsemu vztrajala in delala naprej, ne slu- teč, da bo plačilo imelo "zamudo". V začetku aprila je bilo zaradi okvare na stroju delo prekinjeno in tako sem bila spet doma. Bližal pa se je tudi datum plačila, ki sem ga težko pričakovala. Vendar pa se je ta datum iz 8. 4. prestavil na 14. 4., potem na 15. 4. in spet na 17. 4. Čeprav so vedeli, da denar še ni nakazan, so me spet klicali iz firme gospoda Vilčnika, da so stroj že popravili in če bi prišla spet delat. Glede na to, da še ni- sem dobila prve plače, sem jih zavrnila. Ker sem bila seznanjena s položajem firme in ker je rok plačila računa že davno potekel, sem se odločila, da napišem pi- smo bralcem za ptujski Tednik. Ko sem ga o mojem namenu ob- vestila, je gospod Vilčnik dejal, da ni potrebe, da se to ne dela tako in da njegovi delavci vedno dobijo plačo 20. v mesecu. In res, 20. 4. je nakazal denar. Vse lepo in prav. Delo od 20. februarja do 20. marca je bilo plačano, vendar pa je bilo tu še delo od 20. marca do 31. marca. Glede na njegove besede, da je plača 20., sem torej na drugi del plačila počakala do 20. maja (mesec dni po opravlje- nem delu, saj je študentsko delo navadno takoj plačano). Kakor prej, sem sedaj še bolj nestrpno čakala na 20. maj, vendar spet ni bilo denarja. Za razliko od aprila je gospod Vilčnik sedaj izklopil mobilni telefon, tako da niti za svojo firmo ni bil dosegljiv, kaj šele za študente, ki terjajo plačilo za svoje delo. Vedno znova sem klicala na študentski servis, ali je že plačal, in vedno je bil odgovor ne. Po tem sodeč, ga je aprila pre- strašilo moje obvestilo in je lahko račun takoj poravnal. Ker sem bila takrat uvidevna in je res na- kazal denar, nisem storila nič. Se- daj pa je tu že 15. junij in moja uvidevnost je spuhtela. Tako kot zadnjič, sem ga tudi tokrat hotela obvestiti. Ker pa ni bil dosegljiv, sem o tem obvestila njegovo taj- nico. Menim, da veliko študentov ne dobi redne plače, in da so vseeno strpni. Vendar pa ko ti nekdo v obraz laže, zgubi vsak človek še tisto malo strpnosti, ki je ima. Upam, da imajo ostali študentje, ki niso delali zraven mene v tej firmi, več sreče in da se jim zra- ven študija ni treba ubadati še z ljudmi, kot je gospod Vilčnik. Hkrati pa pozivam vse, naj preve- rijo, kje bodo delali in kako bo s plačilom. Jaz gotovo bom in še nekaj študentov, ki so delali pri gospodu Vilčniku. Klavdija Majcen, Domava PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIG / V VRTU * V VRTU V VRTU * V VRTU * V VRTU 0 kresi se dan obesi Ob kresu z najdaljšimi dnevi v letu se tudi vrtnemu rastlinju prične ob- dobje rasti spreminjati v njeno sklenitev. Drevnine in okrasne trajnice so naravo obogatile v spomladanskem obdobju z žlahtnimi sadeži in dehtečim cvetjem, ki nam ga je iz dneva v dan vse več na voljo, po kresu pa se bo življenje rastlin trajnic preusmerilo na zbiranje in ustvarjanje moči za naslednjo vegetacijo. Prevešanje pomladi v poletje prijetno doživlja vrtnar, ko z radostjo pobira plodove glavnih posevkov vrtnin in jih nadomešča s strniščnimi posevki. v SADNEM VRTU ob nenehni sadjarjev! skrbi za varstvo sadnega drevja pred rastlinskinni bolezninni in škodljivci, da bo pridelal zdravo in kakovostno sadje, ne spreglejmo nekaterih opravil pri negi in vzgoji. Drevesne kolobarje ali obdelovalne pasove pod sadnim drevjem prenehamo rahljati in obdelo- vati, sproti pa uničujemo vznikle plevele tako, da jih populimo, nekoliko večje pa pokosimo, preden bi pričeli semeniti. Plevele odstranimo in kompostira- mo, ni pa napak, da z njimi zastiramo tla, s čimer ohranjamo talno vlago pred izhlapevanjem. Drevesa, ki v teh vročih dneh kažejo znake ve- nenja, še posebej pa mlajša, letos posajena, zaliva- mo. Ko se pomladno obdobje prevesi v poletni čas in] ko v sadni vrt vse pogosteje vstopamo pobirat slast-^ ne sadne sadeže, vzemimo vedno s seboj tudi dre-: vesne škarje in nekaj veziva, da bomo lahko sproti odrezali mladike, ki sadno krošnjo zgoščujejo, za-, senčujejo ali rastejo v njeno notranjost, ter z upogi-j banjem in privezovanjem usmerimo poganjke pri--; merno vzgojni obliki drevesne krošnje. Letna ali ze- lena rez sadnega drevja je potrebna in priporočljiva na mladem sadnem drevju, vzgojenem na šibko rastočih podlagah, ki ga gojimo v pritlični obliki v vrtovih. Zaradi dobre nege in prehrane drevescem z nizkim deblom in pritlično vzgojeno drevesno krošnjo zrastejo močni vrhovi z gosto obraščenimi bohotivkami.Takšno rast umirimo le z letno rezjo, tako da vrh krajšamo na primerno višino do šib- kejšega navpično rastočega poganjka, navpično rastoče mladike bohotivke pa odstranimo, s čimer vrh za nadaljnjo rast v letošnji vegetaciji oslabimo, ostale mladike pa prisilimo na tvorbo cvetnega brstja oziroma rod v naslednjem letu. Letna rez spodnjega dela krošnje še v tem času ni priporočlji- va, ker bi po obilnejših padavinah, ki bodo sledile temu sušnemu obdobju, vzbrsteli cvetni brsti, že oblikovani v tem obdobju, ko se pojavi zgodnje je-^ sensko cvetenje sadnega drevja. Sproti je potrebno] tudi odstranjevati iz koreninskega vratu ali korenirrl zrastie pogaj;yke, ki iih pri osnovi odrežemo ali spu-^ limo iz zemlje s koreninami vred. Ko se ob kresu leto prevesi, je tudi v OKRASNEM VRTU opaziti na okrasnem rastlinju spremembe. Trajnice in pomladanske cvetnice so pri večini vrst zaključile dobo cvetenje in bodo pričele semeniti, cveteli pa pričenja večina vrst enoletnic, ki smo jih pred dobrim mesecem dni šele presajali. Ne oziraje se na čas cvetenja posameznih vrst okrasnih cvetnic, posvečamo vso skrb sprotnemu odstranjevanju plevelov in okopavanju. Pleveli, s ka- terimi bojevanje nikoli ni končano, cvetličnemu vrtu ne samo da dajejo videz zanemarjenosti, pač pa odvzemajo gojenim rastlinam prostor, hrano in tal- no vlago, s seboj pa prenašajo številne rastlinske bolezni in nudijo ugodno zatočišče mnogim vrstam škodljivcev. V sušnih obdobjih ob pletju rahljamo cvetlične okrasne gedice le površinsko 2 do 3 cm globoko, pri čemer smo posebej pozorni na kore- ninske plevele: osat, koprive, kislice, slak, pirnico in druge, ki jih populimo s koreninami vred in posušimo. ZELENJAVNI VRT je po izteku pomladi v začetku poletja najbogatejši po izbiri vrtnin. V tem času po- biramo bučke, kumare, fižol in vse vrste zelenjave. Na izpraznjene gredice je sedaj najprimernješi čas za sajenje brstičnega in navadnega ohrovta, zelja, kolerabe, zimskega pora in cvetače. Na gredice, kjer je bil izkopan zgodnji krompir, posadimo nizki stročji fižol, tod bodo tudi dobro uspeli rdeča pesa, korenček, zimska endivija ter razne vrste radičev. Ker je trpežnost čebulnic v hrambi odvisna od nji- hove zrelosti, pravočasnega spravila in pravilne pri- prave za hrambo, posvetimo potrebno pozornost tudi spravilu te vrste za vsako kuhinjo pomembnih vrtnin. Česen je v letošnji sušni pozni pomladi prej dozorel kot v običajnih vremenskih razmerah. Popu- limo ga, ko mu večina listov oveni in preden se ti posušijo. Čebulice s cimo vred posušimo na vrtu, nato pa razgrnjenega v plitvih sadnih zabojčkih v senčnem in zračnem prostoru v lopi dosušimo. Lis- te oziroma cimo odstranimo šele, ko je povsem suha. Česnove stročke spravimo v plastičnih mrežastih vrečah ali lesenih zabojčkih v hladnem in zračnem prostoru, kjer ne zmrzuje. Česen se dobro ohrani, če ga spletemo v kite, tako obešen je tudi priročnejši za sprotno uporabo. Podobno kot s česnom, ravnamo pri spravilu s čebulo in šalotko. Med spravilom ravnamo s čebul- nicami tako, da se ne obtolčejo, saj se na zmečka- nih in poškodovanih luskolistih čebulice kaj kmalu v shrambi pojavijo glivice skladiščne gnilobe. Po biokoledarju so za setev in sajenje vrtnin ter druga opravila pri negi vrtnin in spravilu pridelkov ugodni za rastline, kijih pridelujemo zaradi lista, nas- lednji dnevi: od 24. do 26. junija ter 3. in 4. julija; za- radi korenine od 28. do 30. junija ter 4. do 6. julija. Ker so čebulnice podzemni plodovi, so navedeni dnevi ugodni za spravilo čebule in česna. Za rastli- ne, ki jih gojimo zaradi cveta, in zdravilna zelišča sta ugodna le 4. in 5. julij, za nadzemne plodove pa 27. in 28. junij ter 5. in 6. julij. Ob dnevih za plod je po biokoledarju ugodna priložnost za poletno obrezo- vanje sadnega drevja in pletev ter vršičkanje vinske trte. Miran Glušič, ing. agr. NASVETI TEDNIK - Četrtek, 29. junij 2000 17 PO NAŠIH KRAJIH SLAPE / NOV JEZ NA DRAVINJI Izraz hvaležnosti poljske vlade v občini Majšperk so v počastitev dneva državnosti pripravili- več prireditev in pomembnih otvoritev, ki so se vrstile ves mi-\ nuli teden. Začeli so v sredo, 21. junija, ko je nekaj po 15. uri] minister za okolje in prostor Andrej Lmek na prenovljenem: trgu pod cerkvijo na Ptujski Gori v spremstvu majšperškega župana Franca Bezjaka svečano posadil lipo. Dobro uro pozneje so pri Sajkovem mlinu v Slapah svečano odprli novi jez na Dravinji, ki so ga zgradili delavci Vodnogospodarskega podjetja Drava Ptuj in je veljal več kot 23 milijonov tolarjev. Med gosti so bili posebej vese- li veleposlanika Poljske Macie- ja Zymanskega, saj je poljska vlada prispevala za razvoj manj razvitih območij v Sloveniji okoli 8 milijonov tolarjev, ki so jih porabili za gradnjo tega jezu. Potek regulacijo reke Dravinje je predstavila Nevenka Colna- rič iz mariborske izpostave mi- nistrstva za okolje in prostor, ki je povedala, da sodi rekon- strukcija jezu v sklop urejanja Dravinje in pomeni že 18. kilo- meter ureditve te reke. Zahvali- la se je poljski vladi in velepos- laniku Zymanskemu, pa tudi dr. Pavlu Gantarju, ki je v svoji te- danji funkciji okoljskega mi- nistra projekt podprl. Vodstvu in delavcem VGP Ptuj in pro- jektantu pa je čestitala k odlični izvedbi jezu. Potek gradnje jezu je predsta- vil direktor VGP Ptuj Drago Klobučar in poudaril, da ta po- meni uresničenje večletnih želja domačinov, saj bo odslej njiho- vo življenje zaradi manjše pop- lavne ogroženosti zagotovo brezskrbnejše. Občini Majšperk in županu Bezjaku se je zahvalil za pomoč pri urejanju lokalnih zadev. Poljski veleposlanik Ma- ciej Zymanski je izpostavil po- membnost ustvarjanja dobrih odnosov med dvema prija- teljskima državama, kar očitno ni le naloga politikov in diplo- macije. Tudi na Poljskem poznajo pregovor, ki pravi, da se pravi prijatelj najde v nesreči. In po njegovih besedah Sloveni- ja ni Poljske nikoli razočarala, zato pomeni jez v Slapah izraz hvaležnosti Poljakov za takšen odnos. Poljski vladi, izvajalcem in občini Majšperk se je za po- membno pridobitev zahvalil tudi minister Andrej Umek ter poudaril, da pomeni tako sode- lovanje pomembno kvaliteto v meddržavniških odnosih, saj ustvarja ozračje zaupanja. Jez v Slapah pa je pomemben tudi iz okoljevarstvenega vidika za širše območje reke Dravinje, ki ob visokih vodah rada prestopi bregove. Ob koncu se je vsem, ki so sodelovali pri realizaciji projekta, tudi družini Sajko, toplo zahvalil še gostitelj, majšperški župan Franc Bezjak. M. Ozmec Poljski veleposlanik Zymanski (levo), Darinka Colnarič, minister Andrej Umek, majšperški župan Franc Bezjak in predstavnik iz- vajalca med ogledom jezu. Foto: M. Ozmec Nov Jez na Dravinji v Slapah je pomembna protipoplavna in tudi estetska pridobitev HAJDINA / PRVA SPRlCEVAi;\ ZA DEVETLETKARJE Zaietek ie Melo spodbuden Na OŠ Hajdina so prejšnji teden, 23. junija, svečano podelili spričevala prvim devetletkarjem. Šolsko leto so uspešno zakl- jučili vsi učenci obeh generacij, ki so se v tem šolskem letu izobraževali po novem programu 9-letne osnovne šole. Učenci prvega razreda so spre- jeli spričevala z opisno oceno, učenci sedmega razreda pa spričevala z novo številčno oceno pri vzgojnih in tudi izbir- nih predmetih. Kot je povedal ravnatelj OŠ Hajdina Jože Lah, je med prvošolčki že devet pra- vih bralcev, od 24 sedmošolcev si je 12 učencev v primerjavi z lanskim letom izboljšalo splošni učni uspeh ob koncu šolskega leta. Nivojski pouk so učenci po vseh opravljenih anketah zelo ugodno ocenili. Izbirni predme- ti so pouk samo popestrili. Ravnatelj je sodelovanje z učenci obeh generacij deve- tošolcev ocenil kot odlično. Vse to so dobra izhodišča za vpis druge generacije devetošolcev, na katerega se pripavljajo tako učitelji kot učenci in starši. V novem šolskem letu bo že veliko lažje, saj so si nabrali že veliko izkušenj, je še povedal ravnatelj Jože Lah. MG Prvi generaciji devetletke (prvo- in sedmošolci) na OŠ Hajdina z učiteljicami (levo) Olgo Ser- dinšek, Dragico Rozman in Branko Gajser ter (na dasni) ravnateljem Jožetom Lahom in učiteljico Dragico Kosi. Foto: Kosi VIDEM PRI PTUJU / SE ENO SREČANJE NEKDANJIH SOŠOLCEV Sošoki zbrali za videmske Karitas Srečanja nekdanjih sošolcev se kar vrstijo in pred štirinajsti- mi dnevi so se v Vidmu pri Ptuju na srečanju dobili letniki 1940 (dva med njimi tudi letnika 1941), ki so pred mnogimi leti obiskovali videmsko osemrazrednico. Zanje je bilo to prvo srečanje po končanem šolanju. Kot prvošolci so sedli za šols- ke klopi v šolskem letu 1947/48, danes so dopolnili 60 let sta- rosti. Na srečanje je prišla dobra polovica od nekdanjih 46 sošolcev. Pobudnik in glavni organiza- tor srečanja Ivan Maher je pomoč pri pripravah poiskal pri nekaterih drugih sošolcih. Tako je nastal organizacijski odbor, v katerem so bili poleg njega Da- rinka Planteu, Katica Kašman, Srečko Širovnik in Lizika Vin- diš. I. Maher se spominja, da jih je bilo v prvi razred vpisanih 63, osem od teh jih je danes že po- kojnih, prva učiteljica pa je bila takratna upraviteljeva žena Marta Šijanec; žal devetih sošol- cev ni bilo mogoče obvestiti, ker naslovi niso bili pravi. Nekdanji videmski učenci so si z veseljem ogledali zdajšnjo novo hišo učenosti. Tam jim je prijazen sprejem ^ pripravila ravnateljica Marija Šmigoc, po- tem pa jih je pot vodila še v cer- kev, kjer jih je farni župnik p. Emil Križan seznanil z bogato zgodovino fare sv. Vida. Toplo so bili sprejeti še pri županu Francu Kirbišu. "Šolsko" srečanje je minilo v prijetnem družabnem vzdušju v gostilni Pri treh lipah v Vidmu. Medse so povabili tudi upokoje- no videmsko učiteljico Marijo Šosterič. V večernih urah so se podali še na ogled obnovljene cerkvice sv. Janža in župnijske- ga parka ob Dravinji. In še ne- kaj humanosti so dodali, saj bodo ostanek denarja, zbranega na srečanju, kmalu nakazali na račun videmske Karitas. T. Mohorko Iz Vidma so odšli s prijetnimi spomini. Foto: Langerhol 18 C, nuk. :". jinu, 2000 - TEDNIK SLOVENSKA BISTRICA / ČETRTI STAROBISTRIŠKI VEČERI Imiett lih iMdb s komedijo Zavod za kulturo v Slovenski Bistrici organizira letos med 7. in 28. julijem že četrte Starobistriške večere. Prireditve, na spore- du bosta dve komediji z vrhunskimi igralci in dva glasbena večera, bodo potekale na notranjem grajskem dvorišču, če bo vreme slabo, pa v viteški dvorani gradu. Prva prireditev bo že prihodnji petek, 7. julija. Vse razen prve predstave se bodo pričele ob 21. uri. Pol ure po otvoritveni slove- snosti 7. julija, ta se prične ob 19.30, bo prva predstava letošnjih Starobistriških večerov - komedi- ja Mira Gavrana Ljubimec najine žene in mož moje žene II. Delo režira Marjan Bevk, igrajo pa Zvezdana Mlakar, Ivo Ban in Iz- tok Valič. Prireditev ob drugem večeru, ki bo v sredo, 19. julija, bo v sodelovanju z institucijo Imago Sloveniae - Podoba Slovenije. Nastopil bo instrumentalno ple- sni ansambel Raiko iz Budim- pešte. V petek, 21. julija, se bo slo- venj ebistriškemu občinstvu pred- stavila v monokomediji Blagi po- kojniki, dragi možje Polona Vetrih. Delo režira Boris Kobal, predsta- va pa bo v viteški dvorani bi- striškega gradu. Starobistriške večere bodo sklenili v petek, 28. julija. Tokrat se bo občinstvu predstavil Dixieland orkester Ljubljanske korenine iz Ljubljane. VT MAJŠPERK / S 3. SEJE SOSVETA NAČELNIKA UPRAVNE ENOTE PTUJ Sporazumevtmle o skupnih projeMIh otežene V prostorih občine Majšperk je bila v ponedeljek 3. seja sosve- ta načelnika upravne enote Ptuj, ki ga vodi načelnik mag. Me- tod Grah. Člani sosveta so župani vseh občin na Ptujskem. Go- vorili so o približevanju državne uprave občanom, o skupnem vlaganju v obnovo počitniškega doma Biograd na morju in o oblikovanju območja s posebnimi razvojnimi problemi. Na seji so pričakovali tudi nove- ga ministra za notranje zadeve dr. Petra Jambreka, vendar ga zaradi neodložljivega urejanja evropskih zadev ni bilo. Zupani tako niso mogli iz prve roke izvedeti, kako bo s podeljevanjem novih soglasij za odpiranje informacijskih pi- sarn, ki jih na nekaterih območjih bivše občine Ptuj nujno potrebu- jejo. Prav tako bi se moralo poso- dobiti delo v krajevnih uradih, kjer trenutno še delajo "peš". Ob tem si župani v okviru pri- bliževanja storitev državne uprave želijo, da bi se delokrog krajevnih uradov razširil oziroma približal pristojnostim informacijskih pi- sarn, ki trenutno delajo le še v Vidmu in na Destrniku. Krajevni uradi pa naj bi bili tudi odprti več dni v tednu. Videmski župan Franc Kirbiš z delom informacij- ske pisarne ni v celoti zadovoljen, saj jim kljub informatizaciji državna uprava ni zagotovila vseh programov, na primer da bi lahko občani v njej plačevali zavarovan- je in cestnino. "Pomanjkljivost" je toliko večja, ker so prostore in opremo zagotovili v občinah, ni- majo pa nobenih pristojnosti, da bi na primer "podaljšali" delo in pristojnosti krajevnih uradov, ne- razumljiva pa je tudi čakalna doba za soglasje k odprtju informacij- skih pisarn. Destrniški župan Franc Pukšič je povedal, da so pri njih na primer na soglasje čakali dve leti. Glavni razlog naj bi bila bojazen za zlorabo podatkov ob morebitnem priključevanju na centralno bazo podatkov. Na seji sosveta so župani občin na Ptujskem izrazili pripravlje- nost, da zagotovijo potrebna sredstva za posodobitev dela kra- jevnih tu-adov, da pa bi lahko bili odprti večkrat na teden kot sedaj, pa je po besedah načelnika UE Ptuj Metoda Graha težko pričako- vati, ker je novo zaposlovanje v državni upravi strogo omejeno, v zadnjem času pa tudi že nado- meščanje upokojenih delavcev. Hajdinski župan Radoslav Simo- nič pa je na seji odločno zahteval, da je njihov krajevni urad pri sko- raj štiri tisoč prebivalcih odprt večkrat na teden, sedaj le enkrat. To se mora udejaniti že 1. avgusta letos. Završki krajevni urad je na primer odprt trikrat tedensko, prebivalcev pa je le okrog 1500. Anton Butolen, župan občine Zetale, se je zavzel za večjo fleksi- bilnost tudi na ta način, da bi si delo v krajevnih uradih delili de- lavci občinskih uprav in državne uprave,^to pa za zdaj še ni mogoče. Franc Segida, župan občine Dor- nava, je predlagal, da bi z ustrez- nim dopisom na ministrstvo za notranje zadeve opozorili na pro- bleme, ki se pojavljajo na terenu v okviru približevanja državne uprave občanom na Ptujskem. V občinah bodo denar in prostore za te namene že zagotovili, je pre- pričati juršinski župan Alojz Kaučič. Dogovor o prenovi objektov v Biogradu na morju, ki so ga v mestni občini Ptuj pripravili na osnovi izraženega interesa na ses- tanku županov Spodnjega Po- dravja 11. februarja letos, naj bi župani podpisali v enem mesecu, v treh mesecih pa sklenili ustrez- no pogodbo o financiranju. Župa- nom ga je predstavil vodja oddel- ka za splošne zadeve v mestni občini Ptuj mag. Janez Mere. Razprava je pokazala, da si župani glede te obnove niso najbolj enot- ni, še posebej ker je realno pričakovati, da bo veljala okrog sto milijonov tolarjev in ne polo- vico manj, kot je bil prvotno go- vor. Vlaganja se nekaterim župa- nom zdijo vprašaljiva že zaradi tega, ker gre za obnovo objekta na Hrvaškem in ker z mestno občino Ptuj še ni podpisana delitvena bi- lanca, četudi načelno nihče nima nič proti, da bi do obnove pa ven- darle prišlo. Zupan Kidričevega Alojz Sprah je mnenja, da denar za to obnovo ni vprašljiv, naj se uporabijo deponirana sredstva anuitet od kreditov, ki bi jih mo- rala mestna občina novim občinam izplačati že na začetku leta 2000, pa tega še ni storila. Po predlogu majšperškega župana Franca Bezjaka, ki je tudi vodil drugi del seje sosveta, naj bi v do- govor vgradili kriterije delitvene bilance, pospešile naj bi se aktiv- nosti pri ocenitvi že obstoječih objektov in zemljišča nekdanje kolonije, pripravili projekti za ob- novo in dograditev naselja ter oblikovali predlogi možnih oblik organiziranja in sistema upravl- janja prenovljenega objekta. Fi- nanciranje naj bi se opravilo v so- razmerju s številom prebivalcev v posameznih občinah. Glede na zdajšnje razpoloženje in razprave med župani je pričakovati, da se bodo obnove lotili etapno in pre- mišljeno, tudi zato ker je zaupanje v mestno občino močno upadlo, prav tako v nekatere njene institu- cije oziroma zavode. Pomisleki v zvezi z Biogradom so v glavnem posledica nerealizi- rane delitvene bilance, na katero čakajo že pet let. Podžupan mest- ne občine Ptuj Ervin Hojker je prepričan, da je obnova nekdanje- ga počitniškega doma v Biogradu na morju nujna tudi zato, ker bi obnovljene prostore lahko upora- bili tudi za druge namene, kot samo za letovanje otrok. Dr. Štefan Čelan, direktor ZRS Bistra Ptuj, je župane s Ptujskega, navzoči so bili predstavniki dva- najstih občin (manjkali so iz občin Podlehnik, Trnovska vas in Sv. Andraža v Slovenskih gori- cah), seznanil s projektom obliko- vanja območja s posebnimi raz- vojnimi problemi in ustanovitvijo regionalne razvojne agencije ZRS Bistra Ptuj. Po njegovem gre pri tem projektu za proces združevan- ja občin na Ptujskem, če jih še de- litvena bilanca razdružuje. Z obli- kovanjem takšnega območja si bodo občine z območja UE Ptuj, Ormož in Lenart zagotovile lasten razvoj, ki bo upošteval njihove značilnosti in potrebe. Pod streho statistične regije Podravje to že se- daj ni bilo mogoče. Zupani so podprli oblikovanje območja s po- sebnimi razvojnimi problemi in ustanovitev regionalne razvojne agencije ZRS Bistra Ptuj, ker tudi nimajo druge izbire, zakon pa jim to omogoča. V podporo obliko- vanju tega območja pa bo tudi za- kon o zagotavljanju sredstev za pospešeni skal dni razvoj na območjih s posebnimi razvojnimi problemi na območju Haloz in Slovenskih goric, ki so ga v Bistri pripravili na osnovi predloga ptujskega župana Lucija in ga bodo te dni vložili v parlamentar- no procedtu-o. MG SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Živi in mrtvi Na spravni slovesnosti pri jami pod Krenom v Kočevskem rogu 18. junija je ljubljanjski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode med drugim dejal, da je revolucija s svojimi zločini neiz- merna tragedija za slovenski na- rod. "Vsak poskus upravičevanja je prazen, tu ne velja noben iz- govor na zgodovinski trenutek, ki bi pojasnil, kaj šele upravičil logiko takih dejanja ... Še manj častno pa je sprenevedanje, go- voriti o zločinih fašizma in naciz- ma, niti z besedo pa ne omeniti nič manjših grozot komunizma proti lastnemu narodu ..." Slav- nostni govornik Justin Stanovnik je na Rogu poudaril, da Slovenci "osvobodilnega boja", kakršnega so uprizorili komunis- ti, nismo potrebovali. "Imeli smo svoje ljudi v begunski vladi v Londonu od začetka in ti so jamčili za to, da smo na pravi strani. Nobeni dodatni dokazi Slovencem niso bili potrebni. Dodatni dokaz so potrebovali komunisti. S pomočjo medna- rodnih zvez so ga tudi pridobili, plačal pa gaje slovenski narod z nekaj desettisoč mladimi ljudmi in polstoletno izgubo normalne- ga življenja. To je bil drag dokaz. Na mednarodni borzi - se pravi, če bi ostali v mejah normalne ev- ropske rezistence - bi ga dobili neprimerno ceneje ..." Justin Stanovnik je dejal, da "tako ime- novani Osvobodilni boj ne more postati temelj naše dežavnosti' preprosto zato, ker je bil preva- ra. Prevara pa ne more postati temelj države ..."Justin Stanov- nik je oznanil, da v Sloveniji še traja državljanska vojna. ZGODOVINSKE NETOČNOSTI Na izvajanja na Rogu se je s posebno izjavo odzval predsed- nik Zveze združenj borcev NOV Slovenije Ivan Dolničar, ki je poudaril, da gre za potvarjanje zgodovinskih dejstev in poskus opravičevanja kolaboracije. Poslanska skupina LDS je poudarila, da povojne žrtve množičnih pobojev nikakor ne smejo postati orodje v rokah tis- tih, ki poskušajo danes legitimi- rati in opravičevati medvojno so- delovanje z okupatorjem, kol- aboracijo civilne in cerkvene po- litike. Delo poroča, da je pred- sednik Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) Borut Pahor označil izjavo Justina Stanovni- ka za "zgodovinsko netočno, vredno kritike in obžalovanja, saj je bilo partizanstvo odločilnega pomena za narodovo ohranitev, z dogodki po vojni (poboji) pa ni mogoče za nazaj opravičevati medvojnega sodelovanja z oku- patorjem". Lider Slovenske nacionalne stranke (SNS) Zmago Jelinčič je - kot navaja Delo - pisal več zu- nanjim ministrom, od ZDA do Rusije, in v Izrael prošnjo, naj preprečijo neofašizacijo Sloveni- je. Kvalifikacije in poudarki, ki jih je bilo slišati na spominski slove- snosti na Rogu, so postali že stalnica, nekakšna doktrina, v političnem delovanju cerkvenih krogov, nekaterih desnih strank in gibanj na Slovenskem. Vseka- kor ne gre zgolj za kakšno "de- mokratično" izražanje posa- mičnih mnenj, kot je bilo slišati nekakšna pojasnila organizator- jev prireditve na Rogu, ampak za razviden in organiziran kolek- tivni napor, da bi zaradi rehabili- tacije kolaboracije z okupator- jem in prikrivanja protinarodnih dejanj v času vojne kriminalizirali narodnoosvobodilni boj in relati- vizirali pomen upora in odpora proti okupatorju. Skrajno proble- matične teze vsiljujejo vtis, da je bilo samoosvobajanje Sloven- cev nepotrebno, celo avanturis- tično in samomorilsko dejanje. Čakali naj bi na osvoboditev in na srečo, ki bi jo prinesli drugi. Pri tem pa kritiki NOB nemalo- krat zapadejo v številne netočnosti in skonstruirane trdit- ve, kot je najnovejša postavka Justina Stanovnika o nekakšni "normalni" evropski rezistenci, ko pa vendar vsa evropska zgo- dovina pripoveduje o številnih primerih organiziranega odpor- ništva proti okupatorjem in orga- niziranih, a tudi spontanih obračunih zmagovalcev in množic z različnimi domačimi okupatorjevimi sodelavci. Vse- kakor Evropa ne pozna primera, da bi kje posebej poveličevali in posebej opravičevali tiste, ki so se odločili za takšno ali dru- gačno sodelovanje z okupatorji. Pri nas je glede tega preveč sprenevedanja. Domobranske in druge kvizlinške vojaške ozi- roma policijske formacije so de- lovale proti partizanom, ne samo proti komunistom, kot nekateri zdaj vztrajno poskušajo prikazati in opravičiti njihovo početje, saj so bili komunisti v partizanih v manjšini. Skonstruirano zoževanje narodnoosvobodilne- ga boja zgolj na revolucijo in namišljena delitev borcev na poštene in zavedene rodoljube in na nekakšne revolucionarne prevarante je veliko potvarjanje dejstev in groba žalitev za vse borce. To je dokaz takratnega in sedanjega podcenjevanja zave- sti in visokih moralnih načel lju- di, ki so se znali v odločilnih trenutkih za slovenstvo odločati za pravo stran in prava dejanja. ZMAGOVALCI IN PORAŽENCI Slovenija si je pridobila svoje povojne meje v večjih raz- sežnostih kot kdajkoli dotlej v novejši zgodovini, zelo blizu sanjam o Zedinjeni Sloveniji. To je dosegla kot priznana in aktiv- na udeleženka protinacističnega in protifašističnega odpora in povojnih mirovnih konferenc in pogajanj, kot zmagovalka in ne kot poraženka iz druge svetovne vojne. Vsa zgodovina nas dovolj nazorno opozarja, da položaj zmagovalcev, poražencev in tis- tih, ki so čakali, da jim bodo svo- bodo prinesli drugi, ni bil nikoli enak, ko se je odločalo o delitvi vojnih plenov in določanju meddržavnih meja. S tega vidika se zdijo trditve tistih, ki bi radi razvrednotili NOB tudi s tezami, da so bile vse žrtve za osvobodi- tev odveč in nepotrebne, ne- kakšna posledica komunis- tičnega avanturizma, ker bi nas tako ali tako osvobodili drugi, ne samo kapitulantske, ampak tudi protislovenske, nemoralne in nevarne za vse čase. Kaj bi se zgodilo s Slovenijo, če se leta 1991 - ob napadu ju- govojske na suvereno sloven- sko odločitev o razdružitvi in osamosvojitvi - ne bi postavili v bran in se uprli z vsemi, tudi z vojaškimi sredstvi? Če bi po vzorcu, ki nam ga ponujajo kriti- ki komunističnega odpora iz leta 1941, čakali, da bi nam brez naših žrtev, brez naše participa- cije, branili in vzpostavljali sa- mostojnost drugi, bi bil naš uspeh veliko bolj negotov in vprašanje je, ali bi do osamo- svojitve sploh prišlo. Zveza združenj borcev NOV Slovenije že od vsega začetka, od prvih poskusov omalovaževanja in pačenja resnice o narodnoosvo- bodilnem boju slovenskega na- roda, sistematično in principial- no opozarja na nevzdržnost in nevarnost takšnega početja, ne samo zaradi zaščite ugleda in zaslug udeležencev odpora, ampak tudi zaradi ohranitve veli- kega moralnega kapitala, ki ga slovenski osvobodilni boj pred- stavlja za nacionalno zgodovino in slovenski položaj v Evropi in v svetu. Seveda imajo prav tisti, ki pra- vijo, da mora biti vsak narod sposoben soočanja s svetlimi in temnimi stranmi svojega življen- ja, svoje preteklosti in sedanjos- ti. Vseh morebitnih skrajnosti in enostranskih ocen ni mogoče popravljati ali celo nadomeščati z novimi skrajnostmi. Prav tako nikomur nič ne pomaga, kratko- ročno in dolgoročno pa zagoto- vo škodi vsem, prikrivanje dej- stev, recimo o tem, kaj je izdaja ali zločin, kaj je kolaboracija in kaj je upor. Vsako ravnanje je treba presojati z različnih možnih točk, vendar pa ne tako, da bi preveč preprosto s počet- jem ene strani opravičevali last- no početje za naprej in za nazaj, da bi pozabili na vzroke in posle- dice, na tisto, kar je vendarle bistveno. Jak Koprive GIZ POETOVIO VIVAT in RADIO TEDNIK objavljata JAVNI RAZPIS ZA IZBIRO GOSTINCEV, KI BODO SODELOVALI NA PRIREDITVAH V OKVIRU PTUJSKE POLETNE NOČI 2000 Prireditve v okviru PTUJSKE POLETNE NOČI 2000 bodo potekale na Mestnem trgu, Novem trgu in Slovenskem trgu na Ptuju. Na vsa- kem trgu izvajata storitve dva gostinca. Če bi gostinec na katerem od trgov samostojno ponujal svoje storitve, mora plačati dvojno ceno. Izbrani gostinec bo za sodelovanje na prireditvi plačal 250.000,00 SIT za en dan oz. 350.000,00 SIT za dva dni. Datum prireditev je 4. 8. 2000 in 5. 8. 2000. Gostinci, ki bodo po- nudili svoje storitve na Novem trgu in Slovenskem trgu, jih lahko po- nudijo za 5. 8. 2000, gostinci na Mestnem trgu pa lahko sodelujejo na prireditvah 4. 8. in 5. 8. 2000. Vrsta in obseg storitev: nudenje hrane in pijače na prireditvah ter zagotovitev gostinske opreme za izvedbo storitve. Ponudba gostinca mora zajemati: - popolni naslov gostinca, davčno in matično številko ter žiro račun, - kratek opis svoje ponudbe, - samostojni podjetniki priložijo kopijo priglasitvenega lista pris- tojnega davčnega urada, družbe priložijo kopijo odločbe za opravl- janje gostinske dejavnosti pristojne upravjie enote, - kopijo virmana oz. položnice o plačilu 70% varščine. Merila za dodelitev naročila: - pestrost gostinske ponudbe, - reference gostinca. Ponudbo je potrebno predložiti do 7. 7. 2000 do 10.00 ure na naslov: GIZ POETOVIO VIVAT, Slovenski trg 14, Ptuj. Za resnost ponudbe mora gostinec ob predložitvi ponudbe plačati varščino v višini 70% vrednosti zneska za sodelovanje na: GIZ POETOVIO VIVAT, ŽR: 52400-601-44824. Gostinec, ki bo iz- bran, mora ob podpisu pogodbe plačati še preostalih 30% zneska za sodelovanje na prireditvi. Neizbranim kandidatom bo vplačana varščina vrnjena na njihov žiro račun v treh dneh po opravljeni izbiri. Ponudnik lahko umakne ponudbo do 7. 7. 2000 do 11.00 ure. Po tem roku naročnik v primeru umika ponudbe ni dolžan vrniti že plačane 70% varščine. □ TEDNIK - Četrtek, 29. junij 2000 19 OD TOD IN TAM VIDEM / 4. DAN GASILCEV IN PREDAJA AVTOMOBIIA Društva bo kmalu stara 80 let v Vidmu pri Ptuju je bila v ne- deljo zadnja prireditev v počastitev praznika občine Videm - 4. dan gasilcev, srečanje gasilskih veteranov, člani prostovoljnega gasilske- ga društva Videm pa so name- nu predali novo orodno vozi- lo. Gasilsko slavje so začeli že v soboto s tekmovanjem pros- tovoljnih gasilskih društev gasilske zveze Videm. Ne- deljska slovesnost je sovpada- la tudi z dnevom državnosti. O delu gasilske zveze je govoril njen predsednik mag. Janez Mere, ki se je za dolgoletno požrtvovalno delo zahvalil gasil- skim veteranom, v opisu dela zve- ze pa poudaril njen pomen pri usposabljanju gasilcev in uspešnem sodelovanju z občinami Videm, Podlehnik in Zetale. O 78-letnem delu PGD Videm je govoril podpredsednik Srečko Pimožič. Poudaril je, da so se na ustanovnem zboru leta 1923 šesta-" li Ljudevit Muzek, Ljubo Kle- nošek in Davorin Tombah. V vrstah videmskih gasilcev se je pozneje zvrstila dolga vrsta imen, vsak od podpornih in aktivnih članov pa je po svojih močeh pris- peval k raz\'oju in sedanjim uspe- hom društva. Velik uspeh je tudi nakup orodnega vozila Renault mas ter, ki so ga v nedeljo predali namenu in pri nabavi katerega so pomagali matična občina, številna društva, podjetja in posamezniki. Vsem so se na nedeljski slovesnos- ti zahvalili s priznanji. Novo vozi- lo sta blagoslovila provincial Slavko Strmšek in pater Benja- min Mlakar. Slavnostni govornik na ne- deljski prireditvi župan Franc Kirbiš je ob pomenu gasilstva in tretjega praznika občine Videm poudaril tudi pomen osamosvojit- ve Slovenije in devetega dneva državnosti. Za kulturno popestri- tev prireditve so poskrbeli člani tamburaške skupine KD Franceta Prešerna iz Vidma, članici kultvu- nega društva sta pripravili skeč, zapele so tudi ljudske pevke iz Po- brežja ter zaplesali njihovi mladi plesalci. Ob koncu so podelili pokale naj- boljšim ekipam sobotnega tekmo- vanja: pri gasilskih veteranih so bili najboljši člani PGD Sela, prav tako pri članih B. Med člani A so tretje mesto osvojili gasilci druge ekipe PGD Sela, drugo mesto PGD Tržeč in prvo mesto 1. ekipa PGD Sela, medtem ko je pokal med članicami A osvojila ekipa PGD Tržeč. JB Gasilska slovesnost v Vidmu med govorom podpredsednika PGD Videm Srečka Primožiča Nova pridobitev PGD Videm, vredna 10 milijonov tolarjev MIKLAVŽ PRI ORMOŽU / DOBRODELNI KONCERT Tilen in Sanje eo atrake AMke V oš Miklavž pri Ormožu so na pobudo pevovodje Leona Laha v soboto, 3. junija, pripravili llnicefov dobrodelni koncert za otroke Afrike. Povabilu članov otroškega in mladinskega pev- skega zbora so se odzvali krajani v velikem številu. V goste pa sta prišla tudi ambasadorja Mednarodnega sklada Združenih narodov za pomoč otrokom (UIVICEF) igralca Milena Zu- pančič in Boris Cavazza. Idejni vodja prireditve in glavni organizator Leon Lah nam je po- vedal, da so na vajah mladinskega pevskega zbora dekleta dala pobu- do za dobrodelni koncert, na kate- rem naj bi pobirali vstopnino, kar do sedaj ni bila navada. Odločili so se, da bodo izkupiček dali za lačne otroke Afrike. Nato so pričeli organizacijo in vsebinsko pripravo prireditve, v programu katere so sodelovali tudi pevci otroškega pevskega zbora, ki ga prav tako vodi Leon Lah, in ple- salci družabnega plesa, svoje iz- delke pa so predstavili tudi člani ročnodelskega krožka. Na vabilo so zapisali, da bi želeli s svojim skronmim prispevkom prižgati vsaj nekaterim otrokom iz Afrike za trenutek v očeh iskrico veselja. Veseli so bili obiska ambasador- jev unicefa Milene Zupančič in Borisa Cavazza, s katerima se je na prireditvi pogovarjal slavist Ciril Vnuk. Ob tej priložnosti so si člani otroškega in mladinskega pevskega zbora nadeli ime. Mlajši so izbrali sibolično ime Tilen. To je ptiček, ki je, kljub temu da ga Leon Lah, idejni vodja^rire- ditve, vodi otroški in mladin- ski pevski zbor na OŠ Mi- klavž pri Ormožu glas ni najbolj ubogal, zelo rad pel. Z veliko vaje in truda pa mu je na koncu uspelo postati dober pevec. Mladinski pevski zbor pa si je nadel ime Sanje po pesmi, ki jo radi prepevajo. Prireditev je tudi zaradi zelo lepo pripravljenega prireditvene- ga prostora v telovadnici OS Mi- klavž požela odobravanje obisko- valcev prireditve. 135.000 tolarjev zbranih sredstev je sicer majhna vsota, toda velik prispevek umet- nikov in otrok ter lepa gesta vseh udeležencev prireditve, je dejala Milena Zupančič. Leon Lah pa nam je povedal, da so zbrana sredstva že poslali na sedež slo- venskega odbora Unicefa v Ljubljano. Majda FridI Ciril Vnuk je vodil pogovor z ambasadorjema UNICEFA, igralcema Mileno Zupančičevo in Borisom Cavazzo Mladinski pevski zbor OŠ Miklavž "Sanje" deluje prijetno ne samo zaradi ubranega petja, temveč tudi po zaslugi novih oblek, ki pridejo v polni meri do izraza šele z okoli ramen spel- janimi lahkotnimi tančicami. Foto: Hozyan SLAPE-DOiaEeE/ASFALTIRAN ZADNJI KILOMETER REGIONALNE CESTE Nii vei makadama na regionalkah V občini Majšperk so prireditve v počastitev dneva državnosti sklenili v ponedeljek, 26. junija, nekaj po 18. uri z odprtjem zadnjega asfaltiranega 1.100 m dolgega odseka regionalne ceste Sla- pe - Doklece na cestni povezavi Majšperk - Jurovci. Cesto so v nekaj mesecih zgradili delavci Cestnega podjetja Ptuj, državo pa je veljala okoli 50 milijonov. Kot je na slovesnosti v Slapah povedal majšperški župan Franc Bezjak, so v občini ponosni, da na regionalnih cestah tako nimajo več makadamskih cest. Gradnja široke, z mostom, pločniki ter av- tobusnima postajališčema opramljene in varnejše asfaltne ceste je veljala okoli 50 milijonov, v celoti pa jo je financirala država. Zato je bil dogodka izredno vesel tudi minister za promet in zveze mag. Anton Bergauer, ki je sku- paj z županom Francem Bezja- kom svečano prerezal vrvico in cesto odprl. Novo pridobitev je blagoslovil ptujskogorski župnik pater Janko Gašparič, domačini pa so pripravili kulturni program in goste, med katerimi je bilo mdi nekaj županov sosednjih občin, pogostili. M. Ozmec Zadnji kilometer asfaltirane regionalne ceste sta v Slapah odprla minister Anton Bergauer in majšperški župan Franc Bezjak. Foto: M. Ozmec LENART / S 13.SEJE OBČINSKEGA SVETA Svetniki podprli prnktižilev vode in vrtta Svetniki lenarškega občinskega sveta na torkovi redni junijski seji za razliko od dosedanjih niso veliko razpravljali, še najdlje so se zamudili pri predlogu povišanja cen vode in storitev v le- narškem \Ttcu ter sejo kljub 14 točkam dnevnega reda končali v rekordnem času. Svetniki so podprli vse predla- gane odloke, že v uvodu pa tudi tokrat nekaj časa namenili odvozu kosovnih odpadkov, kjer se je občina odločila za cenovno ugod- nejšega koncesionarja in po bese- dah župana Ivana Vogrina s tem prihranila okoli 7 milijonov tolar- jev proračunskega denarja. Lenarški občinski svet je v drugi obravnavi potrdil odlok o od- stranjevanju ziipuščenih vozil skupaj z amandmajem, ki predvi- deva tudi denarne kazni od 60 do 200 tisoč tolarjev za kršilce odlo- ka. Svet se je tokrat prvič seznanil s predlogom odloka o podelitvi koncesije za gradnjo kanalizacij- skega omrežja s čistilno napravo ter izvajanju gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja ko- munalnih odpadnih in padavin- skih voda v občini I^^nart. Po mnenju svetniki Draga Frasa naj bi uvedba koncesije za to področje najbolj prizadela občane, sicer pa je svet predlog odloka potrdil sku- paj z odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o gospodar- skih javnih službah v občini, ki predvideva več manevrskega pros- tora pri izbiri izvajalcev na po- dročju komunalne infi-astrukture. Svetniki so brez pripomb v dru- gem branju sprejeli tudi odlok o pomožnih objektih in sklep o uki- nitvi znančaja dobrin v splošni rabi na pare. štev. 1148/4, k.o., Lenart. V nadaljevanju so se seznanili s poročilom o poslovanju stanovaj- skega sklada in finančnem načrtu za leto 2000, direktor občinske uprave Bojan Mažgon pa jim je posredoval še poročilo o izvajanju proračuna občine za letos, iz kate- rega so razvidne vse opravljene in načrtovane investicije na Le- narškem. Na občinski upravi ocenjujejo, da bodo predvideni prihodki do junija realizirani v višini 45 odstotkov, odhodki pa v višini 41 odstotkov. Večino in- vesticij pa bodo, sodeč po poročilu, opravili v prihodnjih štirih mesecih. Brez pripomb je lenarški občin- ski svet podrl tudi predlaganega Antona Goznika za ravnatelja Osnovne šole Voličina. Svetniki so zadnji del junijske seje nameni- li nekaterim po besedah župana Vogrina, potrebnih podražitvam. Strinjali so se, da se povišajo cene storitev odvajanja odpadnih in padavinskih voda za gospodinjst- va z dosedanjih 18,27 tolarja na kubični meter na 24,12 tolarja ter za gospodarstvo z dosedanjih 56,93 tolarja na 64,33 tolarja za kubični meter. Več pripomb s strani svetnikov pa je bilo pri predlogu podražitve pitne vode, ki jo na lenarško območje dobav- lja Mariborski vodovod. Ta je občini predlagal kar 117,3-odstot- no podražitev vode za gospo- dinjstva in 25,6-odstotnq po- dražitev za gospodarstvo. Župan je nato po pregledu cen v drugh slovenskogoriških občinah svetu predlagal 65,7-odstomo po- dražitev za gospodinjstva in 4,2- odstomo podražitev za gospo- darstvo, kar je svet po daljši raz- pravi sprejel. Svetniki so namreč menili, da bi morala biti cena pit- ne vode enaka tako za gospodarst- vo kot gospodinjstva, predlagali pa tudi, da bi prekomerno porabo pitne vode v poletnih mesecih obračunavali posebej in po višji ceni. Po junijski seji občinskega sveta pa so dražje tudi storitve v vrtcih. Svet je namreč potrdil enomo ceno varstva - 47 tisoč to- larjev - za otroke od 1 do 7 leta, kar z drugimi besedami pomeni 14,9-odstotno znižanje storitev za otroke od 3. do 7. leta starosti. Svet je podprl tudi 20,5-odstotno podražitev 5-urnega varstva s ko- silom, ki bo po novem starše stalo dobrih 35 tisočakov mesečno. ak 20 četrtek, 29. junij 2000 - TEDNIK; PO NAaU KRAJIH KIDRIČEVO / PROSLAVILI OBČINSKI PRAZNIK IN DAN DRŽAVNOSTI 1^ Lovreiuu /e bilo veselo V občini Kidričevo so v počas- titev tretjega občinskega praz- nika pripravili vrsto priredi- tev in jih sklenili z osrednjo sklepno slovesnostjo na sam praznični dan, v nedeljo, 25. junija, v velikem prireditve- nem šotoru v Lovrencu ter jo združili s praznovanjem dne- va državnosti. Poleg številnih domačinov so se slovesnosti udeležili tudi župani sosednjih občin in drugi gostje. Po bogatem ktilturnem programu z nastopom pihalnega orkestra Ta- luma pod taktirko Štefana Garko- va in moškega pevskega zbora Ta- lum pod vodstvom Ladislava Pul- ka je Alojz Šprah, ki kidričevski občini županuje že drugi mandat, v slavnosmem govoru predstavil dosedanje dosežke in razvojne cil- je občine. O tem smo poročali že v prejšnjem Tedniku, sicer pa bodo za investicije, ki so predvidene v letošnjem letu porabili okoli 257 milijonov, ena najpomembnejših pa bo izgradnja večnamenske dvo- rane v Cirkovcah. Pohvale vredna je odločitev občinskih svetnikov, ki so se od- povedali sejninam in namenili 100.000 tolarjev za gradnjo dializ- nega oddelka ptujske bolnišnice. Poleg tega bodo iz občinskega pro- računa namenili še 500.000 tolar- jev, tako da bodo za dializni odde- lek skupaj namenili kar 600.000 tolarjev. V občini so bili veseli no- vice, da je Turistično društvo Ki- dričevo prijavilo vas Starošince za republiško akcijo Moja dežela - lepa in gostoljubna. Novi zakon nalaga občinam novi način financiranja in občina Ki- dričevo je na širšem območju prva, ki se je odločila za izdelavo inte- gralnega razvojnega programa občine. Izdelali ga bodo v znanst- venoraziskovalnem središču Bi- stra. In zato je direktor Bistre dr. Štefan Čelan povabil k sodelovan- ju pri izdelavi tega programa vse občane, podjetja, javne službe in institucije. Župan Alojz Šprah je ob tretjem občinskem prazniku izročil 3 občinska priznanja. Grb občine je izročil Albinu Brenclu, direktorju podjetja Albin Promotion iz Lov- renca, ob 10 -letnici uspešnega poslovanja ter Albinu Brglezu iz Sikol in Vladu Premzlu iz Njiverc za njune zasluge pri realizaciji lo- kalnih nalog. Posebne knjižne na- grade pa je župan izročil sedmim učencem, ki so vseh osem razredov končali z odličnim uspehom. Iz OŠ Kidričevo so to Nataša Bera- nič, Barbara Kozoderc, Nina Šibila, Luka^ Vidovič in Sandra Pišek, iz OŠ Cirkovce pa Tina Medved in Igor Kmetec. Prijemo sprostitev in osvežitev je pomenila modna revija, ki so jo v nadaljevanju slovesnosti pripravili v modni agenciji Eror iz Lenarta. M. Ozmec Župan Alojz Šprah je izročil sedmim odličnjakom iz OŠ Kidričevo in Cirkovce posebna priznanja in knjižne na- grade. S pomočjo donatorja - živinozdravniške ambulante KRI & ZA - so spekli vola na žaru in ga ob prazniku brezplačno razdelili med vse obiskovalce. Foto: M. Ozmec PTUJ / ŠTUDENTJE VABIJO NA ZABAVO Bazeni eiKrgiie na Ptum Bazeni energije prva globalna zabava na Ptujskem! Klub ptuj- skih študentov v sodelovanju s Tenzorjem, d.o.o., vabi v petek, 7. julija, ob 15. uri v Terme Ptuj na veliko zabavo ob bazenih za vse mlade po srcu na Ptujskem in širše. Osrednja polema zabava Kluba ptujskih študentov bo posebna iz večih razlogov, med katerimi je brez dvoma dejstvo, da bo pre- našana v živo preko Interneta na strani mmv.pa-sb.com in tako po- tencialno dostopna milijardam ljudi. Značaj globalnosti pa izhaja tudi iz njenih drugih karakteris- tik. Zabave se bo zelo verjetno udeležilo izredno veliko število ljudi, ki si želijo kvalitetnega, al- ternativnega in svežega načina za- bavanja. Za glasbo bo skrbel legen- dami ptujski D.J. Stanč, obetajo pa se tudi nastopi številnih uvel- javljenih plesnih skupin in obilica družabno-špormih iger. Dodama zanimivost je, da bo celomo doga- janje snemano s številnimi kame- rami in neposredno prenašano na velik ekran na prizorišču. Vstopni- ce lahko po ceni 1000 SIT kupite v predprodaji v prodajalni Grom na Ptuju in na dan prireditve v Ter- mah Ptuj. Vstopnica vključuje tudi dnevno in nočno kopanje. Dogodek, kot je ta, je med dru- gim potrebno razumeti v konteks- tu povezovanja ljudi in njihove energije ter bogatenja ptujske tu- ristične ponudbe. Pridite, naj nas vidi cel svet! mm DORNAVA / ŽUPAN SPREJEL ODLIČNJAKE "Z nmlb^liiimi Šolsko leto se je končalo za nekatere šolarje bolj, za druge manj uspešno. Franc Šegula, župan občine Dornave, je v sre- do, 21. junija, sprejel odličnjake iz osnovne šole dr. Franja Žgeča in podružnične šole na Polenšaku. Letos je z odličnim uspehom iz- delalo razrede 63 osnovnošolcev, med njimi 23 na nižji stopnji in 40 z višje stopnje, od tega osem iz osmih razredov. Odličnjaki so se zbrali v tamkajšnji vaško-kultumi dvorani kjer jih je najprej pozdra- vil učitelj Uroš Langerholc, nato pa jim je knjižničarka Valerija Lenart prebrala nekaj misli. Med drugim jim je položila na srce, da je sreča v človeku. Župan Franc Šegula je v svojem govoru povedal, da se prijemo počuti med njimi, saj so na svoji izobraževalni pK)ti že marsikaj do- kazali. Dodal je še, da je znanje najboljša naložba za življenje. Zaželel je, da bi pridobljeno znan- je tudi v prihodnje dobro izkoristi- li za razvoj domačih krajev. Z odličnim uspehom so osmi razred končali: Renata Čeh, Amadeja Stare, ki je dosegla tudi velike uspehe na regijskih in državnih tekmovanjih v znanju, Tamara Šilak, Andrej Šori, Moj- ca Vrabl, Andrej Primožič, Mat- jaž Vrtič in Branko Tili. Za spo- min jim je podaril Atlas svetih in skrivnosmih krajev, izročil pa jim je tudi pesniško zbirko, ki jo je po- klonil Peter Vesenjak. Knjižno na- grado pa je podaril tudi Danijelu Rusu in Marjanu Majcnu, ki sta državna prvaka v j udu. MS Se spominski posnetek odličnih učencev osmega razreda in državnih prvakov v judu z županom Francem Segulom. Foto: Langerholc NOVICE Z INTERNETA / WWWW.SOFT-WARE.DE. tiskalnik OS dr, L Pivka V Tedniku smo v začetku aprila uvedli rubriko, s pomočjo ka- tere smo izbirali najzanimivejšo oz. najbolj prepričljivo splet- no stran, katere vsebina je na kakršenkoli način povezana s Ptujem in njegovo širšo okolico. Rubrika je bila v Tedniku vsa- kih štirinajst dni in v njej so bile predstavljene spletne strani, ki so bile med prijavljenimi najatraktivnejše. Avtor najatraktivnejše spletne strani Božidar Doki, ravnatelj osnovne šole dr. Ljudevita Pivka Rudi Lenart, podžupan MO Ptuj Ervin Hojker in lastnik trgovine Metis Boris Krajnc. Akcije je konec in med vsemi 45 prispelimi naslovi spletnih strani smo izbrali tisto, ki je najbolj pou- darjala ptujskost oz. na najboljši možni način predstavljala Ptuj. Iz- brali smo stran Božidarja Dokla f http://home.amis.net/doklb/ptui); avtor jo je odstopil mestni občini Ptuj. Nagrado, barvni tiskalnik HP 610 C, ki ga je podaril METIS - trgovina z računalniki, mobilno telefonijo, elektroniko, servisiran- je mobilnih aparatov in modelarst- vo iz TrstenJakove 5 a, Ptuj (center Domino, tel. 748 13 10, http://con- nect.to/metis), pa je Božidar Doki poklonil Osnovni šoli dr. Ljudevi- ta Pivka. Ravnatelj Rudi Lenart, ki je v imenu šole sprejel darilo, se mu je z vsem spoštovanjem zahva- lil in dejal, da se tudi njihova šola trudi, da bi bila v korak s časom v najsodobnejši tehnologiji. Z rubriko smo zaenkrat končali. Tipkamo se ponovno v jeseni. Pri- jeme počimice in srečajmo se na netu (http://wwww.soft-ware.de) Tekst in foto: Milan Krajric Pavlica ODTOD IN TAM GOMŠNICA • Danes seja občinskega sveta v sejni sobi občine Gorišnica se bodo danes ob 18. uri sestali svet- niki in svetnice občine Gorišnica. Na dnevnem redu imajo potrditev odloka o lokacijskem načrtu za hi- tro cesto Hajdina - Ormož, odsek Markovci - Gorišnica, obravnavali bodo osnutek odloka o nadomesti- lu za uporabo stavbnih zemljišč v občini, potrdili pa naj bi tudi pro- gram sprememb in dopolnitev prostorsko-ureditvenih pogojev za industrijsko obrtno cono v Moškanjcih. Odbor za gospodarst- vo je za današnjo sejo pripravil poročilo o stanju na gradu Bori, komisija za priznanja in odliko- vanja bo podala predlog za dobit- nike občinskih priznanj ob letošnjem 5. občinskem prazniku, svemiki pa se bodo seznanili še s prireditvami, ki se bodo pričele že čez nekaj dni v počastitev občin- skega .praznika. TM ZG. LESKOVEC • V nedeljo gasilsko slavje Pri gasilskem domu v I^kovcu v občini Videm bo v nedeljo po- poldan ob 14. uri veliko gasilsko slavje, ki ga pripravlja tamkajšnje PGD Leskovec. Leskovški gasilci bodo krstili novo gasilsko vozilo, ki je velika pridobitev za društvo. Pripravljajo mimohod, najzas- lužnješim gasilcem bodo podelili priznanja in odlikovanja, pripravi- li so krajši kultmni program, slav- nostni govornik na prireditvi pa bo župan občine Videm Franc Kirbiš. TM PTUJ / JAVNO VODSTVO PO RAZSTAVI Oeltjenove grafike v Miheličevi gaieriji je od 1. junija do 30. julija na ogled razst- ava grafičnih listov Jana Oeltjena, slikarja in grafika, ki je več desetletij pomembno zaznamoval ptujsko likovno sceno. Umetnika z nemškega severa, ki je našel novo domovino med haloškimi griči in na Ruju, poznamo predvsem kot slikarja. Preg- ledna razstava njegovih grafičnih listov pa omogoči obiskovalcu, da se seznani tudi s tem pomembnim delom Oeltjenovega ust- varjanja. Na ogled so zgodnja dela, nastala v tehniki jedkanice v Italiji, litografije s prizori njegovega srečanja z ženo Elzo in motivi iz prve svetovne vojne ter lesorezi, med katerimi je treba posebej izpostaviti cikle iz prve polovice dvajsetih let, ki sodijo v Oeitje- nov umetniški vrh. V četrtek, 29. junija, ob 18. uri, bomo pripravili javno vodstvo po razstavi, Ob grafičnih listih bomo skušali pojasniti njihove formal- ne vzore in vzroke nastanka ter jih ob navezavi na Oeltjenovo sli- karsko delo umestiti v umetnikov ustvarjalni opus. Polona Vidmart 24 četrtek, 29. junij 2000 - TEDNIK PO NASm KRAJIH ORMOŽ / SPREJEMI PRI ŽUPANU OB KONCU ŠOLSKEGA LETA Petka pri petki vselt osem let Ob koncu šolskega leta je tudi ormoški župan Vili Trofenik pripravil v ormoškem gradu vrsto sprejemov la najboljše in zas- lužne. V četrtek je ob 11. uri sprejel ravnatelje, odličnjake in tiste ormoške osnovnošolce, ki so dosegli pomembne rezultate na državnem nivoju. Pridružili pa so se jim tudi odličnjaki ormoške Gimnazije. Uro kasneje je ob sprejemu čestital vsem, ki so ali pa so bili nekoč zaposleni na OŠ Stanka Vraza. V so- boto pa je sprejel letošnje najboljše športnike. Za kulturni pro- gram pa sta poskrbeli Klavdija Zorjan Škoijanec na klavirju in solo pevka Vladka Puklavec Na četrtkov sprejem so bili v ormoški grad povabljeni odličnja- ki vseh osnovnih šol ormoške občine. 29-tim, vseh osem let os- novnošolskega izobraževanja odličnim učencem se je pridružilo tudi šest odličnjakov Gimnazije Ormož. V goste pa so bili po- vabljeni tudi tisti učenci, ki so se dosegli pomembne rezultate na državnem nivoju ter seveda ravnatelji ormoških šol. Nalivno pero z imenom učenca, ki ga je prejel in knjiga sta bili ob tej pri- ložnosti najbolj primerni simbol- ni darili znanja in pisanja željnih, ormoških najboljših učencev, bodoče ormoške inteligence. Sprejem je bil tudi primerna pri- ložnost zahvaliti se za življensko delo ravnatelju OŠ Tomaž pri Ormožu Vladimirju Kovačiču ob odhodu v pokoj. SPREJEM ZA DELAVCE OŠ STANKA VRAZA Uro kasneje je Vili Trofenik sprejel sedaj in nekoč zaposlene na OŠ Stanka Vraza. V sredo so namreč na tej šoli s prilagojenim programom, ki jo obiskuje nekaj več kot 30 učencev s posebnimi potrebami slavili 30 let obstoja in 20 let samostojnega delovanja. Šola je namreč prvih 10 let sodila pod okrilje OS Ormož, zadnjih pet let pa deluje pod vodstvom ravnatelja Stanka Lesjaka. VABLJENI NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI v soboto pa je župan sprejel os- novnošolske športnike, ki so do- OŠ Stanka Vraza praznuje letos 30 let obstoja in 20 iet samostojnega delovanja Najboljši učenci ormoške občine na sprejemu pri županu Viliju Trofeniku. Foto: Hozyart Najboljši športniki so prejeli bronaste značke in knjižne nagrade HUMI / OHRANJANJE KUtTURNE DEDISCINEi Veniki iz klasia in travi v prosvetno-kulturnem društvu Janeza Trstenjaka na Humul skrbijo za ohranjanje kulturne dediščine. V nedeljo, 18. junija,^ seje v stari šoli na Humu zbralo 12 žena, ki so izdelovale vence; iz ovsenega, rženega in pšeničnega klasja ter različnih trav,' tako kot so to v teh krajih počeli nekoč. Ana Ratek, ki smo jo do sedaj poznali predvsem po delavnicah izdelovanja rož iz papirja, je pove- dala, da se je tudi prejšnji četrtek na Humu zbralo okoli 30 žena iz različnih vasi, tudi iz drugih kra- jevnih skupnosti. Tokrat so izde- lovale vence iz zimzelenih razstlin, poljsko cvetje, mak in plavice iz papirja in seveda vence iz klasja. Z vsem, kar so naredile, so nato prejšnjo nedeljo, na ivanjsko nedeljo, okrasile cerkev Janeza Krstnika na Humu. Kraja- ni pravijo, da je bila nazadnje tako lepo okrašena pred skoraj 50 leti. Ana Ratek nam je povedala, da so venčke nekoč pletla dekleta, na Humu pa so se tokrat starejše ženske - mentorice učile mlajše teh starih spretnosti. Pepika Trstenjak iz Frankovcev je poka- zala, kako se pletejo venčki iz klasja, Nežika Zlatnik pa iz zimzelenega rastja. Pomagale so tudi Katica Ivanuša in druge sta- rejše krajanke, ki so venčke kot mlada dekleta izdelovale nekoč. Tradicija se torej na Humu pre- naša iz roda v rod. Ob skupnem ustvarjanju pa se krepijo tudi pri- jateljske vezi med krajani, ki s skupnimi močmi postorijo marsi- kaj v dobro domačega kraja. Majda FridI segli vidnejše rezultate ter roko- metaše iz Velike Nedelje. Prejeli so bronaste značke ter knjižne nagrade. Za osvojeno državno prvenstvo v rokometu v kategoriji starejših dečkov je del rokometne ekipe OŠ Ormož prejel bronaste značke: Miro Slavinec, Mitja Slavinec, David Cvetko, Dejan Lukaček, David Rajh, Blaž Horvat in Tomaž Zadravec. Ostali člani, ki so v lanskem letu bronaste značke že dobili so tokrat prejeli knjižne nagrade: Nino Miličič, Samo Per- ger, Blaž Cvetko, Marko Bezjak, Davorin Štabuc, Sašo Korez, Bo- rut Zidarič in Jani Horvat. Bronaste značke so prejeli tudi člani Rokometnega kluba Velika Nedelja, ki so se letos uvrstili v prvo moško državno rokometno ligo: Davorin Kovačec, Aleš Belšak, Robi Mesarec, Samo Tro- fenik, Stanko Gregorič, Alan Potočnjak, Robert Bezjak, Boštjan Šoštarič, Davorin Planine, Rudi Kokol, Boštjan Belec, Dino Poje, Aleš Mesarec, Darko Okreša, Mit- ja Klemenčič, Primož Kumer, Gregor Cvetko, Miro Špindler in Milan Gaberc. Bronasto značko pa je prejela tudi Maja Mlinaric, državna prvakinja v skoku v višino. Naziv je dosegla na zimskem atletskem prvenstvu za pionirke in starejše mladinke. Knjižne nagrade za posebne dosežke na športnem področju pa je prejelo tudi 16 osnovnošolcev. 3. mesto v štafeti (4x100 m) na državnem atletskem tekmovanju za starejše dečke so dosegli: Dejan Miljevič, Dario Šnajder, boštjan Kranjčec in Marko Culek iz OŠ Središče ob Dravi. Zelo uspešni so bili v športni gimnastiki učenci OŠ Tomaž. 2. mesto ekipno na državnem prvenstvu so dosegli mlajši dečki: Raj ko Lukačič, de- nis Ferenčič, Marko Grašič, Matej Kukovec in Sandi Klemenčič. Starejši dečki so dosegli 3. mesto ekipno na državnem prvenstvu: Jakec Kokol, Sašo Kupčič, Andrej Kranjc, Simon Majcen, Danijel Mlakar in Mitja Oblak. 1. mesto na regijskem in 3. na državnem tekmovanju v športnem strelstvu pa je dosegla Maja Prejac, prav tako iz Oš Tomaž pri Ormožu. Majda FridI Vseh osem let so bili odlični naslednji učenci: OS Tomaž pri Ormožu - Marko Lalič, Igor Rakuša, Jan Rakuša, Petra Majcen, Tina Brumen; OS Miklavž pri Ormožu- Smiljan Kerenčič, Mateja Rubin, Barbara Zoreč; OŠ Ivanjkovci-Adrijana Kumer, Maja Novak, Peter Trop, Maja Zorman, Iris Veselko; OŠ Velika Nedelja-Jerneja Horvat, Danijel Korpar, Alenka Megla, Mirjana Meško, Mateja Podiesnik; OŠ Ormož - Matej Kuster, Tomaž Zadravec, Tjaža Bru- men, Mitja Miško, Mateja Šumenjak; OŠ Središče ob Dravi-Tomaž Dogša, David Lukman, Maja Mlinaric Me- lanija Župančič, Mateja Črček in Miloš Vittori. Odličnjaki Gimnazije Ormož pa so: Dominika Jaki, Anita Kelenc, Martina Rudolf, Jas- mina Krajnc, Karmen Vizjak in Barbara Filipič. Knjižne nagrade pa sta prejela tudi učenca OŠ Velika Nedelja: Mitja Skuhala, državni prvak v urejanju besedil v VVordu in Katja Šincek državna prva- kinja v logiki. Na Humu so krafanke izdelovale venčke iz klasja in trav, Ana Ratek pa ima na glavi venček iz zdravilnega t mana. Foto: Vera Lazar TEDNIK - Četrtek, 29. junij 2000 25 PTUJ / TEKAŠKI KLUB MARATON 1 9. tek ob mejah Slovenije Tekaškemu klubu Maraton Ptuj je uspelo uspešno končati že; deveti tek ob mejah Slovenije v počastitev dneva državnosti, ka-; terega idejni vodja je bil Franc Zupanič, ki je skupaj z Mihom; Svržnjakom sodeloval kot tekač na vseh devetih tekih. Organi- j zatoiji pa že razmišljajo o jubilejnem prihodnje leto. Zmagala! je ekipa Kaiser Petlja Ptuj z novim rekordom proge 70 ur in 37 minut. V teku so letos sodelovale štiri ekipe s po sedmimi tekmovalci, ki so se vsako uro menjali. Zraven domačinov (Tekaškega kluba Ma- raton Ptuj, za katere so tekli Mir- ko Vindiš, Andrej Voglar, Ivan Golob, Nataša Vidovič, Miha Svržnjak, Miran Sagadin in Mat- jaž Farič) so sodelovali še lanski in letošnji zmagovalci in rekor- derji proge ekipa Kaiser-Petlja Ptuj (Marjan Krempl, Robi Prešnjak, Miha Renčelj, Milan Zupane, Robert Frajnkovič, Av- gust Manfreda, Franc Zupanič), ekipa MigiDur (Boštjan Potočnik, Bojan Foršček, Samo Lavrič, Mir- ko Perko, Aleš Mrkun, Uroš Iri- na, Robert Merhar) in letos prvič Policijska uprava Ljubljana (Branko Novak, Anton Holdinar, Matevž Dremelj, Zvone Zore, Brane Lavrič, Borut Petrič, Darja Kokalj). Startali so v torek ob 8. uri, tekli po prek Prlekiji in Prekmurju in dan zaključili v Radencih. Tam so pričeli drugo etapo in jo končali v Logarski dolini. Že po prvih eta- pah se je pokazalo, da lanski zma- govalci in rekorderji mislijo po- noviti uspeh, vendar jim ostale ekipe tega niso hotele dovoliti, tako da so bile ves čas tik za njimi. Žal je bila vročina vedno hujša in le najvzdržljivejši so držali prednost. Tretja etapa je bila najnapor- nejša, v njej pa so prečkali Kamniške Alpe, tekli do Jezerske- ga, nato jih je pot nesla preko Tržiča do Bleda, Kranjske Gore in nato vzpon na Vršič ter spust do Bovca. Četrta etapa se je pričela v petek s potjo, dolgo 186 km, ki se je končala v Izoli po petnajstih urah teka že četrti dan ob močnem soncu. Na cilju ... Foto: Kosi Najdaljša etapa, dolga 201 kilo- meter, je bila naporna predvsem za tiste, ki se prečkali Sviščak, vendar letos niso srečali medve- dov tako kot pred dvema letoma. Vmes so imeli leteči cilj na Bregu pri Kočevju v bifeju Langus. Ko- nec pete etape je bil v Črnomlju. V zadnji, šesti etapi, ki je bila dolga 164 kilometrov, so sonce prekrili oblaki in tako je dež tekače hladil skoraj do Ptuja, kjer je posijalo sonce, ob dvajseti uri pa so jih pred Mestno hišo pričakali župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci in množica Ptujčanov s ptujskim Big Ban- dom. Na cilj so prišli vsi tekači skupaj. Za pot, dolgo 1200 kilometrov, so potrebovali 70 ur in 37 minut. To je čas najhitrejših ekipe Kaiser Petlja Ptuj. Druga je bila ekipa TK Maraton (73 ur in 39 minut), tretji MigiDur (75 ur in 49 mi- nut), zadnji pa so na cilj pritekli policisti PU Ljubljana. Milan Krajnc Pavlica KOLESARSTVO / KOLESARSTVO Andrej Omulei - državni prvak Na državnem prvenstvu v vožnji na kronometer so kolesarji Pe- rutnine Ptuj Mitja .Mahorič, Gregor Gazvoda, Andrej Omulec, Rado Rogina, Milivoj Glaiica in Aldo Ilešič ponovno blesteli. Končano je tudi državno cestno prvenstvo. Slovenski in hrvatski kolesarji so minuli četrtek, 22. junija, v Za- boku organizirali državno prvenstvo v vožnji na kronome- ter. V kategoriji elite - člani je na 29,6 km dolgi progi zmagal Valter Bonča, Bosch Avstrija, s časom 0:38:56. Samo dve sekundi počas- nejši je bil M. Mahorič, Perutni- na Ptuj. Tretji je bil Igor Kranjec, Perutnina Ptuj -R.R. V kategoriji U 23-elite - do 23 let na 29,6 km dolgi progi je s po- vprečno hitrostjo 40,61 km/h zmagal Matija Kotnik, Perutnina Ptuj - R.R., s časom 0:38:28. drugi je bil Dejan Podgornik, Sava Kranj, tretji pa ptujčan Gregor Gazvoda. S tem uspehom si je slednji prikolesaril uvrstitev v državno reprezentanco in nastop na evropskem ter svetovnem prvenstvu na dirki na kronometer in cestni dirki. Starejši mladinci - juniorji so dirkali na 21 km dolgi stezi s po- vprečno hitrostjo zmagovalca 44,24 km/h. Državni prvak je postal Andrej Omulec, Perutnina Ptuj, s časom 0:28:29, drugi je bil Kristjan Fajt, Hit Cacino-Cane- Andrej Omulec va, tretji pa Jure Zrimšek, Krka Telekom, četrti pa Ptujčan Mat- jaž Finžgar. Mlajši mladinci - kadeti so dir- kali na 14 km dolgi progi, s po- vprečno hitrostjo zmagovalca 40,61 km/h. Najhitrejši je bil Leon Makarovič, Hit Casinos Nova Gorica, s časom 0:21:41, drugi je bil Filip Tišma, tretji pa Janez Rozman, oba Sava Kranj. Veliki favorit te kategorije Aldo Ilešič iz Ptuja je bil z zaostankom 45 sekund šesti. Minulo nedeljo pa so v Novem mestu organizirali državno cestno prvenstvo. Člani - elite so kolesa- rili po 162 km dolgi progi po gor- janskih gričih. Naslov slovenske- ga prvaka v cestni vožnji si je pri- kolesaril Novomeščan Gorazd Štangelj, Liquigas It., v času 4:29:30, drugi je bil Andrej Hauptman, Vina Caldirola, tretji pa Valter Bonča, Bosch Murn, Krka Telekom, in Igor Kranjec, Perutnina R.R., tudi favorita, sta bila četrti in peti. V kategoriji do 23 let je na 162 km dolgi progi zmagal Batič, Pe- rutnina Ptuj, R.R., s časom 4:45:10, drugi je bil Žepič, Sava, tretji pa Gnezda, Perutnina Ptuj R.R. Pri starejših mladincih je na 108 km dolgi progi zmagal Nose 3:16:39, drugi je bil Zrimšek, tretji pa Matko, vsi Krka Tele- kom. Veliki favorit te dirke Omu- lec - Perutnina Ptuj je bil šesti. Veliko moči je izgubil v dirki na kronometer. Mlajši mladinci so vozili 64,8 km. Zmagal je Bole - 1:56:30, drugi je bil Ogriz, oba Bled, tretji pa Aldo Ilešič, Perutnina Ptuj. Roman Zavec TENIS/TENIS Ajda Brumen - dvojna državna prvakinja do 16 let V Radencih je ta konec tedna potekalo poletno državno prvenstvo v tenisu za dekleta in fante do 16 let, najpomem- bnejši turnir Teniške zveze Slovenije. Članica teniškega kluba Ptuj Ajda Brumen je tudi tokrat potrdila svoje letošnje izjemne dosežke in po osvojenih dvoranskih državnih prvenstvih do 18 let posamezno in do 16 v dvojicah postala dvojna poletna državna prvakinja za leto 2000 v igrah posameznic in dvojic do 16 let. Med posameznicami je po zma- gah proti Štefani Davidovski (TK Branik Maribor), Anji Prislan (TK Jaki Ljubljana), državni prvakinji do 14 let Maši Zec Peškirič (Top Ten Ljubljana) in Sandri Volk (TK Nova Gorica) v finalu po več kot dveurnem dvo- boju s 6:7, 6:1 in 6:4 premagala Bredo Kovač (ŽTK Ljubljana). S soigralko Ines Globočnik (TK Celje) sta zmagali tudi v igri dvo- jic, kjer sta v finalu premagali Sandro Volk in Bredo Kovač s 6:4 in 6:4. Z osvojenima državnima prven- stvoma si je Ajda ob že zagotovlje-' nem reprezentančnem nastopu na ekipnem evropskem prvenstvu priborila tudi nastop na poletnem evropskem prvenstvu posamez- nic, ki bo konec julija v Angliji. Med fanti se je po zmagah v kva- lifikacijah na glavni turnir od čla- nov TK Ptuj uvrstil Ino Ficko, a v prvem kolu izgubil z izkušenejšim nasprotnikom. TK KARATE7 IZPITNA POLAGANJA ZA PASOVE IN NAZWE Dejan in Bora - mojstra Pretekli teden so se na Akademiji borilnih športov Ptuj končala izpitna polaganja za pasove in nazive v karateju, aiki- du in kendu. Uspešno je bilo položenih 48 pasov, med njimi tudi dva mojstrska v karateju. Dosegla sta ju Bora Ranitovič za 2. DAIN in Dejan Ozvatič za 1. DAN. Izpitno komisijo so ses- tavljali: Silvester Vogrinec (5.DAN), Janez Cvetko (3.DAN) in Liljana Vogrinec (2.DAN). Dejan Ozvatič trenira karale v Karate sekciji Destrnik od 1. 1994. Trenutno obiskuje drugi letnik šole za miličnike v Tacnu, na Destrniku pa vadi ob koncu tedna. Juniorski črni pas je položil pred dvema letoma, sedaj pa je uspešno osvojil še seniorskega. Bora Ranitovič je drugo mojstrsko stopnjo - 2. DAN na akademiji borilnih športov Ptuj opravljal kot gost, saj deluje kot trener zagrebškega karate kluba, s katerim ptujska akademija že več let tesno sodeluje. S karatejem se ukvarja 25 let in je vodilni inštruktor tai chija v Hrvaški. B.p. Dejan (levo) in Bora (desno) LENART / 10. TEKMOVALNI DAN ZA KASAČE Dve izvrstni nnagiza Minulo nedeljo je pred 1500- glavo množico na Poleni pri Le- nartu potekal že deseti tekmo- valni dan za kasače. Navijači so bili posebno veseli ob koncu druge dirke, ko je zmagal Vind LobelI na vajetih Ladislava Omerza, in po sedmi točki dne- va, ko je letos že tretjič slavil Nike Lobel Boštjana Špindler- ja. Oba kasača prihajata iz Konjeniškega društva Slo- venske gorice - Lenart. Rezultati: 1. dirka: 1. Den MS (Slavič, Ljutomer), 2. Frančeska (Makovec, Ljutomer), 3. Lady Meri (Razgoršek, Komenda); 2. dirka: 1. Vind LobelI (Omerzu, Slovenske gorice), 2. Shade (Mars, Posavje Krško) in 3. Dallv Torna- do (Babic, Posavje Krško); 3. dir- ka: 1. Dorč Tornado (Cetin, Posa- vje Krško), 2. Faxa AS (Slavič, Ljutomer) in 3. Lammv (Žnida- rič, Ljutomer); 4. dirka: 1. Astra Goal (Antolin, Ljutomer), 2. Fon- da AS (Slavič, Ljutomer) in 3. Sai Baba (Maletič, Šentjernej); 5. dir- ka: 1. Angie Vita (Žan, Ljubljana Stožice), 2. Orka Kit (Vrabec, Kamnica) in 3. Diadora (Sagaj, Ljutomer); 6. dirka: 1. Bonney M (Lovrenčič, Maribor), 2. Fuci Fuc (Kovačič, Posavje Krško) in 3. Leon (Zagorc, Šentjernej); 7. dir- ka: 1. Nike Lobel (Špindler, Slo- venske gorice), 2. Jonas B (Vidic, Brdo) in 3. Honey Goal (Osterc, Ljutomer); 8. dirka: 1. Raisa B (Gregorc, Brdo), 2. Dirkaš (Knecht - Šilak, Maribor) in 3. Dali (Sagaj, Ljutomer); 9. dirka: 1. Javelin Elco (Crnkovič, Bled), 2. Gerd November (Tramšek, Ljutomer) in 3. Soni Score (Jago- dic, Ljubljana Stožice). Naslednje dirke bodo 25. junija v Komendi. M. Toš 26 četrtek, 29. junij 2000 - TEDNIK ZA KRATEK CAS Info- glasbene novice! Mladi glasbeniki iščejo poti do uspeha in pošiljajo radij- skim postajam svoje promo- cijske pesmi. Glasbeni ured- niki pa se odločijo, ali bodo pesmi promovirali, da bodo postala hit. Ameriški pevec R. Kelly je lju- bitelje soul glasbe nazadnje razveselil s skladbo If I could Turn back the Hand of Time. Robert Kelly je resnično vele- mojster soul balad in tokrat v skladbi Bad Man združuje čiste elemente soula ter klasično igranje na klavir. MarJah Carey je trenutno že na nekaterih evropskih lestvicah s priredbo hita Against aH Odds, ki ga je v originalu pel Phil Col- lins. Diva svetovne glasbe je doma v ZDA izdala sodoben trdi r&b in hip-hop komad Cry Baby v katerem ima svoje rop pasaže Snoop Dogg. Britanski studijski mojstri Chi- cane so zaznamovali letošnje leto s hitom Don't Give up in v njem je vokalno sodeloval ka- nadski rocker Bryan Adams. Chicane so naredili komad No Ordinary Morning ki je nenavaden nekomercialni ple- sni komad in ga najdete na al- bumu Behind the Sun. Glasbena založba RCA pro- movira pet najstnic iz skupine GirI Thing, ki naj bi ponovile uspešno glasbeno pot skupi- ne Spice Giris. Kvintet se pred- stavlja z veseljaško pesmico Last One Standing v kateri se prepletajo zabavni pop ter funky ritmi. Britansko zasedbo Frankie Goes to Hollywood so sestavl- jali pevec VVilliam "Holly" Johnson, pevec Paul Ruther- ford, kitarist Brian Nash, bas kitarist Mark OToole in bobnar Peter Gill. Zasedba je začela delovati leta 1980 in njihov prvi hit nosi naslov Relax. Frankie se v letu 2000 vračajo s kla- sično balado The Povver of Love vendar v ritmu, ki ga je v remix skonstruiral Rob Searle. Avstralska skupina Savage Garden beleži v treh letih kup uspešnic: I Want you, To the Moon and Back, Truly Madly Deeply, The Animal Song, I Knew I Love you in Crush and Burn. Popularni duet izdaja se- daj naslovno pesem z novega albuma Affirmation ki je dinamična in zabavna pop/rock pesem. Nemška skupina Liguido je svoj trenutek slave ujela s ko- madom Narcotic. Lipuido igra- jo dober ročk komad Play Some Ročk ki temelji predvsem na neposrednosti in udarnosti. Finski band Him je začaral najstnice in prave rockerje s skladbama Join me in Right Here in my Aarms. Band veliko obeta tudi z ostrim ročk koma- dom Poison GirI ki ga najdete na albumu Razorbla- de Romance. Ob koncu meseca tudi takrat ponujam pregled novih albu- mov: Proud - HEATHER SMALL, For Sale - FOOUS GARDEN, Brutal Planet - ALI- CE GOOPER, Transcendol Blues - STEVE EARL, Pop Trash - DURAN DURAN, Mir- ror, Mirror - KELLY PRIČE. Ver- tigo - BILLIE MYERS, A Brand New me - JT TAVLOR, Milk Cow Blues - VVILLIE NELSON, Riding with the King - ERIC CLAPTON & BB KING, Songs from an American Movie - EVERLAST, Invincible Sum- mer - KD LANG, Faith & Cou- rage - SINEAD 0'CONNOR, Ovo - PETER GABRIEL, Clas- sic Sinatra - FRANC SINATRA, Satisfy my Soul - PAUL CAR- RACK, Lexicon of Live - ABC, One Night 0nly - THIN LIZZY, Ghetto Postage - MASTER P., Anarchy - BUSTA RHVMES, Out There and Back - PAUL VAN DYK, Who Needs Guitar Anyway - ALICE DEEJAV, In Stereo - BOOMFUNK MCS, Back to Life - PRECIOZO, De- sire - FRENCH AFFAIR, Bug- ged - BABVBIRD, Drama - JA- MELIA, Duets - ARETHA FRANKLIN, New Beginnings - STEPHEN GATELV, Le Noche De Cuatro Lunas - JULIO IG- LESIAS ... David Breznik POPUIARNIH 10 / Popularnih 10 1. lt'smyUfe - BON JOVI 2. The One - BACKSTREET BOYS 3. Oops! I did it Again - BRITNEV SPEARS 4. You Sang to me - MARC ANTHONV 5. If I Told you That - WHITNEY HOUSTON & GEORGE MICHAEL 6. Uncle John from Jamaica - VENGABOVS 7. ni NeverStop-NSVNO 8. Freestyler - BOOMFUNK MCs 9. When a Woman - GABRI ELLE 10. It Feels So Good - SONIOUE Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsako soboto v večernem sporedu radia Ruj. Mladi dapisniki VESELI DAN Včeraj smo imeli naravoslovni dan. Zbrali smo se pred šolo. S seboj smo imeli brisačo in ko- palke. Po nas je prišel avtobus, ki nas je pripeljal do Gajevcev. Pot smo nadaljevali peš. Prišli smo do gozdička, ki je bil poln pajčevin in veliko je bilo razpo- tij. Čez nekaj časa smo prišli do lovskega doma in se tam najed- li. Na hiši je bila trofeja jelena, v sobi pa so bile še druge trofe- je. Nadaljevali smo pot, ki nas je vodila do reke Drave. Voda je bila plitva, da smo se lahko škropili. Tam smo bili pri- bližno eno uro. Ko smo šli na- zaj, smo se spet ustavili pri lov- skem domu in si tam malo odpočili in spili pijačo. Najprej smo šli po isti poti, ki nas je vo- dila do tumfa. Mimo tumfa smo šli že prej. Tam smo skakali na skakalnici in se veselo pogovar- jali. Na koncu smo se na pomo- lu slikali. Po nas je prišel avto- bus, ki nas je srečno odpeljal domov. Saša Zavratnik, 2. a, OS Gorišnica KNJIGA Knjiga je en kup papirja, ki možganov ne pomirja. Če te kdo pri njej zaloti, ne ustavljaj se na poti, da knjigo bi prebral in nekaj besed spoznal. Ko bi rad bral knjigo, hitro stisni figo in odpravi se na lov v knjižnico po novo knjigo. Knjigo brž odpri in v sobo se zapri. Mitja Kidrič, 7. c, OS Kidričevo MOJA POT V ŠOLO Moja pot v šolo je zelo nevar- na. Pri vulkanizerju prečkam cesto. Včasih mi skoraj nihče ne ustavi. Ko prečkam cesto, grem po pločniku. Nato moram še prečkati dva takšna prehoda. In tedaj sem že v šoli. Moja pot domov je enaka. Mislim, da je enako nevarna. Vozniki ne bi smeli tako hitro voziti. Ob prehodih za pešce bi se morali ustavljati, če bi videli kolesarja ali pešca, ki čaka. Do šole bi morale biti urejene kole- sarske steze. Voznikom bi mo- rali naložiti večje kazni. Tudi mi sami moramo skrbeti za var- nost na cesti. Naša šola je naredila prvi ko- rak k varni in veseli poti v šolo. Organizirala je avtobusne pre- voze. V prvih dneh pouka pa za Veseli dan. varnost najmlajših skrbi polici- ja. Ob cestah so postavljeni zna- ki, da so na cesti otroci oziroma da je v bližini šola. Želim, da bi vsi otroci hodili v šolo varno in se domov vračali zdravi in veseli. Haris Hrenko, 4. a, OŠ Mladika, Ptuj SPOMINJAM SE ... Nekega dne je mama pekla pe- civo. Bila sem stara tri leta in precej nagajiva. Ko je naredila sneg, je odšla za hip ven, jaz pa sem hitro prišla noter in začela jesti tisti sneg. Ko se je mama vrnila, me ni bilo več tam. Mama je takoj ugotovila, da nima zadosti sne- ga za pecivo in ga je nekdo poje- del. Prišla je v dnevno sobo in me videla vso belo po obrazu. Takoj sem se morala iti umit; pred tem pa še sem seveda pos- lušala ... Mama pa je ponovno pripravi- la sneg za pecivo, ki je bilo zelo okusno. AnjaLah, 6. a, OŠ Velika Nedelja HRČEK Imam hrčka in ribice. Moje- mu hrčku je ime Oto. Ponoči se igra. Podnevi spi, nič me ne uboga. Vedno se igram z njim. Tanja, 1. a, OŠ Kidričevo NAGAJIVI KOMAR Sem najbolj nagajiv komar iN pičim v nos ali roko. Danes grem k močvirju, kjer so moji prijatelji. Pri močvirju so tudi ribiči. Včasih imajo postavljene šotore, in ko spijo, jim nagajam. Ko sem lačen, grem v sosednjo hišo. Vsi so že zaspali. V sobi, kjer pa spi Saša, je bilo odprto okno in takoj sem smuknil k Foto: Laura njej. Nagajal sem ji in jo pičil v nos. Takoj se je prebudila in zdaj jezno gleda. Počila je in že me ni bilo več. Saj veste, kaj se mi je zgodilo. Urška Mihalinec, 2. a, OS Gorišnica PESEM O MAJU Maj, maj, o prelepi maj. Kdo te je rodil? Kdo ti je dal ime? Ne govori, saj vem. Rodilo te je leto, ime ti je dala pomlad. Maj, maj, o prelepi maj. Kje brata in sestro imaš? Ne govori, saj vem. Za tabo se podita in te nikoli ne dobita. Tamara Zadravec, 3. a, OS Miklavž pri Ormožu LUJZEK Dober den vsoki den! Hvala gospodom Kučani, Bajuki, Pe- terleti in drugim svetnikom na čelu z Rodetom, da so nam tudi na naš Suhi breg malo deia poslali. Pa še nas vseeno naprej suša montra, saj je blo deieka glih tejko, da sta si šelotica in trovica tnalo opomogli in k sebi prišli. Začela se je krušna žetev. Pšenica je zavolo suše zlo slabo obrodila, tak ke bomo boj slabo kruheca papcali. Pa kaj si čemo, saj nikol neje tak, kak bi radi bili. Eni bi radi meli det, drugi sunce, tretji pa senco. Toto pismo sen vam pisa v pondelek in se je temperatura prav lepo znižala, tak ke se lakše diše in piše pa še riše fcoj. Z Mico sma po televiziji gledala lublansko proslavo ob dnevi slovenske državnosti. Prav zanimiva sta bla gospoda Kučan in Bajuk, kak sta se šla, keri bi v svojem govori kaj boj pametnega poveda. Pa smo na žalost culi vse tisto, kaj je bilo že dovno povedanega. Ploskaja glih neje bilo preveč in navdušeja tudi ne, pa še tisto je bilo baje zjo drogo plačano. Tak je pač v mlodi de- mokraciji, ko se v začetki običajno ne ve, keri pijejo in keri pločajo. Saj vete, kak smo včosik pavli: bik za štrikom in štrik zja bikom. Podobno tak je pri naših strankah in volivcih. Tisti, ki bodo več oblublali in tudi nekaj naradli, bodo pač zvaljeni, če nede vmes preveč žJaprtkov, kak pravimo tistim jajcam, ki niso oplojena in začnejo smrdeti. Ba najbrž že tak, kak pravi naš sosidjuža: ''Smrdi, smrdi, samo ne ve se čista točno, ali boj smrdi na levi ali pa na desni ritešnici. Narod pa voha in voha in si nose doj zatiska!" Zadosti o politiki. Na našem bregi smo dobili naraščaj. Žen- ska, tak mulo že boj v letih, je sinčeka rodila, pa se zaj čista zagvišno ne ve, kdo je srečni očka. Sumlivi smo vsi moški, s tem da tisti, ki smo že boj stori, malo manj kak ta mlajši. Zgodba bo še zanimiva, hec pa glih neje, saj bla tata mamica na zlo "prometni" cesti in je pa njej vozila dosti šoferov in tudi pešcav. Smo na kunci. Nega več. Do- bro se mejte in toga naprej ne povejte. Vas podavlja LUJZEK TEDNIK - Četrtek, 29. junij 2000 29 ŠPORT ROKOMET Velika Hedeljapo šestih letih ponovno prvoligaš Rokometašem Velike Nedelje se je v tej tekmovalni sezoni le uresničila želja in so se po šestih letih vrnili v slovenski elitni rokometni razred. Res je, da so osvojili samo drugo mesto, vendar so naravnost v prvi ligi, medtem ko so lansko leto, ko so bili prav tako drugi, morali igrati kvalifikacije za uvrstitev v 1. ligo z Andorjem Jadranom in izpadli. Razočaranje je bilo precejšnje, vendar so znali strniti sile in so poizkusili znova. Start v prvenstvo 1999/2000 je bil vse prej kot po željah. Ko so v prvih treh krogih doživeli poraze s Sevnico v gosteh, doma z Chiom Besnico in na gostovanju z Novo Gorico, je bila na pomolu kriza. Že takoj so nekateri mislili, da je vse končano. Igralska zasedba ni doživela velikih sprememb, saj je odšel samo Pisar, prišla špa sta mladi Poje in Okreša. Predvsem mladi Dino Poje se je pokazal kot veliko okrepitev že na začetku, saj je bil nerešljiva uganka na desnem krilu, pa tudi nasprotni napadi in njegovi velemojstrski zaključki so znali dvigniti gledalce na noge. Malo kasneje je tudi Okreša dal vse tisto, kar so od njega pričako- vali. Krivični bi bili, če ne bi ome- nili še izjemnega deleža vseh dru- gih rokometašev, ki so na koncu le pokazali zrelost in kvaliteto - in to takrat, ko je bilo najpotreb- nejše. Po zmagi v četrtem krogli proti prvemu favoritu. Rudarju iz Trbovelj, pa se je pričel zmagoviti pohod na drugo mesto, ki je še vo- dilo v prvoligaško konkurenco. Slavje ob uvrstitvi je bilo uspehu primerno, kajti občinstvo v Veliki Nedelji je zelo zahtevno, saj tam skorajda ni moškega, ki v boga- tem 43 let dolgemu obstoju kluba ni stopil na rokometno igrišče in se preizkusil z rokometno žogo. Alfa in ornega rokometa v Veliki Nedelji je Vili Trofenik, ki je bil gonilna sila in edini, ki je verjel v to generacijo in predvsem s trmo pravega rokometnega fanatika na koncu spil prvoligaški šampanjec. Zraven vseh obveznosti kot ormoški župan in poslanec v državnem zboru je našel veliko časa za rokomet in seveda bil zgo- voren sogovornik. • Lani vam je spodletelo, letos pa je šlo po načrtih... "Že tretje leto smo v vrhu. Pred dvema letoma smo bili tretji, lani drugi, letos sicer tudi drugi, ven- dar smo se direktno uvrstili v prvo slovensko rokometno ligo. Ce sem odkrit, smo to pričakovali; drugače povedano, bil je že skraj- ni čas, da se generacija, ki izhaja iz uspešne kadetske ekipe leta 1992, okrepljena z nekaj novimi igralci, uvrsti tja, kamor po kvaliteti tudi sodi." • Kdaj je Velika Nedelja na- zadnje nastopala v 1. SRL? "Po osamosvojitvi smo v prvi ligi nastopali v sezoni 1993 /94, res samo eno leto. Takrat so bili no- silci igre kadeti s tremi starejšimi V rokometnem klubu Veli- ka Nedelja so se odločili, da bodo okrepili svoje igralske vrste. Igranje v prvi sloven- ski rokometni ligi je namreč nekaj povsem drugega kot v 1. B SRL. Od igralcev, ki so si priborili uvrstitev v prvo ligo, naj bi ostali vsi. Ekipo pa so okrepili z vratarjem Dušanom Podpečanom in igralcema Klemenom Stru- cem in Igorjem Marceno. Vsi trije prihajajo iz Celja. igralci. Takrat nismo iskali nobe- nih okrepitev in tako je prišlo z leti tudi do izkušenj te generacije. Ekipa je dozorela in mislim, da z manjšimi korekturami lahko zadrži prvoligaški status." • Ste razmišljali o okrepitvah? "Rezerve imamo tako v igri kot v pristopu oziroma odnosu do igre. Ce realno pogledamo, od kod iz- hajamo, vemo, da to okolje ne pre- nese večjega števila igralcev, ki niso zrasli v tem rokometnem okolju, a razmišljamo, da bomo to Prvenstvo v prvi slovenski rokometni ligi se prične 14. oktobra, rokometaši Velike Nedelje pa bodo v uvodnem srečanju gostovali pri An- doriu Jadranu, sedem dni ka- sneje pa se bodo v svoji športni dvorani pomerili s slovenjgraškim Preventom.^ Priprave na novo prvenstvoj bodo pričeli sedmega avgus-? ta. Od 25. do 27. avgusta pai bodo opravili sedemdnevne; priprave na Rogli. vseeno zmogli. Pripravljamo so- delovanje z najboljšim sloven- skim rokometnim kolektivom iz Celja. Mislim, da bomo dobili dve do tri okrepitve: vratarja, zunan- jega in krožnega igralca. Vsaj dva bosta iz Celja. Dobili pa smo dva svoja igralca in to kljub stresni se- zoni. To je Cvetko, ki je bil še lani kadet, priložnost pa bo dobil tudi Špindler. Torej bo to osemnajst igralcev, ki so nosili breme v letošnji sezoni, in dve, do tri okre- pitve." • Rokometni prostor med Ve- liko Nedeljo, Ormožem, Gorišnico in Ptujem je zelo kva- liteten. Kaj pa pomeni uvrstitev vaše ekipe v 1. B SRL za ta roko- metni bazen? "Res je, da je na majhnem pros- toru relativno veliko rokometa in tudi relativno dobri pogoji - mis- lim na športne dvorane. Težko se najde tako mali prostor s štirimi dvoranami, kjer lahko rokomet normalno igrajo. Od Celja do vzhoda je manjkal tisti vrh. Nam je to sedaj uspelo in mislim, da je to dobro za rokomet. Mogoče bi se našel tudi igralec za prvo ligo iz preostalih klubov iz naše regije, vendar pa ne mislimo jemati igralcev iz Ptuja, Ormoža in Gorišnice, kar bi pomenilo slabi- tev teh ekip, saj vem, kako je, če ti nekdo snubi igralce. Mi smo lan- sko leto imeli srečo pri Dinu Poje- tu, vendar pa je on prišel iz Hrvaške." Danilo Klajnšek Nova Ljubljanska banka, d.d., Podružnica Ruj in občina Gorišnica na podlagi Pravilnika o dodelje- vanju proračunskih sredstev za pospeševanje raz- voja kmetijstva v občini Gorišnica (Uradni list RS, št.: 47/00) in Pravilnika o dodeljevanju proračun- skih sredstev za pospeševanje razvoja malega go- spodarstva v občini Gorišnica (Uradni list RS, št.: 47/00) objavljata RAZPIS za dodelitev sredstev za pospeševanje razvo- ja kmetijstva in malega gospodarstva v občini Gorišnica v višini 54.000.000,00 SIT. Sredstva za razvoj bodo dodeljena kot kredit z rokom od- plačila do 5 let po temeljni in 0% realni obrestni meri. Za kredit iahko zaprosijo naslednji prosilci: - fizične osebe (kmetje), občani občine Gorišnica, ki se ukvarjajo s kmetijsko pridelavo, predelavo in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji ter društva, združenja in družbe, registrirane s po- dročja kmetijstva s sedežem v občini Gorišnica - podjetniki posamezniki, majhne družbe z do 50 zaposlenimi, občani, ki so pri pristojnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja o izpolnjevanju pogojev za izdajo dovoljenja ter priložili vse po- trebne dokumente oz. na pristojnem sodišču pri- glasitev za vpis v sodni register in priložili vse po- trebne dokumente za ustanovitev podjetja. Sedež prosilca mora biti na območju občine Gorišnica. Prosilci morajo sredstva investirati na območju občine Gorišnica. Prosilci vložijo prošnjo s potrebno dokumentaci- jo v dveh izvocih na občino Gorišnica, Gorišnica 54 in sicer do 15. 8. 2000. Prosilci bodo obveščeni o odobrenih kreditih v 30 dneh po preteku razpi- snega roka. Nepopolne in nepravočasno prispele vloge bomo zavrnili. Kmetijstvo Krediti se namenjajo 1. Dejavnost - vzpodbujanju strukturnih sprememb na kmetiji, uvajanju novejših tehnoloških rešitev in tehnologij na kmetiji - gradnja in obnova hlevov, nakup hlevske opre- me, osnovne črede, prostorov za skladiščenje gnoja in gnojevke - gradnje in obnove objektov za dodelavo, skla- diščenje in predelavo kmetijskih pridelkov ter pri- padajoče opreme osnovne in dopolnilne dejav- nosti na kmetiji 2. Pogoji in dokumentacija za pridobitev kre- ditov Vloga za posojilo kmetovalcev mora vsebovati: ime in priimek, davčno številko, enotno matično številko investitorja in naslov, opis in predračun- sko vrednost investicije (potrebno jo je dokumen- tirati), ki ne sme biti manjša kot 1.000.000,00 Sit ter višino zaprošenega posojila. Priložiti je potreb- no še naslednjo dokumentacijo: a) Investicijski program izdelan po metodologiji Ljubljanske banke b) Za projekte oz. investicije v vrednosti do 10 milijonov Sit, zadostuje: - investicijski program pripravljen po metodolo- giji Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehra- no c) mnenje pristojnega območnega kmetijskega svetovalca, ki mora vključevati podatke o invest- itorju in investiciji ter pričakovanih rezultatih pro- grama d) lokacijo naložbe e) ustrezna dovoljenja za gradnjo f) dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca g) zemljiškoknjižni izpisek h) pri nakupu plemenskih živali potrdilo o pore- klu kakovosti živali i) pri obnovi vinograda oz. sadovnjaka še po- sestni list, kopijo katastrskega načrta in zapisnik o komisijskem ogledu površine predvidene za ob- novo j) potrdilo o plačanih davkih in prispevkih k) Predlog zavarovanja kredita: hipoteka, poroštvo pravne ali fizične osebe, zastava vred- nostnih papirjev, ipd. Malo gospodarstvo 1. Dejavnost Krediti se namenjajo za - nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za gra- ditev poslovnih prostorov - nakup, graditev in adaptacijo poslovnih prosto- rov - nakup opreme in generalno obnovo obstoječe opreme za proizvodnjo - uvajanje sodobnih tehnologij - za samozaposlovanje 2. Pogoji in dokumentacija za pridobitev kre- ditov Vloga za posojilo mora vsebovati: podatke o in- vestitorju in predmet investicije. Obrazec dvigne prosilec v občini Gorišnica. Vrednost investicije mora presegati 1.000.000,00 Sit. Priložiti je potrebno še naslednjo dokumentaci- jo: a) investicijski program izdelan po metodologiji Ljubljanske banke b) Za projekte oz. investicije v vrednosti do 10 milijonov Sit, zadostuje poslovni načrt, ki vsebuje (navodila dobite v NLB podružnica Ptuj, Prešerno- va 6) - osnovne podatke o investitorju - opis programa z vidika tržnih možnosti, tehno- logije, inovacij, kadrov, varstva okolja in porabe energije, - predračunsko vrednost investicije, ki mora biti dokumentirana - vire financiranja - finančni učinek naložbe-bilanca uspeha po zaključeni investiciji c) Priložiti še je potrebno: - za s.p. fotokopijo priglasitvenega lista, obrazec 1/1, , potrjen od krajevno pristojne DURS ali potrdilo, da je občan pri pristojnem upravnem or- ganu vlo_il zahtevek in priloJI vse zahtevane do- kumente za izdajo dovoljenja za opravljanje določene dejavnosti - za gospodarske družbe fotokopija sklepa o vpi- su podjetja v sodni register z vsemi prilogami - s.p., ki opravljajo obrtno dejavnost fotokopijo obrtnega dovoljenja - potrdilo o plačanih davkih in prispevkih s.p. - za gospodarske družbe dokazilo o boniteti podjetja (BON 3) - dokazila glede na namen kredita (vsi prosilci): - kupoprodajno pogodbo o nakupu zemljišča oz. poslovnega prostora - predračun za urejanje in opremljanje zemljišča, za graditev poslovnih prostorov, za graditev in adaptacijo poslovnih prostorov - predračun ali kupoprodajno pogodbo za nakup opreme - predračun za generalno obnovo obstoječe opreme za proizvodnjo - enotno gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del (kadar bo prosilec namenil kredit za gradnjo ali adaptacijo poslovnih prostorov) za gradnjo in adaptacijo poslovnih prostorov - dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca: bilan- ca stanja in bilanca uspeha za leto 1999 in bruto bilanca za 5. mesecev leta 2000 - dokazilo, da je občan, ki vlaga prošnjo za na- men samozaposlitve opravil tečaj iz osnovnega znanja o podjetništvu d) Predlog zavarovanja kredita: hipoteka, poroštvo pravne ali fizične osebe, zastava vred- nostnih papirjev, ipd. Prosilec lahko pridobi sredstva v obliki kredita do 50% predračunske vrednosti. Prosilec lahko pridobi kredit samo, če ima zagotovljene tudi os- tale vire financiranja. Delež lastnih sredstev mora znašati najmanj 30 % predračunske vrednosti in- vesticije. Sredstva za razvoj se namenijo za isti projekt oz. program le enkrat. V primeru, da za- prošena sredstva prekoračijo razpisana lahko ko- misija določi maksimalno višino odobrenih sred- stev. Navodila in informacije dobijo prosilci pri Novi Ljubljanski banki, d.d., Podružnica Ptuj, Prešerno- va ul. 6, Ptuj, telefon (062) 787 04 44 in na občini Gorišnica, Gorišnica 54, telefon (062) 708-062. Franc Visenjak, l.r. direktor NLB, podružnica Ptuj Slavko Visenjak, l.r. župan Občine Gorišnica Športne noviie NOGOMET • Prvo mesto za Stojnce Nogometni klub Bukovci je v nogometnem premoru med dve- ma sezonama organiziral tradicio- nalni turnir v velikem nogometu za kurentov pokal, na katerem so nastopile štiri ekipe - zraven domače še Zavrč, Markovci in novi tretjeligaš Stojnci. Po pričakovanjih so prvo mesto osvo- jili nogometaši Stojncev. Za naj- boljšega igralca turnirja so progla- sili Mateja Goloba iz NK Stojnci. Rezultati: Stojnci - Zavrč 6:1, Markovci - Bukovci 7:6 /2:2 / po streljanju enajstmetrovk; za 3. mesto: Bukovci - Zavrč 2:1; za 1. mesto Stojnci - Markovci 5:1. Danilo Klajnšek ATLETIKA • Mlajše mladinsko državno prvenstvo v organizaciji Železničarskega atletskega kluba je v Ljubljani 23. in 24. junija na stadionu Šiška po- tekalo državno prvenstvo za mlajše mladince in mladinke. Rezultati: skok v višino: 1. Da- vorin Sluga (197 cm), 4. Bojan Zemljarič (182 cm), 6. Bojan Hor- vat (176 cm); 2. Maja Mlinaric (165 cm); štafeta 4 x 100 m moški 2. (Malek Miha, Solina Rok, Zemljarič Bojan, Malek Gašper ) 44,57; 100 m: 3. Rok Solina (11,43), 7. Gašper Malek (11,68 s); 600 m 3. Urška Horvat (1:39,01); 300 m: 5. Urška Horvat (42,96 s); 1000 m: 6. Natalija Sbull (3:13,09); 1500 m ovire: 7. Maks Laura (4:57,47). Nastopali so še: Maja Petek (600 m in 1000 m), Ti- jana Markovič (600 m in 1000 m), Morana Lubaj (600 m in 1000 m), Ksenija Čuček (100 m in 300 m). BOGENŠPERK • Tretja dirka Seicento Petrol pokal člana ptujskega Kurent Racing teama sta bila ponovno uspešna: Tušek je dosegel odlično peto mesto, Senčar šestnajsto. Proga, speljana od Šmartnega pri Litiji do gradu Bogenšperk, ni dopuščala dirkačem niti naj- manjših napak. Ne le zaradi močnega dežja, temveč predvsem zaradi zahrbtnih ovinkov, ki so povzročali velike težave že preiz- kušenim dirkačem, kaj šele novin- cem. Da bo tokrat odločilna teh- nika vožnje in ne hitrost, se je iz- kazalo na prvi etapi dirke^ ko je eden od favoritov F. Šimenc končal svojo vožnjo s prevrnjenim seicentom že na drugem ovinku. Zahtevna proga pa je ustrezala ptujskemu dirkaču Aljoši Tušku, ki je s skupnim časom vseh treh etap zasedel izvrstno peto mesto ter tako dosegel svojo najboljšo uvrstitev na gorsko-hitrostnih dirkah. Milan Senčar je po veliki smoli v prvi etapi dirko končal na 16. mestu. Zmagal je lanski pokal- ni prvak Aleks Humar. Dirkači pokala Siecento Petrol se bodo ponovno srečali 9. julija, prav tako na gorsko-hitrostni preizkušnji na Gorjancih. ak PODLEHNIK • Rekreacijski tek ob ribniku Preteklo nedeljo, 18. junija, je podlehniški ribnik že v jutranjih urah blestel v vsej svoji lepoti. Mladi in nekoliko starejši ljubi- telji teka in rekreacije so se zbrali na že 4. rekreacijskem teku Pod- lehnik 2000. Tako kot prejšnja leta je bil tudi letos gost prireditve maratonec Mirko Vindiš, ki je z udeleženci pretekel kar nekaj kro- gov. Zbrane sta pozdravila pred- sednik ŠD Alojz Grabrovec in župan občine Podlehnik Slavko Fric, ki se je dobro odrezal tudi kot udeleženec teka. Ob koncu so podelili pohvale in nagrade. D. Kurež ODBOJKA • Serija za poletni pokal 2000 čeprav je čas počitnic in polet- nih dopustov, so v odbojkarskem klubu KURENT tudi v tem času aktivni. Glede na veliko zaniman- je odbojkarjev so se odločili orga- nizirati več turnirjev v odbojki na mivki Serija za poletni pokal 2000: 1. ttmiir: 1. in 2. 7. v tenis centru GOJA; 2. turnir 8. in 9. 7. pri osnovni šoli Markovci; 3. turnir 15. in 16. 7. pri domu vaščanov Skorba; 4. turnir 22. in 23. 7. v Lj. vrtu v Ptuju (na travi). Vsi kvalifikacijski turnirji se pričenjo ob 10. uri, prijave zbirajo pol ure pred pričetkonj. Po štiri najboljše ekipe v ženski in moški kategoriji se bodo uvrstile na fi- nalna turnirja, ki bosta v Skorbi 12. avgusta za ženske in 13. avgus- ta za moške (ob 15. uri). Vse informacije o tej in drugih prireditvah so privržencem odboj- ke na voljo na domači strani OK Kurent na Internetu (\vwu'.odboj- karski-klub-kureni.si) ali na tele- fonu 041 522 136 (Milan). k.m. PTUJ • Upokojenci so kegljali Kegljaška sekcija Društva upo- kojencev v Ptuju je bila organiza- torica regijskega tekmovanja upo- kojencev mariborske regije v kegl- janju, ki je v okviru državnega prvenstva upokojencev potekalo 21. junija v Ptuju. Sodelovalo je 9 ekip iz društev upokojencev po- dravske regije, ki so se v kegljišču Elite v ptujskem hotelu Poetovio potegovali za ekipne in posamez- ne uvrstitve. Osrednja slovesnost z razglasitvijo rezultatov je bila ob 14. uri v hotelu. •OM Klub za športno rekreacijo Skorba prireja v petek, 30. junija, ob 20.00 uri veliki^, nogometni turnir z denarnim sidadom^ 500.000 tolarjev. Prijavnina 10.000 sit. Nagradni sklad bo podeljen v celoti, če bo nastopilo 50 ekip. 30 četrtek, 29. junij 2000 ■ TEDNIK POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA JANSKI VRH / HALOZE VSTAJAJO IZ BLATA Bela cesfa nekaj IO let prenosno ••• Na janževo nedeljo, 25. junija, je bilo v počastitev dneva državnosti kljub dežju nadvse slovesno na Janškem Vrhu, kjer so nekaj po poldnevu svečano odprli 2,2 km nove as- faltne ceste, ki povezuje Doklece z Janškim Vrhom. Za asfal- tiranje zadnjih 150 m ceste do cerkvice na vrhu hriba je de- narja žal zmanjkalo ... Kot je povedal predsednik gradbenega odbora Rado Rodošek, so se na odprtju ceste na Janški Vrh zbrali nekaj 10 let pre- pozno. Takrat je bilo na Janškem Vrhu še dovolj domačinov in do- volj vinogradov, sadovnjakov. Če bi takrat cesto asfaltirali, bi bilo danes zagotovo drugače, več življenja bi ostalo na haloških gričih. Za opravljeno delo se je zahvalil vsem članom gradbenega odbora, posebej pa je pohvalil Er- nesta Likavca. Majšperški župan Franc Bezjak je povedal, da je investicija veljala 39,8 milijonov, od tega so dobrih 8 milijonov prispevali občani sami, dobrih 300 tisočakov pa so primaknili občinski fun- kcionarji, ki so se odrekli sejni- nam.. Izvajalec vseh del je bilo podjetje Cesta Varaždin z nekate- rimi domačimi podizvajalci, dela pa so se lotili temeljilo, saj so po gramoziranju položili obe plasti asfalta. Istočasno so položili tudi 1500 m vodovodnih cevi, saj želijo na Janški Vrh kmalu pripeljati tudi vodo. Žal je za asfaltiranje zadnjih 150 m ceste do cerkvice na vrhu denarja zmanjkalo, čep- rav je župnija precej prispevala; nekateri lastniki počitniških hiš na vrhu namreč niso prispevali dovolj ali pa sploh nič. Potem ko je župan Franc Bezjak skupaj z Radom Rodoškom s svečanim prerezom vrvice cesto tudi uradno odprl, jo je blagoslovil ptujskogorski žup- nik Janko Gašparič. Prisrčen kulturni program so pripravili člani folklorne skupine Vinka Koržeta iz Cirkovc, pevec Feliks Polanec, pevska rodbina Brglezo- vih, ljudski pevci z Janža pa so za- peli "Na Janž pa pelje lepa cesta". Z gostoljubnostjo in široko- grudno pogostitvijo pa so se v zah- valo za težko pričakovano asfaltno cesto izkazali številni domačini in lastniki počitniških hišic. M. Ozmec Kljub dežju se je odprtja asfaltne ceste na Janškem vrhu vese- lilo nekaj sto ljudi. Foto: M. Ozmec NARAPUE / NOV MOST ZAMENJAL STAREGA Heuria rušiio, krajani gradi^ Neurja in poplave so v zadnjih letih dosedanji most čez potok v Narapljah močno poškodovali, zato so s pomočjo občine Majšperk ter predvsem z veliko prostovol- jnega dela in prispevki kra- janov nekaj metrov višje zgradili novega, močnejšega. Slovesno so ga odprli v počastitev dneva državnosti na slovesnosti v petek, 23. ju- nija. Po uvodnem pozdravu pihalne- ga orkestra Talum iz Kidričevega ter moškega pevskega zbora DPD Svoboda Majšperk je zbrane domačine in goste pozdravil majšperški svetnik in predsednik gradbenega odbora Leopold Kar- neža ter zatem skupaj z majšperškim županom Francem Bezjakom svečano prerezal vrvi- co. Novi most je širok 4 m, dolg dobrih 5 m, vanj pa so vložili 1611 kg armiranega železa in več kot 16 kubičnih metrov betona. Gradbe- na dela je izvedlo Gradbeništvo Bele iz Žetal, celotna investicija pa je občino Majšperk in krajane Narapelj veljal 1,5 milijona tolar- jev. Novi most je blagoslovil majšperški župnik Janko Fran- gež. ■OM Most v Narapljah sta odprla predsednik gradbenega odbora Leopold Karneža in majšperški župan Franc Bezjak. Foto : M. Ozmec Kulturni križemkražem PTUJ • V Miheličevi galeriji je od 1. junija do 30. julija na ogled razstava grafičnih listov Jana Oeltjena, slikarja in gra- fika, ki je več desetletij po- membno zaznamoval ptujsko likovno sceno. V četrtek, 29. junija, ob 18. uri, pa pripravljajo javno vodstvo po razstavi. PTUJ • Na prireditvi Dober večer, zvezde, ki jo pripravlja- ta Društvo umetnikov in ustvarjalcev Ruj in Območna izpostava SKLD Ptuj, bo nocoj (v četrtek) ob 21. uri na dvorišču minoritskega sa- mostana koncert New Swing Ouarteta. V primeru slabega vremena bo koncert v cerkvi Sv. Jurija na Slovenskem trgu na Ruju. PTUJ • V razstavišču ptujske Mestne hiše bodo v petek, 30. junija, odprli razstavo ptujske slikarke Rozine Šebe- tič na temo ptujske vedute. ORMOŽ • V petek, 30. junija, se bo ob 21. uri na grajskem dvorišču v Ormožu predstavi- lo Prešernovo gledališče iz Kranja s komedijo Teta Mag- da v režiji Dušana Mlakarja. Predstavo, ki poteka v okviru prireditev Ormoškega polet- ja, si boste v primeru dežja lahko ogledali v domu kultu- re. VELIKA NEDELJA • KD Si- mona Gregorčiča bo v petek, 30. junija, in v soboto, 1. juli- ja, ob 21.15 ponovno uprizo- rilo zgodovinsko ljudsko igro na prostem Jezusovo življen- je. PTUJSKA GORA • Priljubl- jeni glasbenici Shirlie Roden in Alenka Zupan bosta v so- boto, 1. julija, ob 19.30. uri nastopili na koncertu v ptujskogorski cerkvi. SLOVENSKA BISTRICA • V petek, 7. julija, ob 20. uri bo na notranjem grajskem dvo- rišču pričetek četrtih Staro- bistriških večerov. V komediji Mira Gavrana Ljubimec naji- ne žene in mož moje žene II. bodo nastopili Ivo Ban, Iztok Valič in Zvezdana Mlakar. ČRNA KRONIKA VEC POZORNOSTI M0PEDI5T0M IN MOTORISTOM v večini prometnih nesreč, o katerih poročamo zadnje tedne, so udeleženi mopedisti in moto- risti, cesto tudi mladoletni. V trčenjih z drugimi vozili cestne- ga prometa navadno prav ti po- tegnejo "krajši konec" s težjimi posledicami. Ni dovolj • samo nadzor in opozarjanje mladih na upoštevanje pravil v prometu, saj so pogosto žrtve nesreč brez lastne krivde. Zato velja opozorilo tudi drugim udeležen- cem v cestnem prometu, da so bolj pozorni na voznike koles z motorjem in motornih koles, da računajo z mladostno brezskrbnostjo in drznostjo. AVTO TREŠČIL V MOPED v sredo, 21. junija, okoli 10. ure se je po lokalni cesti skozi Mestni Vrh pravilno peljal s kole- som z motorjem 16-letni J.B. iz Dornave. Nasproti vozeči osebni avto, ki ga je vozil 19-let- ni V.K. iz Orešja pri Ptuju, je trčil vanj. Mopedist in njegov sopot- nik, 19-letni R.O. iz Juršincev, sta padla po cestišču, sopotnik pa se je pri tem hudo ranil. Z MOPEDOM V AVTO Po Ormoški cesti v Ptuju je v sredo, 21. junija, nekaj pred pol- nočjo vozil kolo z motorjem 15- letni T.D. iz Ptuja. Med zavijan- jem v levo je trčil v osebni avto, ki ga je vozil 36-letni G.D. iz Len- dave. Mladoletni mopedist je padel in se huje ranil. AVTO V NASIP DOVOZNE POTI v petek, 23. junija, malo pred polnočjo se je po regionalni cesti skozi naselje Podvinci pel- jal z osebnim avtomobilom 37- letni R.J. iz Kicarja. V levem preglednem ovinku je zapeljal na desno bankino in po dobrih 30 metrih vožnje trčil v nasip do- vozne poti. V nesreči se je voznik hudo ranil. OSEBNA KRONIKA RODILE SO - ČESTITA- MO: Janja Hunjet, For- min 20, Gorišnica - Emo; Sonja Hajduk, Carmanova 3, Ptuj - Saro; Marcia De- bora Živko, Rimska pl. 17, Ptuj - Ricarda Luigija; Ma- teja Gajšek, Trsienjakova 9, Ptuj - deklico: Marija Kump, Grai?šinci 3, Sv. Ju- rij ob Sčavnici - Marka; Nataša Kuhar, Črtkova 8, Ptuj - Vito; Mihaela To- vornik, Nova C. 10, Ptuj - deklico; Olga Vincek, Stojnci 56, Markovci - dečka; Nada Vuk, Hrasto- vec 24/e, Zavrč - Emo; Sta- nislava Peteršič, Dornava 5, Ptuj- Tomasa; Darinka Šegula, Dornava 130 - dečka; Manuela Rozman, Cesta talcev 17, Rače - Til- na; Klavdija Unger, Cirku- lane 24, deklico; Alenka Kokot, Premk 10, Rogaška Slatina - Saro; Darja Jelen, Lancova vas 26, Videm - Urško; Janja Korpar, Osluševci 42, Podgorci - Ano; Janja Bračič, Spuhlja 131, Ptuj - deklico. POPRAVEK: v četrtek, 22. 6., je bila pri Osebni kroniki - rodile napaka. Pravilno se glasi: Andreja Bratušek, Zg. Leskovec 16/a - Leo. Za napako se vljudno opravičujemo. POROKE - PTUJ: Mihael Kos, Čermožiše 46/a, in Vanja Jus, Žetale 77; Tomaž Kolar in Anja Ko- žar, Gorišnica 117. POROKE - ORMOŽ: Ja nez Petek, Velika Nedelja 31, in Marija Potočnik, Grabe 29; Branko Savora, Poštna 9, Središče ob Dra- vi, in Simona Koser, Breg 37, Središče ob Dravi; Dušan Rajh, Strmec pri Ormožu 25, in Mojca Jaušovec, Strmec pri Ormožu 25. UMRLI SO: Frančiška Hude, roj. Kodila, Ob Dra- vi 2, Ruše, 1911, t 14.6. 2000; Marija Lesjak, roj. Topolovec, Mali Okič 20, 1918, t 17.6. 2000; Alojz Kmetec, Ljubsiava 32, -t^ 1919, t 18.6. 2000; Tomaž Bucher, Strnišče 18, ^i- 1927, t 18.6. 2000; Neža Spindler, roj. Kramberger, Mestni Vrh 96, * 1929, t 19.6. 2000; Friderika Muršec, roj. Mezner, Mari- borska C. 21, Ptuj, 1921, t 20.6. 2000; Jože Mere, Belavšek 37, 1946, t 20.6. 2000: Vladimir Ban, Panonska 5, Ptuj,1913, t 21.6. 2000; Bolfenk Smo- dič, Kog 22, -t-- 1906, t 22.6. 2000; Marija Kralj, Pavlo- vci 28,;}' 1924, t 21.6. 2000. ODTOD m TAM ŠMARTNO NA POHORJU • Poletna šola za Zoisove štipendiste Ljudska univerza Slovenska Bi- strica dopolnjuje svoje programe izobraževanja skupaj z Zavodom RS za zaposlovanje. Območno službo Maribor še z organizacijo poletne šole za Zoisove štipendis- te. Že tretja poletna šola Šmartno na Pohorju 2000 bo potekala med 26. junijem in 4. julijem pod nas- lovom Pohorje, Haloze in Dra- vinjske gorice - naš skupni življenjski prostor. V tabor je vključenih 30 dijakov in dijakinj. Raziskovalno delo s področja ekologije, enologi- je in etnologije bo potekalo na območju občin Slovenska Bistrica in Opiotnica. K že omenjenim te- mam bodo dodali še metode razis- kovalnega dela ter šolo retorike. SLOVENSKA BISTRICA • Slovesnost ob dnevu državnosti Osrednja proslava ob devetem dnevu državnosti je v občini Slo- venska Bistrica potekala v soboto, 24. junija, ob 19. uri na notranjem grajskem dvorišču. Žal je zbrane dež kmalu pregnal v viteško dvo- rano. Slavnostna govornica je bila tokrat ravnateljica knjižnice Josi- pa Vošnjaka Anica Korošec. V kulturnem delu so sodelovali KUD Pihalni orkester Spodnja Polskava, komorna skupina KUD Alojza Avžnerja Zgornja Ložnica, Jana Jeglič in recitatorji Zavoda za kulturo. VT Napoved za Slovenijo Danes ho delno jasno. Na- jnižje jutranje temperature Lodo od 10 do 16, najvišje dnevne od 19 do 24, na Pri- morskem okoli 26 stopinj C. Oteti petek Lo delno jasno in suko. V sototo pa večinoma jasno, popoldne so v gorskem svetu možne posamezne ne- vilite. Topleje ko.