S3 2 KRONIKA £ 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 314.93(497.4 Piran)"1626" 316.343(497.4 Piran)"1626" prejeto: 26. 1. 2005 w Flavio Bonin prof. zgodovine in umetnostne zgodovine, v.d. ravnatelja, Pomorski muzej "Sergej Mašera" Piran, Cankarjevo nabrežje 3, SI-6330 Piran e-mail: Flavio.Bonin @pommuz-pi.si Popis nepremičnin v Piranu in Kaštelu leta 1626 IZVLEČEK V tretjem desetletju 17. stoletja je Piran imel 3.500 prebivalcev, Kaštel pa 187. V Pokrajinskem arhivu Koper, enoti Piran, je ohranjen popis piranskih družin in njihovih nepremičnin iz leta 1626. Popis ostalih vasi in zaselkov Nove vasi, Padne in Sv. Petra pa ni ohranjen. V popisu so zajete vse nepremičnine: hiše, vrtovi, pašniki, vinogradi, solna polja itd., žal pa je podana le ocena vrednosti, ne pa tudi njihovo število in velikost. Skupna vrednost vseh popisanih nepremičnin je bila ocenjena na 526.800 dukatov. Nepremičnine s področja Pirana so bile ocenjene na 406.533, s področja Kaštela pa na 120.267 dukatov. Seveda pa so bile tudi nepremičnine na področju Kaštela v veliki večini last piranskih meščanov. KLJUČNE BESEDE Piran, kmetijstvo, vrednost nepremičnin, piranske družine SUMMARY THE INVENTORY OF FIXED PROPERTY IN PIRAN AND IN KAŠTEL IN THE YEAR 1626 In the third decade of the I7h century, Piran had 3500 inhabitants and Kaštel 187. In the Provincial Archive in Koper, unit Piran, a register of the Piran families and their fixed properties from 1626 is preserved while none of other villages and hamlets of Nova vas, Padna and Sv. Peter. The inventory captures all fixed property: houses, gardens, grasslands, vineyards, salt works etc. Unfortunately, only an evaluation of registered real properties is given and not their number and size. The collective value of all registered fixed properties was estimated 526.000 ducats. The real assets of the Piran region were estimated 406.533 ducats, and those in the region of Kaštel 120.267 ducats. Of course, the real assets in the region of Kaštel were mainly the property of the Piran citizens. KEY WORDS Piran, agriculture, value of fixed property, Piran families 125 2 KRONIKA 53 — FLAVIO BONIN: POPIS NEPREMIČNIN V PIRANU IN KAŠTELU LETA 1626, 125-140 Uvod: Kmetijstvo v severozahodni Istri Kmetijstvo je bilo v obravnavanem obdobju ena najpomembnejših gospodarskih dejavnosti severozahodne Istre. Razvito je bilo predvsem gojenje vinske trte in oljk, v manjši meri tudi gojenje žita in sadjarstvo.1 Obseg kmetijskih obdelovalnih površin je bil odvisen predvsem od naravnih (reliefnih) značilnostih ozemlja in trenutne dosežene stopnje obdelovalne tehnike (orodja in drugih pripomočkov).2 Medtem ko je bila istrska prst dobre kakovosti in primerna za poljedelstvo, pa je večje težave povzročala suša. Zaradi sredozemskih podnebnih razmer (višek padavin je v zimskem delu leta, v vegetacijski dobi pa jih ob relativno visokih temperaturah opazno primanjkuje) je v letnem delu pogosto prihajalo do izpadov pridelka zaradi krajših, občasno pa tudi daljših sušnih obdobij.3 Posledice suše so bile izrazitejše v višje ležečih predelih (Savrinsko gričevje) kot pa v dolinah Rižane, Drnice in Dragonje, kjer je bil nivo talne vode višji in suša ni bila tako izrazita. Obrežne ravnice ob spodnjih tokovih rek, sicer reliefno najprimernejši deli zaradi mokrotnosti, večinoma niso bile izkoriščene za kmetijske površine, v reliefno razgibanem zaledju pa je bila, tako kot danes, kmetijska pridelava otežkočena. Zaradi strmih pobočij in krušljivosti terena (fliš) so bile tu njivske površine terasasto urejene. Navadno so bile njive dolge in ozke, kar je oteževalo obdelavo. Poseben problem je predstavljala velikost polj (prevladovale so manjše površine), ostre zime (zlasti zmrzali in žled) pa so poškodovale oljke.4 Razmerje med gozdnatimi in obdelovalnimi površinami se je v stoletjih sicer spreminjalo, a ne bistveno.5 Izolska komuna naj bi imela le petino površine prekrite z gozdom. Zaradi prekomernega izkoriščanja in požarov je bila med letoma 1575 in 1635 dosežena kritična meja, ko gozdovi niso več zagotavljali zadostne količine lesa.6 Poseben problem je predstavljal tudi način kmetijske obdelave zemlje. Medtem ko se je v zahodnem delu Evrope Prim.: Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev 1, str. 141-143; Gestrin, Trgovina, str. 22; Mihelič, Agrarno gospodarstvo Pirana, str. 193-224; Darovec, Davki, str. 175. Prim.: Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev 1, str. 201-204, 213-216, Mihelič, Agrarno gospodarstvo Pirana, str. 204; Raukar, Zadar, str. 81. 3 Prim.: Darko Ogrin, Podnebje slovenske Istre, Koper 1996. 4 SI PAK PI, Colleggio dei XX. del Sal, str. 3. Meščani Pirana so se večkrat pritoževali, da je slabo vreme poškodovalo ali uničilo kmetijske pridelke. Hudi zimi v letih 1709 in 1718 sta uničili večino oljčnih dreves. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev 1, str. 136, 421-422. Prim.: Rajšp, Slovenija na vojaškem zemljevidu 3, str. 186-191; Barocchi, H Carso, str. 143; Kramar, Izola, str. 120; William H. Me Neill, Venezia il Cardine d'Europa 1081-1797, Roma 1979. uveljavilo triletno kolobarjenje, se je na področju Dalmacije in Istre še vedno obdržalo dvoletno kolobarjenje.7 V prehrambenem smislu so bile žitarice še vedno najpomembnejši kmetijski pridelki, saj se je poraba žita (za prehrano ljudi in živine) v povprečju gibala od 200 do 250 kg na osebo.8 Ker je na severozahodnem delu istrskega polotoka primanjkovalo velikih obdelovalnih površin, ki bi bile primerne za gojenje žitaric, so morala mesta kupovati pšenico z drugih področij, kar je bil velik strošek za občinsko blagajno.9 Kot v drugih delih Beneške republike so tudi na ozemlju primorskih komun kmetijska opravila zaposlovala večji del aktivnega prebivalstva. V vaseh na beneškem ozemlju je bil delež aktivnega prebivalstva višji kot v mestih, kjer naj bi znašal okoli 62%.10 V Piranu naj bi bil delež agrarnega prebivalstva okoli 70%.-^ Tako stanje je posledica številnih dejavnikov: delo na vasi ni bilo zakonsko urejeno kot npr. v mestih obrtniško, zato so na podeželju otroke prej pritegnili k delu (pomagali so pri delu na poljih in varovali živino), primanjkovalo je denarja za nakup ustreznega orodja in pripomočkov, zato je delo na polju zahtevalo večje število delovnih rok, pa tudi starejši ljudje so še vedno aktivno pomagali pri delu. Večino obdelovalne zemlje so imele v lasti plemiške družine, ki so stanovale v mestih, zemljo pa so dajale v najem kolonom. Zakupnino so kmetje plačevali v denarju, delno pa tudi v naravi. Višina je bila različna in odvisna od sklenjenih pogodb.12 Zemljišča so bila kupoprodajne nepremičnine, v katere so vsi sloji prebivalstva vlagali denar. V vice-dominskih knjigah, ki jih hrani Piranski arhiv, se večina kupoprodajnih pogodb nanaša prav na zemljišča (npr. prodaja njiv, vinogradov, oljčnih nasadov, sadovnjakov, pašnikov in travnikov). Zemljo so poleg plemičev najbolj kupovali obrtniki.13 Prim.: Raukar, Zadar, str. 82; Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev 1, str. 227-230. Na ta način so intenzivneje izkoriščali njivske površine, potrebno pa je bilo dodatno gnojenje njiv. Prim.: Raukar, Zadar, str. 82; Mihelič, Neagrarno gospodarstvo Pirana, str. 15; Darovec, Davki, str. 176; Hocquet, Denaro, str. 26. Uradniki beneške magistrature, ki je skrbela za zaloge žita, so računali, da vsak meščan porabi približno libro (0,5 kg) žita dnevno. Pahor, Statuti, str. 124; Mihelič, Neagrarno gospodarstvo Pirana, str. 116-124. Prim.: Beltrami, Storia, str. 206. Prim.: Darovec, Davki, str. 62; Mihelič, Piran, str. 103. Konec 19. stoletja je bil v Piranu delež kmečkega prebivalstva še vedno okoli 50%. 12 SI PAK KP 299, Družinski arhiv Gravisi, t.e. 4, a.e. 9/1, Amministrazione str. 30-50; Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev 2, str. 244—252. 10. avgusta 1613 je zidar Francesco za delo na hiši Andreja Pitacca dobil oljčni nasad. V pogodbah so omenjeni še: Francesco Murer, Zuanne Murer, Antonio Barbier, Zanpiero del Seno specier, Francesco Masier, Baro- 10 13 126 S3 & 2 KRONIKA. FLAVIO BONIN: POPIS NEPREMIČNIN V PIRANU IN KAŠTELU LETA 1626, 125-140 Zemljevid Istre iz leta 1525, Pietro Coppo, Summa totius Orbis (Pomorski muzej "Sergej Mašera" Piran). Na intenzivno obdelane kmetijske površine so lastniki posadili trte in oljke, precej pa je bilo površin, na katerih je raslo več kultur hkrati (oljke, trte in sadno drevje). Zaradi živine je bil dobršen del zemljišč namenjen pašnikom in travnikom.14 Živino so v glavnem redili na vasi in na "stancijah" (plemiške posesti), ki so jih plemiči obdelovali s pomočjo služabnikov za lastne potrebe. Živino so imeli tudi v socidah.15 Zaradi njene dragocenosti in da ne bi povzročala škode, so jo varovali pastirji. Posledice škodnih dejanj so lahko bile zelo hude, možna je bila celo zaplemba živali. Ponoči pa so živino morali zapreti v hleve ali lesene lomio Longo barbier, Zan Maria Murer, Antonio Adamo caleger, Zacharia medico, Giacomo Fornaro, Valerio For-naser, Benedeto de Benedeti specier, Tomaso Gregolin botteger, Antonio Zacho medico, Antonio Taiapietra, Marino Taiapietra, Zorzi Murer, Zorzi Taiapietra, Pietro Fornasaro, Francesco Pelizzer in Joanis Pietri Amoroso murer (SI PAK PI, Vicedominska knjiga 1612-1656, str. 23). SI PAK PI, Beneško obdobje, t.e. 3, Popis imetja piranskih meščanov iz leta 1626. Prim. Mihelič, Socida v Piranu, str. 63-79; SI PAK KP 299, Družinski arhiv Gravisi, t.e. 4, a.e. 9/1, Ammi-nistrazione, str. 35-40, str. 125-163, Družinski arhiv Petris, t.e. 1, Popis čred in pašnikov na otoku Cresu med letoma 1640-70. 14 15 ograde. Če je ponoči povzročila škodo, jo je oškodovani kmet lahko zaklal, lastnik živine pa je moral poravnati škodo in plačati dva dukata kazni.16 Prebivalci Kopra, Izole in Pirana so pridelali mnogo vina in olja. Gojitev teh kultur je bila pomembna za Benetke, saj so bile velik potrošnik njihovih pridelkov. Vino in olje sta bila trgovsko blago, s katerim so istrska primorska mesta precej zaslužila. Beneška vlada jim je podeljevala dovoljenja in privilegije za prodajo kmetijskih pridelkov po celotnem beneškem ozemlju (največkrat se omenja Furlanija).17 Mesta so lahko izvažala vino (belo, črno in zonto),18 žito, oves, povrtnine (legumi). Iz Furlanije pa so uvažali les za ladjedelstvo in gradbeništvo ter žito za prehrano.19 Paruta, Leggi Statutarie IV, str. 23. 17 SI PAK PI, Repertorium, str. 66. Zonta - ko je kmet odtočil vino, je na tropine dolil vodo in s tem dobil manj kakovostno in kislo vino, ki je ob prvi vročini v pomladnih mesecih dokončno "zaki-salo". SI PAK PI, Repertorium str. 66 (npr. dokumenta z datumom 24. 3. 1452 in 7. 6. 1491); str. 146 (dokument z datumom 24. 1. 1718). Za nakup žita str. 18 (16. 7. 1560), str. 24 (25. 5. 1601), str. 51 (2. 11. 1620), str. 69 (21. 7. 1632), str. 79 (4. 9. 1648), str. 80 (5. 8. 1649). 19 127 2 KRONIKA 53 — FLAVIO BONIN: POPIS NEPREMIČNIN V PIRANU IN KAŠTELU LETA 1626, 125-140 Najlepše in najbolj intenzivno obdelano ozemlje na severozahodni obali Istre je bilo izolsko.20 Ker mesto ni imelo naravnih danosti za gradnjo večjih solnih površin, je moralo usmeriti svojo proizvodnjo v kmetijstvo. Izolani so imeli lepo urejene vinograde, na katerih so pridelali odlična vina, s katerimi so trgovali. Iz Izole so izvažali več vrst kakovostnega vina, največ muškata, proška in rebule (ribola).21 Velike količine vina so iz Izole izvažali v oddaljene avstrijske, nemške in madžarske dežele, pa tudi v neposredno zaledje - na Kranjsko in Štajersko.22 Poljedelska proizvodnja je nihala glede na vremenske razmere. Koper in Piran nista bila toliko prizadeta zaradi suše, saj so v sušnih letih proizvedli večje količine soli in s tem krili izgube v poljedelstvu. Izolske prebivalce pa je izguba kmetijskih pridelkov huje prizadela. Poljedelski proizvodnji je poleg slabih vremenskih razmer škodilo pomanjkanje delovne sile, ki je bilo posledica vojne ter epidemij kuge in malarije.23 Ob vsakem večjem konfliktu med Benečani in Avstrijci sta obe strani sprejeli ukrepe za omejevanje trgovine; včasih sta celo prekinili vse trgovske stike. Taki posegi so seveda škodili trgovinski izmenjavi, kar je prizadelo tudi poljedelce, ki niso mogli prodati svojih pridelkov. Tržišče se je v takem primeru omejilo le na Beneško republiko, kjer pa so bile cene pridelkov nižje.24 Beneška vlada je pošiljala v istrske komune dekrete, s katerimi je vzpodbujala boljšo kmetijsko obdelavo. Najštevilnejši so tisti, ki priporočajo gojenje oljk.25 Sredi 16. stoletja je beneška vlada tudi ustanovila posebno telo "Magistratu dei beni inculti", ki je z naseljevanjem novih kolonistov moral poskrbeti za smotrno izrabo neobdelane zemlje.26 Posebno zanimiv je primer, ko so kmetje sekali oljke, trte in sadno drevje za kurjavo. S prodajo drv v Benetke so namreč več zaslužili kot s 20 21 Prim.: Petronio, Memorie sacre, str. 76. 1. decembra leta 1669 je Patron da Caorle iz Izole z ladjo peljal vino v Furlanijo (SI PAK KP 299, Družinski arhiv Gravisi, t.e. 4, Amministrazione, str. 80). Prim.: Caprin, Marine Istriane, str. 95; Kramar, Izola, str. 117. 23 Kuga v letih 1594-95 hudo prizadene mestno prebivalstvo in zavre vinogradništvo (prim. Kramar, Izola, str. 117). 24 Bertoša, Mletačka Istra, str. 17. 25 Prim.: ATTI e memorie, vol. X., 1895, str. 320-329. Beneški uradniki različnih magistratur so pregledovali gospodarsko stanje v Istri. Najizčrpnejša poročila o gospodarskem in socialnem stanju v beneški Istri so v Benetke pošiljali koprski podestati in kapitani. Tako je na primer Mattio Dandolo 6. 8. 1788 poslal poročilo, v katerem po splošnem uvodu in gospodarskem stanju preide na gojenje oljk in trgovanje z oljem. Skrbi ga pomanjkljivo vodenje registrov v oljčnih mlinih (tork-ljah) in tihotapljenje olja v Furlanijo in cesarske dežele. kmetijskimi pridelki.27 Ker je tako početje povzročalo veliko škode, je beneški senat sprejel zaščitne ukrepe. Veliko oljčnih dreves ni zadovoljivo obrodilo, zato je bilo treba ugotoviti, ali so oljke divje ali pa slabo obdelane. Da bi se proizvodnja olja povečala, so morali občinski uslužbenci poskrbeti za cepljenje divjih in za boljšo obdelavo cepljenih oljk. Beneška vlada je izdala zakone, s katerimi je skušala urediti področje proizvodnje in prodaje olja (26. junija 1632, 17. aprila 1633 in 16. septembra 1634).29 Zato je beneški senat ukazal koprskemu podestatu, naj ustanovi poseben urad, ki bo v Istri nadzoroval omenjeno področje. Kmetje so namreč kar doma stiskali olje, da jim ni bilo treba plačevati davka. Dejali so, da imajo manjše količine oljk in se jim ne splača mleti v oljarnah. Nadzorniki so kmetom ukazali, da morajo vsi, ne glede na količino, prinesti oljke v oljarno.30 Ob slabih letinah so istrske komune prosile beneško vlado za pomoč. Ta jim je običajno pomagala na dva načina. Komunam je bodisi znižala dajatve in obveznosti prenesla v naslednje leto bodisi jih črtala, lahko pa so jim iz Benetk ali z beneškega ozemlja poslali hrano. Take pomoči je bila velikokrat deležna Izola,31 večkrat pa so komune imele pri izvozu vina v Furlanijo tudi druge ugodnosti. Beneška vlada jim je npr. dovolila izvažati vino brez izvoznih dajatev. Pred odhodom iz pristanišča so morali ladjarji (trgovci) prijaviti količino vina in kraj prodaje. Trgovec je položil polog, mestni nadzornik pa napisal dovolilnico za prevoz vina. Ko je trgovec v 27 28 29 30 26 Franceschi, VIstria, str. 357. ATTI e memorie, vol. XI, 1896, str. 62. V koprskem mestnem svetu so 26. 6. 1580 obravnavali gojenje oljk in delovanje oljčnih mlinov. V poročilu navajajo, da gospodinjstva potrošijo za domače potrebe večje količine drv. V Istri pa drevesa zelo počasi rastejo, zato vlada pomanjkanje. Stanje se je poslabšalo tudi zato, ker je naraslo število oljčnih mlinov, ki prav tako potrebujejo mnogo kuriva. Problematiko so strnili v štiri točke: 1. Velike količine lesa različne kak ovosti prodajo v Benetke, kjer je tudi cena višja. 2. Prebivalci Istre zaradi pomanjkanja lesa za kurjavo sekajo oljke, trte in sadno drevje in s tem povzročajo veliko škodo. 3. Več kot 150 mož je štiri do pet mesecev na leto v vojaški službi in ne more delati ne na kmetijah ne v gozdovih - zaradi neobdelanosti zemlje in slabega vzdrževanja gozdnih površin se povzroča škoda. Treba bi bilo pridobiti "tujo" delovno silo, ki bi nadomestila izgubo. 4. Treba bi bilo zapreti manjše oljčne mline, ker porabi] o velike količine lesa, kakovost olja pa je slabša. ATTI e memorie, vol. VI, 1890, str. 302 (dokument je datiran v senatu 11. 2. 1580). Nadzorniki so sporočili, da je v vsej Istri - posebno pa v piranski in poreški komuni - mnogo neplodnih oljčnih dreves. Senat je zato ukazal podestatom, naj pregledajo stanje in popišejo divja oljčna drevesa. Nato so morali poskrbeti, da bodo kmetje slednja cepili ali pa bolje obdelali. Lorenzo Paruta, leggi Statutarie IV, str. 155-157. Lorenzo Paruta, leggi Statutarie IV, str. 159. 31 ATTI e memorie, vol. XI, 1896, str. 37. 128 S3 & 2 KRONIKA. FLAVIO BONIN: POPIS NEPREMIČNIN V PIRANU IN KAŠTELU LETA 1626, 125-140 dogovorjenem mestu vino prodal, je moral dovolilnico podpisati nadzornik kraja (mesta). Trgovec je nato imel dva meseca časa, da je podpisano dovolilnico vrnil v matično mesto, nakar so mu vrnili polog.32 Med komunami je večkrat prihajalo do sporov glede prodaje poljskih pridelkov. Tako je morala beneška vlada leta 1608 rešiti spor med prebivalci Buj in meščani Pirana, Umaga in Novigrada. Ker sami niso imeli pristanišča, so Bujčani izvažali svoje kmetijske izdelke prek sosednjih mest (večinoma so uporabljali bližnje pristanišče v Sečovljah),33 prebivalci Pirana, Umaga in Novigrada pa so jih pri tem skušali na vse načine ovirati. Beneška vlada je mestom zagrozila s sankcijami, a kot kaže brez učinka, saj so se pritožbe Bujčanov ponavljale.34 Beneška vlada je prav tako sprejela številne ukrepe, s katerimi je skušala ščititi kmete pred grabežljivostjo plemičev. V senatu so že leta 1475 sprejeli zakone za zaščito kmetov. Kmetom niso smeli zaradi javnih dolgov zapleniti orodja in živine, ki so jo potrebovali pri svojem delu. Ker se teh določil niso držali niti lokalni komunski funkcionarji niti plemiči, so se kmetje pritoževali.35 Tako so na primer zaradi nepravilnega ravnanja s koloni iz okolice Topolovca s kaznijo zagrozili koprskemu plemiču Girolamu del Bellu. Le-ta jim je leta 1603 zaradi neporavnanih obveznosti zasegel živino. Vlada je v takih primerih ostro ukrepala. Girolamo del Bello je moral vso živino vrniti kmetom ter se z njimi sporazumeti.36 Beneška vlada je tudi v 17. stoletju Istro pospešeno kolonizirala. Hkrati je sprejemala ukrepe, ki naj bi priseljencem iz balkanskih pokrajin omogočili prilagajanje na nov način kmetovanja, saj so bili v glavnem pastirji. Istrska zemlja je bila zanje zelo zanimiva, saj so ob naselitvi uživali velike ugodnosti. Dvajset let so plačevali minimalne dajatve in imeli status "novih naseljencev" (abitanti nuovi). Šele po preteku te dobe so postali polnopravni državljani z vsemi pravicami in dolžnostmi. Vendar pa je prihajalo do nasprotij med starimi prebivalci in novimi naseljenci. Ti so se namreč po preteku dvajsetletnega obdobja preselili na drugo področje Istre in s tem ponovno pridobili status 32 33 SI PAK KP 300, Družinski arhiv Grisoni-Sabini, t.e. 1. SI PAK PI, Repertorium, str. 24. 34 ATTI e memorie, vol. XII., 1897, str. 406. 35 ATTI e memorie, vol. XIII., 1898, str. 126. 36 ATTI e memorie, vol XII., 1897, str. 104. Senat je naročil koprskemu podestatu, naj ukrepa proti Girolamu del Bellu, ki je uvedel v Topolovcu dajatev "detta prauda". Kljub temu, da so mu kmetje plačevali vse zakonite dajatve, jim je zaplenil živino. Senat je naročil, naj koprski podestat poskrbi, da kmetje živino dobijo nazaj. Če pa bi Del Bello nadaljeval z nezakonitim početjem, bi ga kaznovali. Niso pa navedli, kakšna kazen bi sledila. "novih naseljencev". Beneški senat je to brez velikega uspeha skušal preprečiti.37 Beneška vlada je v drugi polovici 17. stoletja sprejela več zakonov, s katerimi je urejala prodajo zemlje v Istri. Prepovedana je bila prodaja in dajanje zemlje v najem tujim državljanom, če ti niso prebivali na beneškem ozemlju. Beneški funkcionarji so bili zlasti pozorni na mejno področje z avstrijsko državo, kjer so bile zlorabe najštevilnejše.38 Beneški senat je leta 1623 ponovno naročil koprskemu podestatu, naj poskrbi za pospešeno gojitev oljk, saj je istrska zemlja zelo primerna za to kulturo.39 Istega leta je dovolil Miljam, da svobodno prodajajo olje v Trst.40 Podobna dovoljenja so dobila tudi druga mesta na istrskem polotoku.41 Trgovinske olajšave, ki jih je dal senat istrskim mestom, kmetom večinoma niso pomagale, saj so trgovci izkoriščali njihov slab ekonomski položaj. Da so dobili denar za plačilo občinskih davkov, so kmetje večkrat prodajali svoje pridelke pod ceno, nato pa so hrano od istega trgovca kupovali nekajkrat dražje, kot so mu jo prodali.42 Ko so na ozemlju beneške republike uvedli nov davek na prodajo olja, ga v istrski provinci niso vpeljali. Senat je sporočil koprskemu podestatu, da novouvedeni davek velja samo za tisto olje, ki ga izvozijo iz province, ne pa za tisto, ki ga v provinci porabijo.43 Beneška vlada je ugodno rešila tudi prošnjo koprskih meščanov iz leta 1626, ko so prosili, da bi jim dovolili izvoziti 400 urn olja na Kranjsko. V prodaji so sodelovali vsi koprski meščani, tako da so bili vsi deležni pomoči. Za razvoj oljarstva so bile zelo pomembne oljarne (torklje). V Piranskem arhivu so ohranjeni pravilniki o delovanju oljarn. Občinski nadzorniki so delo v njih strogo nadzorovali in pazili, da ne bi prihajalo do zlorab. Oljar je moral voditi pisno dokumentacijo o količini oljk, ki jih je prevzel, in o količini pridobljenega olja. Prepovedano je bilo dvojno stiskanje oljk (mleto oljčno maso je bilo dovoljeno samo enkrat stisniti, potem je oljar maso uporabil za kurjavo).45 Dekretov, ki so jih izdajali beneški funkcionarji, pa kmetje niso spoštovali.46 37 Paruta, Leggi Statutarie IV, str. 67. ^ Paruta, Leggi Statutarie IV, str. 65. Paruta, Leggi Statutarie IV, str. 126. Paruta, Leggi Statutarie IV, str. 129. Paruta, Leggi Statutarie IV, str. 132. Paruta, Leggi Statutarie III, str. 9. Paruta, Leggi Statutarie IV, str. 139. Paruta, Leggi Statutarie IV, str. 149. SI PAK PI, Beneško obdobje, t.e. 2, Prepisi in kopije dokumentov 1421-1610. Paruta, Leggi Statutarie IE, str. 155. Beneške magistrature so večkrat ponovile dekrete iz leta 1634, s katerimi so skušale urediti razmere v proizvodnji in prodaji olja. Kmetje so še naprej doma stiskali olje in se s tem izogibali plačevanju davkov. Beneški nadzorniki niso imeli pravih podatkov o proizvodnji in količini olja, ki je šlo v prodajo brez nadzora. 46 129 2 KRONIKA 53 — FLAVIO BONIN: POPIS NEPREMIČNIN V PIRANU IN KAŠTELU LETA 1626, 125-140 Popis imetja piranskih meščanov iz leta 1626 (PI, Beneško obdobje, te. 3, str. 30 (21. 3. 1626)). Beneški funkcionarji so tudi prepovedali prodajo olja na drobno. Olje so lahko prodajali samo pooblaščeni trgovci. Funkcionarji so število trgovcev zelo omejili in na ta način skušali nadzorovati prodajo, vendar brez večjega uspeha.47 V drugi polovici 17. stoletja je beneška vlada mestom na severozahodni obali Istre obnavljala trgovske privilegije, s pomočjo katerih so svobodno prodajala vino in druge pridelke po vsej Beneški republiki, predvsem pa v Furlaniji.48 Primorskim mestom, še zlasti Piranu, je močno neurje leta 1672 povzročilo veliko škode. Beneška vlada je Piranu poslala 2.000 dukatov pomoči in s tem pokrila škodo pri grozdju in oljkah. Pirančani so znesek vrnili s soljo. 9 47 ^,LeggiStMeIVM 48 SI PAK PI, Repertorium, str. 79. 49 ATTI e memorie, Vol. XVI, 1900, str. 66. 130 S3 & 2 KRONIKA. FLAVIO BONIN: POPIS NEPREMIČNIN V PIRANU IN KAŠTELU LETA 1626, 125-140 Popis imetja piranskih meščanov iz leta 1626 (PI, Beneško obdobje, te. 3, str. 35). Popis nepremičnin v Piranu in Kaštelu leta 1626 Od začetka 16. stoletja je beneško gospodarstvo nazadovalo zaradi turških osvajanj in vse hujše španske in portugalske konkurence v pomorski trgovini. Turški in severnoafriški gusarji in pirati so poleg redne turške vojske pogosto napadali beneške posesti in trgovske ladje. Napadi so prizadeli že načeto pomorsko trgovino, ki je nazadovala po odkritju novih pomorskih poti in celin ter selitvi trgovskih središč na atlantske obale. Zaradi uskoških napadov se je politično stanje slabšalo tudi v neposredni bližini Benetk. Nesoglasja z avstrijsko državo so se stopnjevala v vojno med letoma 1616-1618. V tridesetih letih pa se je začela tridesetletna vojna, ki je negativno vplivala tudi na gospodarstvo Beneške republike. Zaradi izgube dohodkov, ki jih je prinašala pomorska trgovina z Levantom, je Beneška republika povečala nadzor nad svojimi provincami v neposredni bližini samih Benetk, tako tudi nad Istro. 131 2 KRONIKA 53 — FLAVIO BONIN: POPIS NEPREMIČNIN V PIRANU IN KAŠTELU LETA 1626, 125-140 Beneški nadzorniki so po pregledu gospodarskega stanja v Istri pripravljali predloge za izboljšave, ki so jih do propada države ponavljali, kar pomeni, da niso bili uspešni. Lokalnim podestatom in uradnikom so naročali, naj skrbno vodijo trgovske in davčne knjige, opravijo štetje prebivalstva, popis solnih polj in posesti. Dobljeni podatki so prispevali k realni oceni gospodarskega stanja in določanju višine davkov. V Piranskem mestnem arhivu je v fondu pod signaturo "Beneško obdobje" shranjen popis piranskih družinskih poglavarjev (Capi famiglia) iz leta 1626.50 Dobro ohranjen rokopis obsega 55 strani. Razdelili bi ga lahko na tri dele: prvi del obsega popis piranskih meščanov, ki so dali komisiji celovite podatke (od 1. do 30. strani); drugi del obsega popis lastnikov, ki so imeli nepremičnine na področju Kaštela (od 31. do 48. strani); tretji del popisa pa obsega tiste lastnike, ki niso hoteli dati točnih podatkov o svoji lastnini, zato je komisija sama ocenila njihovo imetje brez navedb nepremičnin (od strani 48 do 54). V popisu niso navedeni lastniki ostalih naselij in vasi, kot so Sečovlje, Padna, Sv. Peter in Nova vas.51 Zanimiva je primerjava števila prebivalstva v treh obalnih mestih v tem obdobju. Po popisu prebivalstva, ki so ga opravili maja leta 1623, naj bi Koper imel 4.065 prebivalcev, in sicer: 1.086 odraslih moških in 1.309 žensk, 823 dečkov in 689 deklic ter 158 oseb, ki so živele v samostanih. V Izoli je živelo 1.549 ljudi, in sicer: 14 kanonikov, 442 odraslih moških, 450 žensk, 334 dečkov, 288 deklic in 21 Judov, v Piranu 3.496 prebivalcev, in sicer 2.070 odraslih oseb in 1.426 otrok. Kaštel je štel 187 prebivalcev, in sicer: 58 moških, 69 žensk in 60 otrok.52 Graf 1: Število prebivalstva v Kopru, Izoli po popisu leta 1623 in v Piranu po popisu leta 1621 (La Provincia VIII, No. 22, str. 1555 iz 16 11. 1874). 4500 4000 3500 3000 2500 2000 1500 1000 500 0 Koper Piran Izola 50 51 52 SI PAK PI, Beneško obdobje, t.e. 3, Popis imetja piranskih meščanov iz leta 1626. SI PAK PI, Beneško obdobje, t.e. 3, Popis imetja piranskih meščanov iz leta 1626. La Provincia VIII, No. 22, str. 1555 iz 1 6. 11. 1874. Popisna komisija v sestavi Zanpiero del Seno, Zuanne Vidali, Zuanne Apollonio in Augustino Venier je začela z delom 8. marca 1626. Vpisi so sumarni in ne povedo natančnega števila nepremičnin. Na koncu osebnega popisa pa je vpisana vrednost nepremičnin. Vpisane so hiše, vinogradi, oljke, njive, vrtovi, pašniki, ledine, soline, stancije (posesti na podeželju), krušne peči, mlini, ribji rezervati in skupna vrednost vseh nepremičnin. Prvi dan popisa 8. marca je komisija vpisala 54 lastnikov, 9. marca 13, 10. marca 15, 11. marca 16, 13. marca 15, 14. marca 16, 15. marca 155, 16. marca 26, 17. marca 14, 18. marca 12, 19. marca 35, 20. marca 13, 21. marca 13. V nedeljo, 22. marca, je komisija začela popis v Kaštelu. Prvi dan je vpisala 134 lastnikov, 25. marca 25, 26. marca 13 in 27. marca 63. 27. marca je začela popisovati tudi tiste lastnike, ki niso hoteli sodelovati pri popisu - teh je bilo 14. Popis je končala 23. septembra 1627, ko je vpisala še vse preostale.53 Tabela 1: Število popisanih družinskih premoženj (po datumih). Datum Število vpisov 1. 8. marca - Piran 54 2. 9. marca 13 3. 10. marca 15 4. 11. marca 16 5. 13. marca 15 6. 14. marca 16 7. 15. marca 155 8. 16. marca 26 9. 17. marca 14 10. 18. marca 12 11. 19. marca 35 12. 20. marca 13 13. 21. marca 13 14. 22. marca - Kaštel 134 15. 25. marca 25 16. 26. marca 13 17. 27. marca 63 18. 23. septembra 65 Skupno 697 Število vseh vpisanih lastnikov je 697, od tega jih je 463 iz Pirana (med temi jih 93 ni hotelo sodelovati), 234 pa s področja Kaštela. Enajst vpisov je registriranih kot dediščina, kar kaže na to, da imetja še niso razdelili med naslednike. V 144 primerih so kot družinski poglavarji vpisane ženske (89 v Piranu in 55 na področju Kaštela). Ker ni količinskih vpisov, je procentualna analiza popisanih nepremičnin dokaj tvegana. 53 SI PAK PI, Beneško obdobje, t.e. 3, Popis imetja piranskih meščanov iz leta 1626. 132 S3 & 2 KRONIKA. FLAVIO BONIN: POPIS NEPREMIČNIN V PIRANU IN KAŠTELU LETA 1626, 125-140 Graf 2: Delež Pirančanov in Kaštelčanov med lastniki nepremičnin leta 1626. 34% ] Pirančani ■ Kaštelčani 66% Tabela 2: Struktura nepremičnin v Piranu leta 1626 (upoštevanih je le 376 popisov premoženjskega stanja, ker je le toliko lastnikov dalo celovite podatke). Vrsta lastnine Št. vpisov % od 376 vpisov % od 463 vpisov Hiša 343 91,22 74,08 Vinograd 374 99,46 80,77 Oljke 337 89,62 72,78 Njive - - - Vrt 73 19,41 15,76 Pašnik 73 19,41 15,76 Ledina 190 50,53 41,04 Soline 101 26,87 21,81 Stancija 35 9,31 7,56 Krušna peč 6 1,60 1,29 Mlin 9 2,39 1,94 Ribji rezervat 8 2,12 1,73 SKUPAJ 376 Na osnovi vpisov je razvidno, da so imeli skoraj vsi (99,42 %) piranski lastniki vinograde, velika večina pa je imela lastno hišo ali pa vsaj njen del. Poleg vinogradov so imeli številne nasade oljk. Zanimivo je, da ni niti enega vpisa posesti njiv (polj). Le-te so omenjene kot sestavni del stancij. Petina piranskih lastnikov je imela vrtove in pašnike, pri polovici lastnikov pa je vpisana ledina, kar kaže na tedanji način kmetovanja (dvoletno kolobarjenje). Ledina je služila tudi za pridobivanje krme za drobnico in govedo. Vsak četrti piranski lastnik je imel v lasti solna polja. Lastniki solin so bili predvsem bogatejši mestni plemiči in meščani. Ti so imeli v lasti še stancije, mline, ribje rezervate in krušne peči. Tabela 3: 1626 Struktura nepremičnin Kaštelu leta Vrsta lastnine St. vpisov % Hiša 194 82,47 Vinograd 189 80,77 Oljke 138 58,98 Njive 28 11,96 Vrt 40 17,09 Pašnik 67 28,63 Ledina 8 3,42 Soline 35 14,95 Stancija 12 5,13 Krušna peč 2 0,86 Mlin 1 0,42 Ribji rezervat 3 1,29 V Kaštelu je bila struktura lastništva nekoliko drugačna. Tudi tu je večina lastnikov imela hišo ali njen del in vinograde, velika razlika pa se kaže v oljčnih nasadih. Teh je bilo v Kaštelu kar 30,9% manj kot v Piranu, prav tako pa so opazne razlike v posesti vrtov, ledin in solin. V Kaštelu je imelo ledino le 3,4% vpisanih lastnikov, zato pa je skoraj 12% lastnikov imelo tudi njive. Graf 3: Struktura nepremičnin v Piranu leta 1626 št. vpisov 400 350 300 250 200 150 100 50 0 hiša vinograd oljke njive vrt pašnik ledina soline stancija krušna peč mlin ribji rezervat 133 2 KRONIKA 53 — FLAVIO BONIN: POPIS NEPREMIČNIN V PIRANU IN KAŠTELU LETA 1626, 125-140 Graf 4: Struktura nepremičnin v Kaštelu leta 1626. št. vpisov 250 200 150 100 50 ribji rezervat Zanimiva je tudi ocenjena vrednost nepremičnin. Skupna vrednost vseh popisanih nepremičnin je bila ocenjena na 526.800 dukatov. Nepremičnine s področja Pirana so bile ocenjene na 406.533, s področja Kaštela pa na 120.267 dukatov. Najbogatejši lastniki so bili Zuanne de Pretto s 15.200 dukati, Augustin Venier s 15.000, Zuanne Apol-lonio z 10.000, Almerigo Furegon z 9.000, Marco Pettronio z 8.000, Antonio Dardi s 7.618, Zorzi Testa s 7.000, Lucietta Rotta s 5.500, Jacomo de Boniffatio s 5.130, Zan Paulo Fonda s 5.190 in Piero de Pretto s 5.000 dukati. Dediščina Gian Paula Pollesina je bila ocenjena na 6.230 dukatov, Marca Caldaneja na 7.000 in Marca Apollonia na 4.200 dukatov. Čeprav je opaziti večje število nepremičnin vrednosti med 1.000 in 5.000 dukati, pa so drugi lastniki imeli posest manjših vrednosti. Graf 5: Delež ocenjene vrednosti nepremičnin v Piranu in Kaštelu leta 1626. Piran Kaštel V lastniški strukturi so prevladovali manjši posestniki. Posest v vrednosti do 500 dukatov je imelo kar 281 posestnikov ali skoraj 60 odstotkov, 18,5 odstotkov posestnikov je imelo nepremičnine v vrednosti od 500 do 1000 dukatov, 9,1 odstotkov v vrednosti od 1000 do 1500 dukatov, 4,9 odstotkov v vrednosti od 1500 do 2000 dukatov in 7,6 odstotkov nad 2000 dukati. Tabela 4: Ocenjena vrednost nepremičnin v Piranu leta 1626 (v dukatih). Vrednost Število lastnikov % 0-100 78 16,85 101 - 200 75 16,20 201 - 300 59 12,74 301 - 400 30 6,48 401 - 500 38 8,10 501 - 600 25 5,41 601 - 700 11 2,37 701 - 800 23 4,97 801 - 900 8 1,72 901 - 1000 19 4,11 1001 - 2000 62 13,41 2001 - 3000 10 2,16 3001 - 4000 8 1,72 4001 - 5000 5 1,08 5001 - 6000 4 0,86 6001 - 7000 3 0,65 7001 - 8000 2 0,43 8001 - 9000 - - 9001 - 10000 1 0,22 nad 10000 2 0,44 Tabela 5: Ocenjena vrednost nepremičnin v Kaštelu leta 1626 (v dukatih). Vrednost Število lastnikov % 0-100 69 29,35 101 - 200 57 24,25 201 - 300 24 10,20 301 - 400 19 8,08 401 - 500 16 6,61 501 - 600 5 2,13 601 - 700 2 0,85 701 - 800 4 1,70 801 - 900 - - 901 - 1000 9 3,83 1001 - 1500 12 4,27 1501 - 2000 4 1,28 2001 - 3000 9 3,83 3001 - 4000 1 0,43 4001 - 5000 3 1,28 nad 5000 1 0,43 0 134 S3 & 2 KRONIKA. FLAVIO BONIN: POPIS NEPREMIČNIN V PIRANU IN KAŠTELU LETA 1626, 125-140 Graf 6: Število lastnikov in ocenjena vrednost njihove posesti v Piranu leta 1626 (v dukatih). 90 80 70 40 30 20 10 201-300 401-500 601-700 801-900 1001-2000 3000-4000 5001-6000 7001-8000 9001-10000 101-200 301-400 501-600 701-800 901-1000 2001-3000 4001-5000 6001-7000 8001-9000 Graf 7: Število lastnikov in ocenjena vrednost njihove posesti v Kaštelu leta 1626 (v dukatih). 70 60 50 40 30 20 10 101-200 200-300 301-400 401-500 501-600 601-700 701-800 801-900 901-1000 1001-1500 1501-2000 2001-3000 3001-4000 4001-5000 nad 5000 V Kaštelu so prav tako prevladovali manjši posestniki. 185 posestnikov ali kar 78,7 odstotkov je imelo posest v vrednosti do 500 dukatov, le 6,8 odstotkov posestnikov je imelo nepremičnine v vrednosti od 500 do 1000 dukatov, 5,1 odstotkov v vrednosti od 1000 do 1500 dukatov, 1,7 odstotkov v vrednosti od 1500 do 2000 dukatov in 5,5 odstotkov nad 2000 dukati. Posest, vredno več kot 2000 dukatov, je v Kaštelu imelo le 13 posestnikov, v Piranu pa 35 posestnikov oz. dobra 2 odstotka več kot v Kaštelu. Popis je zanimiv, saj delno kaže premoženjsko strukturo piranskih meščanov (družin). Žal v njem ni zajeta premična lastnina, ki bi omogočila povsem natančno ekonomsko analizo družinskega premoženja.54 54 Med vpisanimi lastniki je s 40 vpisi najpogosteje zastopan priimek Pettronio (Petronio), sledijo Viezzoli z 20 vpisi, Bonifatio z 18, Fonda s 17, De Preto in Pitacho s po 15, Vidal s 13, Apollonio in Fraiacomo s po 11, Trani z 10, Predanzan z 9, Brazzati in D'Avanzo s po 8 vpisi, De' Corsi, Pozo in Ruzzier s po 7 vpisi, Bonazza, Cus-ma, Furlan, Marazza in Potocho s po 6, Caldana, Raua-lico, Spadaro in Tisana pa s po 5 vpisi. Za piranski del lastnikov je pripravljen celoten seznam lastnikov, za Kaštel pa samo priimki in imena lastnikov. Imena in priimki so prepisani v originalu, kot jih je vpisala popisna komisija. Tabela 6: Ocenjena vrednost nepremičnin leta 1626 po posameznih družinah v Piranu (v dukatih). Družina55 Št.56 Vsota ? Piero, Piero57 1 200 ? Zorzi, Domenego 1 200 ? Zuane, Jacobo 1 20 ? Zorzi, Antonio 1 100 Adamo de 1 100 Agnoli 1 100 Albini 1 850 Amoroso 4 9730 Apollonio 8 21600 Auanzo da 3 4700 Badoer 1 2000 Baldini 2 1400 Baldzago 1 800 Barbo 1 30 Barboio 2 1050 Bartole 1 1200 Baseo 1 240 Battello 1 70 Benedetti, de 4 3818 Bernardin 1 300 Bertozza 1 200 Bon 1 200 Bonazza 4 1500 Bonifatio 14 17165 55 56 57 z enakim Vpis označuje enak družinski priimek. Vpisana vrednost označuje število družin priimkom. Prvim štirim vpisom z vprašanjem se ni dalo določiti družinske pripadnosti. 0-100 80 0 0-100 135 2 KRONIKA 53 — FLAVIO BONIN: POPIS NEPREMIČNIN V PIRANU IN KAŠTELU LETA 1626, 125-140 Bontempo 1 300 Boru 1 200 Botter 1 200 Bouassin 1 4200 Brazzati 6 5760 Caldana 5 17600 Calleger 1 300 Calugna 1 200 Candido 1 50 Capitolo 1 740 Castro, de 1 2000 Cauazzo 1 2700 Chierego 1 150 Colomban 1 1500 Constantin 3 630 Contento 1 100 Coppo 1 100 Corelich 1 100 Corsi, de 4 6300 Cortese 1 250 Corti 1 250 Creuatin 1 600 Cucagna 2 500 Cusma 6 3808 Dache 1 400 Dardi 1 7618 Deglia 1 1100 Drago 1 200 Dušeno 1 1000 Farna 1 60 Fantin 1 1450 Fauero 1 200 Feron 5 2440 Fonda 11 12845 Fornara 1 50 Fornasan 1 500 Fornasaro 5 3200 Fraiacomo 6 5600 Franceschino 1 50 Francesco 1 30 Furegon 1 5100 Furian 3 2400 Furlan 6 1370 Galafan 1 200 Galdio 1 170 Gali gnana 1 800 Galiotto 1 800 Gattinon 2 1300 Gelfo 2 1200 Giraldi 2 2600 Grego 1 100 Gregoretti 3 2050 Greisan 1 100 Hore, delle 3 760 Iasich 1 140 Ielsa 1 100 Inchiostro 1 50 Indrigo 3 4400 Joia 1 3300 Laura, pok. Antonija 1 200 Lecis 1 162 Loi 3 1400 Longo 1 100 Lucha 1 20 Lugnan 2 1150 Maiola 1 210 Manin 1 100 Manzo 1 200 Manzuto 1 550 Maraspin 4 960 Marazza 5 1420 Marcante 1 1000 Marenzi 4 550 Mattalon 2 750 Medea 1 150 Menega 1 1600 Mista 1 1000 Moro 1 100 Motoso 1 800 Mugisan 1 200 Muner 2 550 Nardo 1 90 Nassinguera 1 300 Paduan 1 500 Paiaro 1 110 Palaiera 1 200 Parenzan 2 420 Passamani 1 300 Pauanello 2 880 Pelizzaro 2 380 Pellanda 1 400 Pertula 3 300 Petener 1 1000 Pettronio 26 27697 Pezench 1 200 Piane 1 510 Picinini 1 1600 Pierobon 2 2030 Pitacho 10 12880 Pitor 1 100 Pizogrum 1 200 Plaisseri 1 100 Pollesin 1 6230 Poluini 1 1000 Ponte 1 400 Ponterba 1 200 Potocho 4 1200 Pozo 5 940 Predanzan 7 2515 Pretto, de 16 28848 136 S3 & 2 KRONIKA. FLAVIO BONIN: POPIS NEPREMIČNIN V PIRANU IN KAŠTELU LETA 1626, 125-140 Pustrizza 2 420 Radiuo 3 3850 Raualico 5 2420 Regudeo 1 100 Rigo 1 300 Rizzo 2 260 Rosan 1 40 Rosseta 1 2000 Rosso 3 481 Rotta 2 7500 Ruzzier 7 4140 Salo 3 2360 Saluore 1 200 Saracho 1 4000 Sardo, de 2 1100 Sarton 1 100 Sartor 1 400 Schelich 1 150 Schiauon 1 130 Schiavuzzo 2 780 Sebastian 5 3450 Senno 2 3600 Seso 1 550 Sibini 1 100 Sittin 1 100 Sola 1 400 Spadaro 5 4380 Spinel 1 30 Taiapietra 2 350 Tamato 1 230 Tamburlin 1 400 Tarazzer 1 20 Taxe 1 400 Tentil 1 400 Testa 1 7000 Tisana 5 1190 Tiso 1 800 Tomasin 1 450 Tome 1 1200 Torre 3 2750 Trani 8 2570 Trentinol 1 100 Trevisan 1 30 Turcho 2 450 Valese 4 1100 Vallon 1 50 Varin 2 540 Vena 1 50 Venier 3 19500 Ventura 2 1500 Verginella 1 200 Veronese 1 250 Verzi 1 250 Vidal 9 6880 Viezzoli 13 5460 Visin tin 1 550 Viuiani 2 1220 Volpe 1 110 Zan Grando 3 3500 Zan Maria 1 50 Zanatti 1 1000 Zanmarin 3 1360 Zanoli 1 1500 Zanton 1 300 Zarrotti 1 900 Zauha 1 3000 Zebon 1 1100 Zorzi, di 1 400 Zuane, de 1 600 Zucha 1 500 SKUPAJ 463 400347 Tabela 7: Vrednost nepremičnin po posameznih družinah v Kaštelu (v dukatih). Družina St. Vsote Agnoli 2 260 Albini 1 226 Apollonio 3 7300 Arzentin 1 90 Auanzo de 6 2990 Baldin 1 200 Barbo 1 60 Benedetti de 1 1500 Benetto de 1 2400 Bergoz 1 30 Bertolo 1 40 Bertozzi 1 400 Bianchi 2 2230 Bonazza 2 400 Bonifatio 6 3500 Bouasin 1 1200 Brazzati 2 1440 Brech 1 40 Brendan 1 100 Buslecha 1 40 Caizza 1 56 Caldana 1 3000 Calugno 3 200 Canpagna 1 200 Capeller 1 550 Carlino 1 120 Castro de 1 350 Cauarlin 1 60 Chirico 1 600 Chreuatin 1 80 Clobuzar 1 200 Collandi 1 150 Constantin 2 750 Contento 2 260 137 2 KRONIKA 53 — FLAVIO BONIN: POPIS NEPREMIČNIN V PIRANU IN KAŠTELU LETA 1626, 125-140 Corsi 3 1000 Cortese 1 500 Corti 1 200 Crai 1 250 Cucagna 1 200 Cusma 1 30 Dardi 1 4500 Dobrouaz 1 10 Dragbo 1 200 Fauero 2 480 Feran 1 300 Fonda 6 2290 Fornaser 1 250 Fraiacomo 5 6740 Furegon 1 9000 Furlan 1 40 Galba 1 60 Gasperini 1 400 Getro 1 200 Giraldi 2 500 Gladio 1 150 Graisana 1 180 Iachin 1 125 Inchiostro 1 300 Indrigo de 1 3000 Isolan 1 100 Jochin 1 100 Loi 2 220 Lucha 1 100 Lugnan 1 100 Manzuto 1 150 Marazza 1 200 Masiera 1 150 Michiza 1 30 Montonese 1 100 Moretto 1 400 Nessa 1 80 Padoan 1 200 Pellegrini 1 2500 Pertanauich 2 80 Pettener 1 1100 Petronio 14 10520 Pierobon 3 2600 Pinguin tin 2 213 Pistor 1 420 Pitacho 5 4870 Pocecho 1 30 Potocho 2 1000 Pozzo 2 2887 Predanzan 2 660 Pretto 1 130 Rabusin 1 60 Raualico 1 500 Raunichardi 1 100 Rip 1 130 Riper 1 70 Romacod 2 115 Rossignol 2 340 Rosso 1 380 Rotta 1 4460 Ruzzier 1 300 Saluori 1 300 Saracha 2 1300 Scattiuera 1 66 Schiavuzzo 4 840 Sebastian 1 200 Sebo 3 340 Selesinich 1 200 Seuchurchio 1 500 Simonetto 1 60 Sinchovich 2 440 Spadaro 2 1680 Stancich 1 50 Sterzai 1 130 Stipane 3 860 Stornu 1 50 Stranizza 1 100 Such 1 300 Taiapietra 6 1800 Tama 1 120 Tamburlin 2 150 Tanin 1 100 Tarazer 3 530 Tisana 1 350 Torazzelli 2 3400 Torre 1 2500 Trani 2 1600 Trauich 1 50 Triconbrech 1 100 Triuisan 1 40 Valese 1 1000 Varin 2 330 Vatta 2 1300 Verne 1 120 Vidal 4 1300 Viezzoli 6 1440 Vigna 1 100 SKUPAJ 234 123498 Zaključek Občinski popisovalci so v 18 dneh (v obdobju med 8. in 11. marcem, med 13. in 22. marcem, med 25. in 27. marcem ter nato 23. septembra 1626) popisali 697 družinskih nepremičninskih posesti v Piranu in Kaštelu. V popisu niso zajeli premične posesti (denar, zlatnino, ladje, umetniška dela, živino itd.). Skupna vrednost vseh popisanih nepremičnin je bila ocenjena na 526.800 dukatov. Nepremičnine s področja Pirana so bile ocenjene na 138 S3 & 2 KRONIKA. FLAVIO BONIN: POPIS NEPREMIČNIN V PIRANU IN KAŠTELU LETA 1626, 125-140 406.533, s področja Kaštela pa na 120.267 dukatov. Seveda je bila večina nepremičnin na področju Kaštela last piranskih meščanov. Sam popis daje le delno podobo premoženjskega stanja družin, saj manjka vrednost premičnega premoženja. Iz popisa pa je vendarle razvidno, da je le trinajst najbogatejših družin posedovalo nepremičnine vredne nad 5.000 dukatov, kar je v primerjavi z Benetkami, kjer so bogatejše družine imele nad 100.000 dukatov vredne nepremičnine, relativno malo. VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIRI SI PAK - Pokrajinski arhiv Koper KP 299, Družinski arhiv Gravisi, t.e. 4, a.e. 9/1, Amministrazione. KP 307, Družinski arhiv Petris, t.e. 1. SI PAK PI - Pokrajinski arhiv Koper, enota Piran PI, Colleggio dei XX. del Sal. PI 9, Občina Piran, Kodeksi, Vicedominska knjiga 1612-1656. PI, Beneško obdobje, t.e. 2, Prepisi in kopije dokumentov 1421-1610. PI, Beneško obdobje, t.e. 3, Popis imetja piranskih meščanov iz leta 1626. PI, Repertorium. LITERATURA IN OBJAVLJENI VIRI AMSI (Atti e memorie della Societi istriana di archeologia e storia patria): vol. VI, Parenzo: Societä istriana di archeologia e storia patria. Tipografia Gaetano Coana, 1890. AMSI, vol. X., Parenzo: Societä istriana di archeologia e storia patria. Tipografia Gaetano Coana, 1895. AMSI, vol. XI, Parenzo: Societä istriana di archeologia e storia patria. Tipografia Gaetano Coana, 1896. AMSI, vol. XII, Parenzo: Societä istriana di archeologia e storia patria. Tipografia Gaetano Coana, 1897. AMSI, vol. XIII, Parenzo: Societä istriana di archeologia e storia patria. Tipografia Gaetano Coana, 1898. AMSI, vol. XVI, Parenzo: Societä istriana di archeologia e storia patria. Tipografia Gaetano Coana, 1900. Barocchi, Roberto: II Carso da Ressel a oggi. Prispevek v katalogu /ose/ Ressel, Un inventore a Trieste. Trieste, 1993. Beltrami, Daniele: Storia della popolazione di Ve-nezia alia fine del secolo XVI alia caduta della Repubblica. Venezia, 1954. Bertoša, Miroslav: Mletačka Istra u XVI i XVII stolječu. Pula, 1986. Caprin, Giuseppe: Marine Istriane. Trieste, 1905. Darovec, Darko: Davki nam pijejo kri. Koper : Univerza na Primorskem : Znanstveno-raziskovalno središče Koper : Zgodovinsko društvo za južno Primorsko (Knjižnica Annales Majora), 2004. De Franceschi, Carlo: LTstria. Parenzo, 1879. Gestrin, Ferdo: Trgovina slovenskega zaledja s primorskimi mesti od 13. do konca 16. stoletja. Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1965. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev: Zgodovina agrarnih panog 1, Agrarno gospodarstvo. Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1970. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev: Zgodovina agrarnih panog 2, Družbena razmerja in gibanja. Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1980. Hocquet, Jean-Cloude: Denaro, navi e mercanti a Venezia. Roma : Lipa, 1999. Kramar, Janez: Izola mesto ribičev in delavcev, Koper : Lipa, 1988. La Provincia VIII, No. 22, str. 1555 iz 16. 11. 1874. Me Neill, William H.: Venezia il Cardine d'Europa 1081-1797. Roma, 1979. Mihelič, Darja: Socida v Piranu od 1280 do 1340. V: Mikeln, Tone (ur.): Slovensko morje in zaledje 2/3, Koper : Lipa, 1979. Mihelič, Darja: Agrarno gospodarstvo Pirana od 1280 do 1340. Zgodovinski časopis, 38/3, Ljubljana : Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 1984, str. 193-224. Mihelič, Darja: Neagrarno gospodarstvo Pirana od 1280-1320. Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1985. Mihelič, Darja, Mihelič, France, Pocajt, Jasna: Piran mesto in ljudje pred sto leti. Koper : Zgodovinsko društvo za južno Primorsko (Knjižnica Annales 12), 1996. Ogrin, Darko: Podnebje slovenske Istre. Koper : Knjižnica Annales 12, 1996. Pahor, Miroslav: Statuti mesta Piran, Izole in Kopra. Kronika, 5, 1957, str. 123-134. Paruta, Lorenzo: Leggi Statutarie per il buon go-verno della Provincia dTstria, 1757. Petronio, Prospero: Memorie sacre e profane dell' Istria. Trieste, 1968. Rajšp, Vincenc, Terpin, Drago: Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787 (1804). 3. zvezek. Ljubljana: Znanstveno raziskovalni center SAZU, Arhiv RS, 1997. Raukar, Tomislav, Petricioli, Ivo, S veleč, Franjo, Peričič, Sime: Zadar pod mletačkom upravom 1409-1797 Zadar : Filozofski fakultet Zadar, 1987. 139 2 KRONIKA 53 — FLAVIO BONIN: POPIS NEPREMIČNIN V PIRANU IN KAŠTELU LETA 1626, 125-140 ^^ Censimento dei beni immobili a Piran (Pirano) e Kaštel (Castelvenere) nel 1626 Dall'inizio del XVI secolo 1'economia veneziana cominciö a decadere a causa delle conquiste turche e, in misura ancora maggiore, della concorrenza spagnola e portoghese nel commercio marittimo. I predoni e i pirati turchi e dell'Africa settentrionale attaccavano spesso non solo 1'esercito regolare ma anche i possedimenti e le navi commerciali vene-ziane. Gli attacchi ebbero pesanti conseguenze per il giä duramente provato commercio marittimo, che cercava di nascosto nuove rotte commerciali e nuovi continenti per trasferire i suoi centri sulla costa atlantica. In conseguenza degli attacchi degli Uscochi la situazione politica peggiorö anche nei territori piü vicini a Venezia. A causa della perdita dei guadagni derivanti dal commercio con il Levante, la Serenissima aumentö il controllo sulle proprie province che sorgevano nelle sue immediate vicinanze, e quindi anche sul-l'Istria. L'agricoltura, altre alia produzione di sale e alia pesca, rappresentava nel periodo in esame una delle attivitä economiche piü importanti dell'Istria nord-occidentale. Particolarmente sviluppate erano la viticoltura e la coltivazione degli olivi, in misura minore anche dei cereali e della frutta. II legno di quercia dei boschi istriani veniva utilizzato a Venezia per la costruzione di navi e per l'edilizia (pali per le fondamenta). Nella cantieristica erano ap-prezzati anche altri tipi di legno, utilizzati inoltre per il riscaldamento. L'ampiezza delle superfici agricole coltivabili era limitata dalle caratteristiche naturali (orografiche) del territorio, dal grado raggiunto di tecnica di coltivazione (attrezzi e altri strumenti) e dalla densitä di popolamento, che in Istria, a causa della malaria, della peste e delle guerre, era molto discontinua. Poiche mancava chi si potesse dedicare al lavoro, i campi erano invasi dalla gramigna. I governatori veneziani cercarono di ovviare al problema con il trasferimento di manodopera, soluzione rivelatasi fallimentare nella maggior parte dei casi. Gli "addetti al controllo" veneziani, dopo aver analizzato lo stato dell'economia in Istria, elabora-rono delle proposte di miglioramento, che furono cambiate continuamente fino al crollo della Serenissima, il che significa che non ottennero il risul-tato voluto. Ai podestä e agli amministratori locali fu ordinato di tenere con cura i libri commerciali e contabili, di operare un censimento della popola-zione, delle saline e dei possedimenti. I dati cosi ottenuti contribuirono alia valutazione del reale stato dell'economia e a determinare l'ammontare delle tasse. Negli anni trenta del XVII secolo si contarono a Piran (Pirano) 3500 abitanti, a Kastei (Castelvenere) 187. In base al censimento della popolazione effet-tuato nel mese di maggio del 1623, Koper (Capo-distria) aveva 4065 abitanti, Izola (Isola) 1549. Nell'Archivio Regionale di Koper - Capodistria, unitä di Piran - Pirano e conservato il censimento del 1626 delle famiglie e degli immobili di loro proprietä. Quello degli altri paesi e villaggi Nova vas (Noselo), Padna e Sveti Peter non risulta invece conservato. II censimento comprende tutti gli immobili: case, giardini, pascoli, vigneti, oliveti, saline, ecc. Dal sopra citato censimento non possiamo tut-tavia riconoscere la struttura delle superfici coltivate e la presenza delle differenti colture. II valore complessivo di tutti gli immobili censiti č stato valutato pari a 526.800 ducati. Gli immobili del comprensorio di Piran (Pirano) sono stati valutati 406.533 ducati, quelli del comprensorio di Kastei (Castelvenere) 120.267 ducati, ma questi erano per la maggior parte ovviamente di proprietä dei cittadini piranesi. Dal censimento risulta evidente che soltanto 13 tra le famiglie piü rieche possedevano immobili del valore di piü di 5.000 ducati, il che, in confronto con la situazione di Venezia, le cui famiglie piü rieche ne possedevano per piü di 10.000 ducati, e relativamente poco. 140