obéìn Ormož in Ptuj
LETO: XXV	Ptuj, 13. oktobra 1988
YU ISSN 0042-0778
Številka: 29
VSEBINA
178.	Odlok o določitvi poteka meje med katastrskima občinama Formin in Osluševci ter med katastrskima občinama Bratislave! in Savci
179.	Odlok o pogojih /a odvajanje odpadnih in padavinskih voda na območju občine Ormož
180.	Odlok o potrditvi tržnega reda
181.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pogrebnih svečanostih v občini Ormož
182.	Odlok o spremembi odloka o financiranju in določitvi prispevnih stopenj /a zadovoljevanje skupnih potreb SIS gospodarskih dejavnosti in sklada za spološno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v občini Ormož za obdobje 1988-1990
IZVRŠNI SVET SO PTUJ
183.	Odredba o spremembi odredbe o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ptuj
KRAJEVNE SKUPNOSTI
184.	Tržni red tržnice Ormož
ORGANIZACIJE POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA
185.	Sklep o višini akontacije cene toplotne energije mesta Ptuj in naselja Kidričevo za kurilno sezono 1988/89
178.
Po 4. členu zakona o zemljiškem katastru (Ur. list SRS, št. 16-142/74), 99. b) členu statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/85) in po predhodnem mnenju Republiške geodetske uprave št. 45/G-36/2-88 je Skupščina občine Ormož na sejah zbora združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 27. septembra 1988 sprejela
ODLOK
o določitvi poteka meje med katastrskima občinama Formin in Osluševci ter med katastrskima občinama Bratislave! in Savci
1.	člen
S tem odlokom se z določitvijo poteka med katastrskimi občinami, kot posledica izvajanja kmetijskih prostorsko-ureditvenih operacij, medsebojno uskladijo in določijo območja katastrskih občin Formin in Bratislavci v občini Ptuj ter katastrskih občin Osluševci in Savci v občini Ormož.
2.	člen
Med katastrsko občino Formin v občini Ptuj in katastrsko občino Osluševci v občini Ormož se na novo določi meja na odseku, ki poteka od sečišča občinske meje z odvodnim kanalom HE Formin proti zahodu pri njegovi meji na levem bregu do zahodne meje preliva iz regulirane Pesnice, od tu po meji preliva do meje na desnem bregu regulirane Pesnice, nato po tej meji do sečišča z občinsko mejo.
S to novo določeno mejo med katastrskima občinama Formin in Osluševci se:
—	h katastrski občini Osluševci iz katastrske občine Formin priključijo naslednje parcelne številke: 293/2, 294/1, 294/2, 295, 296, 302/2, 303, 304, 305/1, 305/2, 305/4, 305/5, 312/1, 312/2, 312/3, 312/4, 314/2, 314/3, 315/1, 315/2, 316/1, 316/2, 317/1, 318/1, 501/6, 501/10 in 511/14, v skupni površini 6.37.08 ha in
—	h katastrski občini Formin iz katastrske
občine Osluševci priključijo naslednje parcelne številke: 292/2, 293/6, 311/2, 312/3, 312/4, 362/18,	362/19,	362/20,	362/21,	362/22,
362/23,	362/24,	362/25,	362/26,	362/31,
362/33, 362/35, 429, 430, 431/5, 448/6, 448/7, 448/11,	448/12,	448/14,	448/15,	448/17,
448/18,	448/19,	448/23,	448/24,	448/25,
448/26,	448/27,	448/29,	448/31,	448/32,
448/33, 448/34 in 450/2 v skupni površini 6.27.74 ha.
Območje katastrske občine Formin se po tej spremembi zmanjša za 934 m' območje katastrske občine Osluševci pa poveča za 934 m'.
3.	člen
Med katastrsko občino Bratislavci v občini Ptuj in katastrsko občino Savci v občini Ormož se meja na novo določi po desnem bregu reguliranega Savskega potoka na odseku od meje med katastrskima občinama Rucmanci in Savci do ceste Polenšak —Savci.
S to novo določeno mejo med katastrskima občinama Bratislavci in Savci se:
h katastrski občini Bratislavci iz katastrske občine Savci priključijo naslednji deli parcelnih številk: 7, 1253/1, 1254/2 in 1544/1, v skupni površini 0,50,26 ha in
— h katastrski občini Savci iz katastrske občine Bratislavci priključijo naslednji deli parcelnih številk: 144, 151, 150, 152/1, 152/2, 153/1 in 579 v skupni površini 0.37.46 ha.
Območje katastrske občine Bratislavci se po tej spremembi poveča za 1280 m', območje katastrske občine Savci pa zmanjša za 1280 m'.
4.	člen
Zaradi sprememb navedenih v 2. in 3. členu tega odloka se območje občine Ormož zmanjša za 346 m1, območje občine Ptuj pa poveča za
346 m'.
5.	člen
Grafični prikaz poteka med katastrskimi občinami in je sestavni del tega odloka in je na vpogled pri Geodetski upravi Občin Ormož in Ptuj.
6.	člen
Za izvedbo tega odloka v geodetskih evidencah skrbita Geodetski upravi v občini Ormož in Ptuj, za izvedbo v evidencah zemljiške knjige pa enoti Temeljnega sodišča Maribor v Ormožu in Ptuju.
7.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi meje med katastrsko občino Savci in katastrsko občino Bratislavci, objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, št. 1/86.
8.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, veljati pa začne osmi dan
po tem, ko sta ga v enakem besedilu sprejeli in objavili skupščini obeh občin.
Številka: 45-1/88
Ormož, dne 27.septembra 1988
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Milan RITONJA, s. r.
179.
Po 41. členu zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) in 3., 25. členu zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85, 21/86 in 47/87) ter 100. členu statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/85) je Skupščina občine Ormož, na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 27. 9. 1988 sprejela
ODLOK
o pogojih za odvajanje odpadnih in padavinskih voda na območju občine Ormož
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta odlok ureja pogoje za odvajanje odpadnih in padavinskih voda, naprave uporabnikov in upravljalcev, pogoje priključitve na javno kanalizacijo, predvsem v upravljanje kanalizacijskih naprav, meritev in obračun odvoda odpadne vode, prekinitev odvajanja odpadne vode, ukrepanje v izrednih razmerah, obveznosti upravljalcev in uporabnikov, kazenske določbe, prehodne in končne določbe.
2.	člen
Uporabniki odvajanja odpadnih in padavinskih voda po tem odloku so fizične in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javnih vodovodov ali iz lastnih vodovodov in koristijo za odvajanje vode javno kanalizacijo. Upravljalci javne kanalizacije so komunalne organizacije združenega dela oziroma krajevne skupnosti, ki gospodarijo z. javno kanalizacijo za odvod odpadne in padavinske vode na območju občine Ormož.
3.	člen
Upravljalec javne kanalizacije je dolžan sprejeti pravilnike o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav, s katerimi gospodari. Ti pravilniki vsebujejo podrobnejša navodila in tehnične normative za gradnjo, priključevanje, uporabo in .vzdrževanje z namenom, da se poe-
noti izvedba in doseže zanesljivo delovanje. Pravilniki morajo biti usklajeni z zakoni, predpisi in pravilniki zveznih in republiških organov, odloki občinske skupščine,.ki se nanašajo posredno ali neposredno na to dejavnost in pravilnikom, ki ga sprejmeta Splošno združenje komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Slovenije in Zveza komunalnih skupnosti Slovenije.
II.	NAPRAVE UPORABNIKOV IN IZVAJALCEV
4.	člen
Odvajanje odpadne in padavinske vode na celotnem naselitvenem prostoru občine Ormož je razdeljeno na:
I.	odvajanje prek javne kanalizacije^
II.	odvajanje preko objektov in naprav kanalizacije, ki niso vključene v javno kanalizacijo.
Odvajanje odpadne in padavinske vode je lahko izvedeno v mešanem ali ločenem sistemu. Naprave uporabnikov so kanalizacijski priključki in interna kanalizacijska mreža s pripadajočimi objekti in napravami. Naprave upravljalcev so magistralno, primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje s pripadajočimi objekti in napravami.
5.	člen
Naprave in objekti uporabnika so:
a)	kanalizacijski priključek, ki poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do prvega revizijskega jaška za parcelno mejo uporabnikov,
b)	interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v objektu in do zadnjega revizijskega jaška pred parcelno mejo uporabnikov.
6.	člen
Naprave in objekti upravljalca so:
ekundarno omrežje in naprave: kanalski vodi mešanega in ločenega kakega sistema, ki rabijo za neposredno pričevanje porabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju (industrijsko območje, turistično območje, manjše naselje),
—	črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode na sekundarnem omrežju,
—	naprave za čiščenje odpadne vode v posameznem stanovanjskem ali drugem območju (industrijsko območje, turistično območje, manjše naselje),
—	črpališče za prečrpavanje odpadne in padavinske vode na sekundarnem omrežju,
—	naprave za čiščenje odpadne vode v posameznem stanovanjskem ali drugem območju (industrijsko območje, turistično območje, manjše naselje);
Za primarno omrežje in naprave:
kanalski vodi za odvajanje odpadne in padavinske vode iz dveh ali več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselij (industrijskih območij, turističnih obmo-
iij),
črpališče za prečrpavanje odpadne in padavinske vode iz več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja, v industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših naseljih,
—	naprave za čiščenje odpadne vode za več stanovanjskih in drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območij, turističnih območij, manjših naselij),
—	magistralno omrežje in naprave, ki zajema omrežje in naprave, ki so regijskega ali medregijskega pomena in sicer:
kanalski vodi za odvajanje odpadne in padavinske vode,
—	črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode,
—	črpališče za prečrpavanje odpadne in padavinske vode na magistralnem omrežju,
—	centralne čistilne naprave.
Naprave in objekti javne kanalizacije so osnovna sredstva upravljalca.
7.	člen
Naprave in objekti za odvajanje odpadne in padavinske vode so glede na 5. in 6. člen zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82):
a)	naprave in objekti individualne rabe,
b)	naprave in objekti skupne rabe.
Naprave in objekti za odvod padavinske vode so skupne rabe, ostale naprave in objekti pa so individualne rabe.
Za naprave in objekte skupne rabe ima upravljalec pravico in dolžnost pokrivanja stroškov amortizacije, vzdrževanja in obratovanja in virov, ki jih komunalna skupnost sprejme za naprave in objekte skupne rabe.
III.	POGOJI PRIKLJUČITVE NA JAVNO KANALIZACIJO
8.	člen
Pred priključitvijo uporabnika na javno kanalizacijo je le-ta dolžan opuščene greznice izprazniti, očistiti in dezinficirati, upravljalcu pa omogočiti nadzor.
9.	člen
Upravljalec je dolžan dopustiti priključitev, če uporabnik vloži zahtevek in to dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije. V primeru, da razmere ne dovoljujejo priključitve uporabnika, je upravljalec dolžan uporabnika seznaniti o razmerah in pogojih, pod katerimi bi bila priključitev mogoča.
Za uporabnike, ki se zaradi tehničnih pogojev ne morejo priključiti (upravljalec), organizira odvoz fekalij iz greznic po potrebi.
10.	člen
Upravljalec izdaja soglasja k zbirni karti komunalnih vodov, k prostorskim izvedbenim načrtom, k lokacijskim dovoljenjem na območju, kjer ni sprejetega izvedbenega načrta h gradbenim dovoljenjem, k uporabnim dovoljenjem in za začasne priključke po postopku in v obliki, ki jo določa pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi naprav, ki jih upravlja.
11.	člen
Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev soglasja po 10. členu tega odloka ali pred priključitvijo objekta naslednjo dokumentacijo:
a)	soglasje za pridobitev lokacijskega dovoljenja:
—	lokacijsko dokumentacijo, >
—	situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
opis specifičnosti gradnje s predvidenim odvajanjem odpadne in padavinske vode,
b)	soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja:
—	lokacijsko dovoljenje,
podatke o tehnološkem .postopku in odpadkih oziroma nevarnih snoveh v proizvodnji,
projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja,
detajl izvedbe priključkov na javno kanalizacijo,
podatke o tehnološkem postopku in odpadkih oziroma nevarnih snoveh v proizvodnji,
—	pri odvajanju industrijskih odpadnih voda. ki zahtevajo predhodno čiščenje, je potrebno predložiti ustrezne projekte,
c)	pred priključitvijo:
—	gradbeno dovoljenje,
—	geodetski posnetek objekta,	,
—	izjava o skladnosti gradnje s projektom,
—	na zahtevo upravljalca izjavo o vodotes-nosti interne kanalizacije,
—	soglasje za prekop cestišča,
—	pogodba o priključitvi na javno kanalizacijo
—	soglasje lastnikov oziroma uporabnikov parcel, prek katerih bo potekal priključek.
12.	člen
Upravljalec je dolžan dopustiti priključitev v obliki in postopku, ki je obdelan v pravilniku o tehnični izvedbi in uporabi naprav, ki jih upravlja, ko je uporabnik izpolnil vse pogoje soglasij, poravnal vse obveznosti in predložil vso potrebno dokumentacijo.
13.	člen
Vsa dela na javni kanalizaciji in priključkih nadzira upravljalec.
14.	člen
V primeru, da priključek in neposredno priključitev na javno kanalizacijo izvaja za to usposobljena organizacija, je uporabnik dolžan vsaj 48 ur pred izvedbo neposrednega priključka obvestiti upravljalca.
Obvestilo lahko poda tudi graditelj priključka v imenu uporabnika.
Na podlagi te prijave se uporabnik vpiše v evidenco uporabnikov.
15.	člen
Odjava priključka na javno kanalizacijo je mogoča le v primeru rušenja priključnega objekta. Odjavo priključenega objekta posreduje pisno uporabnik objekta ali organizacija združenega dela, ki objekt ruši, upravljalcu najkasneje 14 dni pred prekinitvijo priključka. Upravljalec je dolžan na osnovi odjave izbrisati uporabnika iz evidence uporabnikov.
16.	člen
Uporabnik je dolžan prijaviti vsako spremembo količine in kvalitete odpadne in padavinske vode upravljalcu.
17.	člen
Uporabnik je dolžan spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne ali padavinske vode.
18.	člen
Upravljalec je dolžan pisno obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javno kanalizacijo.
19.	člen
Kanalizacijski priključek poteka od mesta priključitve, na javno kanalizacijo do prvega revizijskega jaška, ki je lociran neposredno za parcelno mejo objekta. Priključek financira uporabnik.
Pri opravljanju vzdrževalnih del uporabnik ni upravičen do odškodnine za nastalo škodo na zemljišču po katerem poteka priključek.
IV.	PREVZEM KANALIZACIJSKE MREŽE IN NAPRAV V UPRAVLJANJE
20.	člen
Da dosežemo kvalitetno odvajanje odpadne in padavinske vode ter zanesljivo obratovanje in vzdrževanje, se kanalizacijski sistemi predajajo v upravljanje upravljalcu. Pri tem morajo biti izpolnjeni predvsem naslednji pogoji:
—	kanalizacijska mreža in naprave, ki se predajajo, morajo imeti vso investicijsko tehnično dokumentacijo (uporabno dovoljenje, kataster, evidenco priključkov) ter evidenco osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem,
—	izračunani morajo biti stroški obratovanja kanalizacije, ki se predaja in stroški povezani s prevzemom pri bodočem upravljalcu,
—	ocenjen mora biti program sanacije in razvoja,
—	sanacija mora biti vključena v plan razširjene reprodukcije komunalnih naprav komunalne skupnosti,
—	določeni morajo biti pogoji in roki izpolnitve zahtev upravljalca v smislu določil pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javne kanalizacije,
—	določena mora biti cena odvajanja odpadnih in padavinskih voda, ki upravljalcu omogoča nemoteno upravljanje obstoječih in
prevzetih objektov in naprav javne kanalizacije-
21.	člen
Odvedeno odpadno vodo se obračunava v kubičnih metrih.
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo odvedeno vodo v enaki količini in v enakih razdobjih, kot jo plačujejo za porabljeno vodo. Uporabniki, ki vodo uporabljajo iz lastnih vodovodov, plačujejo stroške odvedene vode v količini kot jo načrpajo. Plačila za uporabo javne kanalizacije, ki se meri na način, kot je opisan v tem odstavku, so na podlagi potrdila pristojne kmetijske DO, oproščeni kmetijski proizvajalci, ki uporabljajo vodo za napajanje živine.
Količina porabljene vode se meri z internim vodomerom. Vsi uporabniki z lastnimi vodovodi sklenejo posebno pogodbo z upravljalnem javne kanalizacije o odvajanju vode in načinu meritve odvajanih količin vode.
22.	člen
Določila o namestitvi, pregledih, vzdrževanju in odčitavanju internih vodomerov, ki se uporabljajo pri ugotavljanju odvedene vode, so enaka določilom o namestitvi, pregledih in vzdrževanju obračunskih vodomerov upravljalna javnega vodovoda na tem območju.
23.	člen
Cena kubičnega metra odvedene vode se določa v skladu z določili zakona o komunalnih dejavnostih, zakona o osnovah svobodne menjave dela in z ukrepi ekonomske politike ter politike cen.
V.	PREKINITEV ODVAJANJA ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA
24.	člen
Upravljalen lahko na stroške uporabnika brez odpovedi prekine odvajanje odpadnih in padavinskih voda v naslednjih primerih:
a)	če uporabnik ali njegov pooblaščeni predstavnik pisno zahteva začasno prekinitev odvajanja odpadnih in padavinskih voda,
b)	če ugotovljeno stanje interne kanalizacije ogroža zdravje drugih uporabnikov,
c)	če odpadna voda prekorači dovoljeno količino maščob, kislin, trdnih predmetov, radioaktivnih, strupenih, gorljivih, eksplozivnih, abrazivnih in korozivnih snovi ter drugih škodljivih snovi, ki lahko same ali skupaj z drugimi ogrožajo nemoteno delovanje,
d)	če odpadna voda presega temperaturo 30° C,
e)	če niso izpolnjeni pogoji soglasja za priključitev,
0 če uporabnik ne izpolnjuje obveznosti po pogojih tega odloka,
g)	če uporabnik ravna v nasprotju z navodili, ki zagotavljajo nemoteno obratovanje čistilne naprave,
h)	če izvid vzorca odvedene odpadne ali padavinske vode uporabnika, izdelan pri pooblaščeni organizaciji, izkazuje neustrezno sestavo.
Odvajanje odpadnih in padavinskih voda je prekinjeno, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Za ponovno priključitev mora uporabnik plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve.
Če je nastala škoda na napravah in omrežju javne kanalizacije, je uporabnik dolžan poravnati škodo.
25.	člen
Upravljalec ima pravico prekiniti odvajanje odpadnih in padavinskih voda za krajši čas zaradi vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije. O tem mora predhodno obvestiti uporabnike prek sredstev javnega obveščanja ali direktno.
VI.	IZREDNE RAZMERE
26.	člen
V primeru višje sile, kot so potres, požar, izpad energije, velike okvare, poplave povezane z nalivi, udori in izlitje škodljivih snovi v kanalizacijo ima upravljalec pravico brez nadomestila škode prekiniti odvajanje in padavinske vode. Dolžan pa je uporabnike obvestiti in postopati v skladu s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.
VII.	OBVEZNOSTI IZVAJALCA IN UPORABNIKOV
27.	člen
Zagotavljanje varstva okolja, zaščita vodo-nosnih področij in vodovodov, je primarna pravica in dolžnost tako uporabnikov in upra-vljalcev.
28.	člen
Upravljalec javne kanalizacije ima zlasti naslednje obveznosti:
a)	da skrbi za normalno obratovanje objektov in naprav javne kanalizacije, ki so v njegovem upravljanju in da pravočasno pripravlja plane enostavne ter razširjene reprodukcije,
b)	da ravna skladno z določili pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi naprav, ki jih upravlja ter z njimi seznanja uporabnike,
c)	da redno vzdržuje objekte in naprave javne kanalizacije, ki so v njegovem upravljanju,
d)	da redno kontrolira sestav odpadne vode in delovanje čistilnih naprav,
e)	da obvešča uporabnike o prekinitvah odvajanja odpadnih in padavinskih voda,
f)	da vodi kataster objektov in naprav kanalizacije ter redno usklajuje kataster pri zbirnem katastru Geodetske uprave,
g)	da skrbi za obračun odvedene vode,
h)	da ažurno izdaja soglasje in omogoča priključitev na javno kanalizacijo,
i)	da organizira odvajanje odpadne vode v izrednih razmerah in v nastopu izrednih razmer pravočasno poroča pristojnim organom,
j)	da obračunava amortizacijo in vodi ostale poslovne knjige,
k)	da sistematično pregleduje objekte in naprave kanalizacije in ugotavlja stanje,
i)	da organizira zaščito važnih objektov,
m)	da skrbi za normalno obratovanje javne kanalizacije,
n)	da nadzira gradnjo objektov in naprav javne kanalizacije.
29.	člen
Uporabniki imajo predvsem naslednje obveznosti :
a)	da vlagajo vloge in ustrezno dokumentacijo za priključitev,
b)	da gradijo objekte in naprave interne kanalizacije, skladno z odobreno tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem upravljalca,
c)	da omogočajo preglede interne kanalizacije in sestavo odpadne vode,
d)	da redno vzdržujejo interno kanalizacijo, priključek interne čistilne naprave in vodijo dnevnik obratovanja posamezne interne čistilne naprave,
0 da redno kontrolirajo sestav odpadne tehnološke vode,
i)	da pravočasno opozarjajo na ugotovljene pomanjkljivosti na kanalizaciji,
j)	da javljajo upravljalcu vse spremembe pogojev priključitve,
k)	da redno plačujejo odvajanje odpadne vode na osnovi izdanih položnic in računov.
IX. KAZENSKE DOLOČBE
30.	člen
Z denarno kaznijo od 10.000 do 300,000 din se kaznuje upravljalec javne kanalizacije:
1.	če prekine odvajanje odpadnih in padavinskih voda brez predhodnega obvestila uporabnika (28. člen),
2.	če ne izvede prekinitve odvajanja odpadnih in padavinskih voda sladno z določili 24. člena,
3.	če ne izpolnjuje obveznosti po 28. členu a, b, h, m točke.
V primeru kršitve točke 28. člena pa se z denarno kaznijo od 2.500 do 50.000 din kaznuje tudi odgovorna oseba upravljalca javne kanalizacije.
31.	člen
Z denarno kaznijo od 2.500 do 50.000 din se kaznuje za prekrške uporabnik, pravna ali fizična oseba:
1.	če se ne priključi na javno kanalizacijo in za to obstojajo pogoji,
2.	če se priključi na javno kanalizacijo brez soglasij,
3.	če ne izpolnjuje obveznosti po 29. členu tega odloka.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
32.	člen
Upravljalec javne kanalizacije je dolžan pravilnike iz 3. člena tega odloka sprejeti v roku treh mesecev po uveljavitvi odloka.
33.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna služba Uprave za inšpekcije občin Ormož in Ptuj.
Delavci upravljalca so dolžni o kršitvah tega odloka obveščati pristojni organ iz prvega odstavka tega člena.
34.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 324-2/87
Ormož, dne 27. 9. 1988
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Milan Ritonja, s. r.
180.
Po 35. členu zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77 in 29/86), 3., 25. in 241. členu zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85, 21/86 in 47/87) ter 100. členu statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/85) je Skupščina občine Ormož na sejah zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela, dne 27. 9. 1988 sprejela
ODLOK
o potrditvi tržnega reda
1.	člen
Skupščina občine Ormož potrjuje tržni red, ki gaje dne 12. 5. 1988 na svoji 12. seji sprejel svet Krajevne skupnosti Ormož ob soglasju Samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Ormož z dne 9. 9. 1988.
2.	člen
Z denarno kaznijo od 10.000 din do
1,000.000 din se kaznujejo za prekršek pravna oseba, ki krši tržni red, s tem da:
1.	prodaja blaga izven prodajnih prostorov (I. člen tržnega reda),
2.	prodaja blaga, ki ga ni dovoljeno prodajati (27. člen tržnega reda),
3.	prodaja v nasprotju z 18. členom tržnega reda,
4.	nima blaga slabše kakovosti označenega z oznako slaba kakovost oziroma druga ali tretja klasa,
5.	prodajnega blaga ne meri oziroma tehta v enotah in merilih, ki so predpisana za urejanje določene vrste blaga (25. člen tržnega reda),
6.	nima prodajnega mesta označenega v skladu s 3. odstavkom 12. člena tržnega reda.
Z denarno kaznijo od 10.000 do
1,000.000 din se kaznuje posameznik v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, ki stori prekršek od I . do 6. točke tega člena ali če nima obrtnih izdelkov izdelanih v mejah predpisov za njihovo izdelavo oz. prodajo.
Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek od I do 6. točke 1. odstavka tega
Z denarno kaznijo od 5.000 do 10.000 din se kaznuje posameznik, ki stori prekršek od 1. do 6. točke I. odstavka tega člena.
3.	člen
Z denarno kaznijo od 10.000 do
1,000.000 din se kaznuje upravljalec tržnice in ostalih prodajnih mest v občini, če:
1.	ne razporeja in oddaja prodajnih mest v najem oz. uporabo (8. člen tržnega reda),
2.	če ne omogoča uporabe prodajnih mest v skladu s tržnim redom (6. člen tržnega reda),
3.	ne ureja, neredno vzdržuje in ne razširja komunalnih in drugih naprav in potrebnih pripomočkov, ki jih ima v upravljanju (4. in 32. člen tržnega reda),
4.	ne nudi pristojnim inšpektorjem, ki so na službeni dolžnosti ustrezne pomoči pri njihovem delu (4. in 32. člen tržnega reda),
5.	ne skrbi za kvaliteto blaga, ne izloča iz prodaje blaga, katerega prodaja ni dovoljena (8. alinea 4. člena tržnega reda).
4.	člen
Z denarno kaznijo 20.000 din se kaznuje za prekršek takoj na mestu posameznik, ki krši tržni red, s tem da:
j. ne plača upravljalen storitve po veljavnem ceniku (34. člen tržnega reda),
2.	prodaja blago izven poslovnega časa (16. člen tržnega reda),
3.	ni dokazila o lastni proizvodnji (20. člen tržnega reda),
4.	prodaja prehrambno blago s tal, obeša predmete na streho stojnice ali zidove zgradb, nima prodajne mize ali stojnice pokrite s PVC pregrinjalom (7. in 22. člen tržnega reda),
6.	nima prodajnega mesta primerno zaščitenega, ne skrbi za osebno higieno, krši javni red in mir (19., 30. in 31: člen tržnega reda),
7.	prodaja mesa (9. člen tržnega reda),
8.	ni zdravstveno pregledan (19. člen tržnega reda),
9.	ni primerno oblečen (19. člen tržnega reda),
10.	prodaja sadja, ki ni primerno za neposredno porabo, ali ima lastnosti, ki niso v skladu z 9. členom pravilnika o kakovosti sadja, vrtnin in gob (27. člen tržnega reda),
11.	prodaja gobe in zdravilna zelišča, ki ne izpolnjujejo pogojev iz pravilnika o kakovosti sadja, vrtnin in gob (27. člen tržnega reda),
12.	na zahtevo kupca ne izmeri prodanega blaga z ustreznim kontrolnim merilom (25. člen tržnega reda),
13.	ne zapusti prodajnega mesta, ko je prodal svoje blago, ne vzdržuje reda na prodajnem mestu, ne odstrani odpadkov, embalaže in neprodanega blaga, zapušča svoje prodajno mesto v času, ko ima blago razstavljeno, uporabo prodajnega mesta odstopi drugemu (16. člen, 29. člen. 30. člen, 14. člen tržnega reda).
Z denarno kaznijo 50.000 din se kaznuje za prekršek iz 1. do 13. točke tega člena odgovorna oseba pravne osebe in posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.
5.	člen
Denarne kazni iz 1. Odstavka 4. člena izterjajo takoj na mestu pristojne inšpekcijske službe.
6.	člen
Prodajna mesta izven območja mesta Ormož se določijo po posebnih lokacijskih postopkih
na predlog posamezne krajevne skupnosti, ki je hkrati bodoči upravljalec teh prodajnih mest. Prodajna mesta so lahko locirana le v centrih posameznih krajevnih skupnosti v občini.
V Ormožu lahko občasno prodajajo blago trgovski lokali pred svojimi poslovnimi prostori.
Na teh prodajnih mestih so prodajalci dolžni skrbeti za red in snago, tako kot je to določeno v 29. in 30. členu tržnega reda tržnice Ormož.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 330-1/88
Ormož, dne 27. 9. 1988
Predsednik
Skupščine občine Ormož Milan Ritonja, s. r.
181.
Po 3. in 25. členu zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in 42/85) 100. členu statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/85) je Skupščina občine Ormož na sejah zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela, dne 27. 9. 1988 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o pogrebnih svečanostih v občini Ormož
1.	člen
Spremeni se 7. člen odloka o pogrebnih svečanostih v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 12/76), tako da se glasi:
»Pogrebni sprevod vodi vodja pogrebnih svečanosti, ki skrbi za medsebojno koordinacijo in nemoteno potekanje pogrebnih svečanosti do popolnega zasutja groba.
Na čelu sprevoda sta zastavonoša in vodja pogrebnih svečanosti.
Zastavonoša nosi slovensko zastavo z žalnim trakom oziroma zastavo narodnosti, kateri je pokojnik pripadal.
Za zastavonošem si sledijo: znamenje pokojnika, ki ostane na pokojnikovem grobu, prapori, odlikovanja in priznanja, venci, godba, pevci, moški udeleženci pogreba, pogrebni voz s krsto, najožji svojci in nato ostali udeleženci pogreba.
Prostor od koder naj gredo zastavonoše in praporščaki, določi krajevna skupnost za svoje območje in je mesto začetka sprevoda v skladu s 4. členom odloka.
Cerkvena obeležja se razvrstijo tik pred predstavnikom verske skupnosti, če je navzoči, ki gre skupaj s svojimi pomočniki pri obredu neposredno pred krsto pokojnika.«
2.	člen
Spremeni se 8. člen, tako da se glasi:
»Kadar se organizirano udeleže pogrebnega obreda uniformirani pripadniki JLA, teritorialne obrambe, civilne zaščite, milice, gasilcev in lovcev, se ti razporedijo na čelu sprevoda za zastavo, pokojnikovem znamenju in prapori.«
3.	člen
9.	člen odloka se črta.
4.	člen
V	I. odstavku 16. člena se znesek 200 din nadomesti z zneskom 5.000 in znesek 5.000 din z zneskom 50.000 din.
V	2. odstavku 16. člena se znesek 50 din nadomesti z zneskom 1.000 din in znesek 1.000 din z zneskom 15.000 din.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 352-3/87 Ormož, dne 27. 9. 1988
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Milan RITONJA, s. r.
182.
Po 40. členu zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 49. členu zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 2/88 — prečiščeno besedilo), 36. členu zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 2/76), 290. členu zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82) in 100. členu statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/85), je Skupščina občine Ormož na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 27. 9. 1988 sprejela
odlok
o spremembi odloka o financiranju in določitvi prispevnih stopenj za zadovoljevanje skupnih potreb SIS gospodarskih dejavnosti in sklada za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v občini Ormož za obdobje 1988—1990
I.	člen
Spremeni se 3. člen odloka o financiranju in določitvi prispevnih stopenj za zadovoljevanje skupnih potreb SIS gospodarskih dejavnosti in sklada za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v občini Ormož za obdobje 1988—1990 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 23-150/88 in Uradni list SRS, št. 28-1962/88), tako da se glasi:
»Sredstva zbrana po prispevnih stopnjah iz
2.	člena tega odloka zavezanci nakazujejo na naslednje žiro račune:
— SIS za cestno in komunalno dejavnost občine Ormož
52410-842-038-4223 — negospodarstvo 52410-842-038-4218 — gospodarstvo za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe.
— Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ormož
52410-842-038-1835 — negospodarstvo 52410-842-038-1814 — gospodarstvo za potrebe solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu občine Ormož.
— SIS za varstvo pred požarom občine Ormož
52410-842-038-427 — gospodarstvo in negospodarstvo za izvajanje programa požarne varnosti.
— Sklad za financiranje SLO in DS občine Ormož
52410-842-038-6441 — negospodarstvo 52410-842-038-6420 — gospodarstvo za uresničevanje programov splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
2.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj in Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od I. julija 1988 dalje.
Številka: 402-19/88 Ormož, dne 27. 9. 1988
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Milan RITONJA. s. r.
183.
Na podlagi 29. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, štev. 37/85), V. točke Odloka o pristojbinah za zdravstvena spričevala in potrdila ter o kriterijih za določitev pristojbin za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja (Ur. list SRS, št. 43/85 in 46/86) ter 4. člena Odloka o Izvršnem svetu SO Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 2/74), je Izvršni svet SO Ptuj na 129. seji, dne 5/10-1988 sprejel
ODREDBO
o spremembi odredbe o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ptuj
1.	člen
I.	člen Odredbe o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 27/86) se spremeni tako, da glasi:
Za obvezne veterinarsko sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, surovin in odpadkov ter za obvezne preglede klavnih kopitarjev in parkljarjev, perutnine in kuncev ter za dovoljenje za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo se v občini Ptuj plačujejo naslednje pristojbine:
1. Veterinarsko-sanitarni pregledi pošiljk pri nakladanju, razkladanju in prekladanju živali, živalskih proizvodov, surovin in dopadkov a) za kamion do 2 toni	15.360 din
b) za kamion nad 21 ali vagon	26.220 din
c) za kamion z 1-dnevnimi piščanci	5.840 din
č) kosovne pošiljke: — za kopitarje in goveda od kom	7.680 din
— za teleta od kom	2.720 din
— za prašiče in drobnico od kom	2.720 din
— za živo perutnino vsakih začetih 50 kom	3.130 din
— za čebeljo družino	2.600 din
— za meso, mast in drobovino kopitarjev, parkljarjev in perutnino od kg	20 din
— za mesne izdelke, razen konzerv od kg	20 din
— za mesne izdelke MIP	10 din
— za ribe, rake, polže od kg	60 din
— za mlečne izdelke od litra ali kg	10 din
— za jajca od kom	2 din
— za jajčne izdelke od kg	10 din
— za ostale neimenovane živalske proizvode in odpadke od kg	5 din
II. Veterinarsko-sanitarni pregledi pošiljk kopitarjev in parkljarjev, ki se ženejo izven območja občine — od kom	5.400 din
III. Veterinarsko sanitarni pregledi pri nakladanju, razkladanju in prekladanju uvoznih in izvoznih pošiljk živali, živalskih proizvodov, surovin in odpadkov ter semena za umetno osemenjevanje kopitarjev in parkljarjev a) za pošiljko semena	9.710 din
b) za kosovne pošiljke	9.710 din
c) za kosovne pošiljke lovskih turistov — do 2Q kom male divjadi ali 1 kom velike divjadi	22.720 din
— za vsakih začetnih nadaljnih 20 kom male divjadi ali 1 kom velike divjadi	3.900 din
č) kamion do 2 toni	22.080 din
d) kamion nad 21 ali vagon	37.690 din
IV. Veterinarsko sanitarni pregledi klavnih živali a) v klavnicah — za govedo in kopitarje po kom	7.700 din
— za teleta in drobnico od kom	5.260 din
— za prašiče s trihinoskopijo od kom	5.600 din
— za perutnino, staro do 2 mes. od kom.	10 din
— za kokoši od komada	10 din
b) za izdajo napotnice pri zakolu v sili zunaj klavnice — za govedo in kopitarje od kom.	10.810 din
— za teleta, drobnico in prašiče od kom.	8.640 din
c) za izdajo napotnice v hlevu z nepreverjeno ali sumljivo situacijo pred odpremo v klavnico — za govedo in kopitarje od kom	13.330 din
— za teleta, drobnico in prašiče od kom.	10.810 din
— za perutnino po jati	21.630 din
V. Veterinarsko sanitarni pregledi mesa kopitarjev, parkljarjev, perutnine, kuncev, divjadi, jajc, mleka in njihovih izdelkov, medu, rakov, školjk, polžev, žab namenjenih za hrano ljudi a) na kraju proizvodnje in skladiščenja — meso, izvzemši meso iz klavnice v Ptuju od kg	10 din
— mesni izdelki od kg	10 din
— visoka divjad od kom	1.900 din
— divji prašiči, medved od kom	5.600 din
— divji zajci od kom	400 din
— divja perjad od kom	400 din
— meso in izdelki v hladilnici’Slovenja vas od kg	5 din
— jajca od kom	0.05 din
— jajčni izdelki od kg	40 din
— mleko od litra	2 din
— ostalo od kg	90 din
h) na tržnici, preden gredo v promet — meso od kg	140 din
— jajca od kom	20 din
— ribe in ostalo od kg	80 din
— mleko od litra	150 din
— mlečni izdelki od kg ali litra	140 din
VI. Veterinarsko sanitarni pregledi ob pojavu kužne bolezni, če je meso namenjeno za lastno domačo rabo — teleta, prašiči in drobnica za vsako začeto uro	25.800 din
VII. Za veterinarsko sanitarni nadzor klavne perutnine na perut, farmah, predelava divjačine, sejmišč, dogonov, razstav in drugih javnih prireditev, v gospodarskih obratih družbene prehrane in kmečkega turizma za vsako začeto uro pora-
bljenega časa Pristojbine za veterinarsko sanitarni pregled živali na sejmih se obračunavajo s komunalno takso, ki jo pobira upravljalec sejmišča.	25.800 din
Vlil. Dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno porabo —	po hlevskem vzorcu —	po individualnem vzorcu	13.800 din 5.100 din
2. člen
V 3. členu se spremeni zamudnina za vsako začeto uro in znaša 25.800 din.
3. člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 322-2/83-3
Predsednik
Izvršnega sveta SO Ptuj Jože BOTOLI N, s. r.
184.
TRŽNI RED TRŽNICE ORMOŽ
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Tržni red ureja organizacijo in promet s kmetijskimi pridelki in drugimi proizvodi na tržnici v Ormožu, pravice in dolžnosti upra-vljalca tržnice, poslovni čas, tržne površine in prodajna mesta, prodajo blaga, vzdrževanje reda in snage ter pristojbine in druge posebne storitve.
2.	člen
Promet s pridelki in izdelki je na tržnici prost. Opravlja se le po določilih tržnega reda, ki ga določi upravljalec.
II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI UPRAVLJAL-CA
3.	člen
Upravljalec tržnice v Ormožu je Krajevna skupnost Ormož (v nadaljnjem besedilu upravljalec).
4.	člen
Upravljalec tržnice je upravičen in dolžan;
—	skrbeti, da je ureditev in poslovanje tržnice usklajeno z.veljavnimi predpisi,
—	skrbeti za red, snago, odstranjevanje odpadkov in zunanji videz tržnice,
—	skrbeti za zadovoljiv obseg opreme na tržnici in za njeno vzdrževanje,
—	sklepati pogodbe s koristniki tržnih površin in tržne opreme,
—	zaračunavati in pobirati pristojbine za uporabo tržnih površin ter tržne opreme in za druge usluge, ki so vezane na tržno poslovanje,
—	skupno z drugimi organi skrbeti za javni red in mir ter za dobre odnose med uporabniki tržnice,
—	sodelovati s kmetijskimi proizvajalci, organizacijami združenega dela in zasebniki, zaradi čimboljše založenosti tržnice, njene organiziranosti in poslovanja,
—	izločiti iz prodaje tisto blago, katerega prodaja na tržnici ni dovoljena,
—	spremljati založenost, promet in cene na tržnici ter obveščati o tem pristojne organe, po potrebi obveščati uporbnike in kupce o giba-njp cen na drugih tržnicah.
5.	člen
Upravljalec tržnice mora določiti odgovornega vodja tržnice, ki skrbi za izvajanje tržnega reda, drugih predpisov, ki zadevajo poslovanje tržnice in druge naloge, ki so vezane na organizacijo in obratovanje tržnice.
Določiti mora tudi nadzornika, ki:
—	opravlja nadzor nad kakovostjo blaga, merilnimi napravami in cenami,
—	izloča blago, katerega prodaja na tržnici ni dovoljena,
—	skrbi za red in čistočo na tržnih površinah, objektih in opremi,
—	razporeja in odreja prodajna mesta občasnih prodajalcev,
—	zaračunava in pobira tržno pristojbino ter opravlja druga dela, ki mu jih določi upravljalec tržnice.
III.	PRODAJNA MESTA IN PRODAJALCI
6.	člen
Prodajna mesta so:
—	stojnice za prodajo kmetijskih pridelkov, obrtnih in drugih izdelkov,
—	prodajne mize.
7.	člen
Prodaja s tal ni dovoljena.
Izjemoma se smejo na tak način prodajati le tisti izdelki, katerih prodaja je na tak način
običajna (lončarski, sodarski, kolarski, čevljarski predmeti, rože, novoletne jelke, suha roba in drugi podobni predmeti ter kmetijski pridelki za ozimnico, ki so v vrečah in zabojih).
V izjemnih primerih sme upravljalec tržnice dovoliti prodajo tudi na dopolnilnih prodajnih mizah ali prodaja iz vozil, ki jim za ta namen določi prostor.
8.	člen
Upravljalec razporedi stalna in začasna prodajna mesta ha tržnici, tako, da so razvrščena po dejavnosti in stroki.
9.	člen
Prodaja svežega mesa in mesnih izdelkov na tržnici ni dovoljena, na tržnici pa se sme opravljati prodaja žive perutnine.
Upravljalec določi posebno stojnico z nadstreškom, na kateri je dovoljena prodaja mlečnih izdelkov.
10.	člen
Za prodajno mesto, za katerega se zaračunava stojnina in najemnina, se šteje dejansko uporabljena prodajna in manipulativna površina.
11.	člen
Prodajalci na tržnici so stalni in občasni.
Stalni so tisti, ki prodajajo pridelke ali izdelke vse leto, ali vsako leto v sezoni vsaj 3 mesece.
Drugi so občasni prodajalci.
Prodajna mesta dodeli prodajalcem odgovorna oseba upravljalca, in sicer:
—	stalnim prodajalcem za določeno obdobje s pismeno pogodbo, sklenjeno v začetku leta ali pred sezonsko prodajo,
—	občasnim prodajalcem dnevno z ustno pogodbo, katera je sklenjena, ko je prodajalcu dodeljen prostor.
Prodajalec s sklenitvijo ustne pogodbe zaveže, da se bo ravnal po tržnem redu.
12.	člen
Občasni prodajalci lahko rezervirajo prodajno mesto za določen čas, če plačajo pristojbine vnaprej.
Rezervacija mesta se obeleži na viden način z znakom, ki ga zagotovi upravljalec.
Zasebni uporabniki tržnice ali prodajnih mest morajo imeti svoja prodajna mesta vidno označena s svojim imenom in priimkom oziroma firmo prodajalca na napisni tabli.
13.	člen
Ce stalni ali občasni prodajalec z rezervacijo ne zasede prodajnega mesta eno uro po pričetku obratovalnega časa lahko upravljalec na to prodajno mesto razporedi drugega prodajalca za isti dan.
Plačani znesek najemnine ali rezervacije za tisti dan ostane upravljalen.
14.	člen
Najemnik prostor ne sme najetega mesta oddati v uporabo drugemu ali v podnajem brez soglasja upravljalca, prav tako ne more menjati prodajnega mesta.
15.	člen
Stalnemu prodajalcu, ki brez priglasitve ne prodaja na najetem prodajnem mestu dva tedna ali ne plačuje pogodbenih obveznosti lahko upravljalec tržnice brez odpovedi razveljavi pogodbo.
IV.	OBRATOVALNI ČAS
16.	člen
Tržnica obratuje:
—	ob delavnikih od 6. do 17. ure,
—	ob sobotah od 6. do 12. ure.
— prodaja smetane in sira se lahko opravlja ob delavnikih od 6. do 10. ure v PVC vrečkah in stekleni embalaži v posebnih boksih s hladilnimi vetrinami.
Dovoz in odvoz blaga na tržnico mora biti opravljen v času in na način, ki ne moti uporabnikov in kupcev.
V.	PRODAJA BLAGA
17.	člen
Prodajni pogoji za prodajo na tržnici so enaki za vse prodajalce.
18.	člen
Na tržnici lahko prodajajo:
1.	kmetijske organizacije — svoje pridelke in pridelke kmetov, članov zadruge ali kooperantov,
2.	trgovske organizacije — kmetijske pridelke in ostale prehrambene proizvode v okviru registriranega predmeta poslovanja,
3.	zasebni kmetijski proizvajalci — lastne pridelke, sadike, cepljenke in semena ter živo perutnino osebno ali s svojimi družinskimi člani,
4.	nabiralci — gozdne sadeže, gobe, cvetje in zdravilna zelišča,
5.	samostojni obrtniki — lastne izdelke sami in njihovi družinski člani oz. delavci, ki so pri njih v rednem delovnem razmerju,
6.	občani — lastne izdelke domače obrti, sami ali njihovi družinski člani.
19.	člen
Prodajalci na tržnici morajo biti zdravi, čisti in morajo nositi primerno delovno obleko.
Stalni prodajalci živil morajo izpolnjevati tudi predpisane zdravstvene pogoje.
20.	člen
Zasebni prodajalci kmetijskih pridelkov, cvetja in izdelkov domače obrti morajo imeti za prodajo blaga na trgu potrdilo o lastni proizvodnji blaga, ki ga prodajajo.
Potrdilo iz I. odstavka tega člena izda pristojni občinski upravni organ na območju katere ima prodajalec stalno prebivališče.
Prodajalci sadik, cepljenk in semen morajo imeti zdravstveno spričevalo za pošiljke rastlin v notranjem prometu, ki ga izda pristojna kmetijska inšpekcija.
Prodajalci rož morajo imeti ustrezno zdravstveno spričevalo, prodajalci sira, smetane in drugih mlečnih izdelkov pa potrdilo o vsakoletni tuberkulinizaciji.
21.	člen
Na prodajnih mestih se mora blago sortirati po vrsti, sortah in kakovosti.
22.	člen
Prodajna mesta morajo biti pred pričetkom prodaje čista, površine na katerih se prodajajo kmetijski pridelki in živila pa pokrita s folijo oziroma voščenim platnom, kar zagotovi prodajalec oziroma upravljalec.
Za odpadke, ki nastajajo ob prodaji morajo biti ob prodajnih mestih posebne posode (zaboji).
23.	člen
Razstavljeno blago za prodajo mora biti vidno označeno s prodajno ceno za posamezno vrsto in kakovost.
Oraganizacija združenega dela ali prodajalci obrtnih izdelkov morajo na prodajnih mestih izobesiti tudi cenike.
24.	člen
Zvišanje cen med tržnim dnem je prepovedano.
25.	člen
Prodajalci so dolžni meriti blago v enotah in merilih, ki so predpisana ali običajna za merjenje določene vrste blaga. Merila morajo ustrezati predpisanim tehničnim pogojem, morajo biti pregledana in žigosana ter postavljena tako, da imajo kupci vpogled v merjenje blaga.
26.	člen
Na tržnici se sme prodajati blago, ki ustreza predpisom o kakovosti blaga. Živila morajo biti higiensko neoporečna.
27.	člen
Na tržnici ni dovoljeno prodajati:
—	neustekleničenega ali nepakiranega mleka, olja, testenin in drugih pridelanih kmetijskih pridelkov, razen ajdove in prosene kaše,
—	zelenjave, ki ni sveža in očiščena, ali je namrznjena in nagnita ali drugače neprimerna za hrano,
—	sadje, ki ni zrelo, je umazano, nagnito, obtolčeno ali napadeno od bolezni in škodljivcev in mu od zadnjega škropljenja ni potekla karenčna doba,
—	gob, ki so pogojno užitne, črvive, nagnite ali take vrste, ki niso vpisane v seznam upra-vljalcev tržnice, svežega mesa in izdelkov živalskega izvora,
—	vseh vrst živali, razen žive perutnine.
VI.	SKLADIŠČENJE BLAGA
28.	člen
Skladiščenje blaga na tržnih površinah ni dovoljeno.
Po končanem obratovalnem času so prodajalci dolžni neprodano blago odstraniti.
Izjemoma sme upravljalec tržnice dovoliti skladiščenje manjših količin hitro pokvarljivega blaga na prodajnih mestih, če so v primerni embalaži. Za tako skladiščenje je odgovoren lastnik blaga sam.
VIL VZDRŽEVANJE REDA IN SNAGE
>
29.	člen
Prodajalci so dolžni vzdrževati red in snago na svojih prodajnih mestih in tržnih površinah, se ravnati po tržnem redu in navodilih pooblaščenih delavcev upravljalca in drugih pristojnih organov.
30.	člen
Po poteku obratovalnega časa so prodajalci dolžni zapustiti tržni prostor in s prodajnega mesta odstraniti vso embalažo in odpadke. Manjše odpadke morajo odlagati v priročno posodo.
Večje odpadke in embalažo so dolžni sami odpeljati iz tržnice ali na svoje stroške naročiti odvoz pri upravljalen.
Če prodajalec ne ravna v skladu z določilom iz prejšnjega odstavka stori to na njegove stroške upravljalec.
31.	člen
Če prodajalec na tržnici krši javni red in mir in tržni red, mu upravljalec takoj odpove prodajno mesto in prisotnost na tržnici. Če je kršilec stalni prodajalec, mora biti odpoved pismena.
Pritožbo zoper odpoved rešuje svet krajevne skupnosti Ormož.
Prodajalca ali drugo osebo, ki ji je prepovedana prisotnost na tržnici, pa se sama ne odstrani, odstranijo pristojni organi.
Prodajalcem se v takem primeru vnaprej plačane pristojbine ne vračajo.
32.	člen
Upravljalec tržnice mora izvrševati sanitarno higienske predpise in v tej zvezi predvsem:
1.	stalno vzdrževati tržne površine v čistem stanju,
2.	redno vzdrževati prodajna mesta in opremo, s katero upravlja,
3.	skrbeti za tekočo vodo na tržnici po izteku obratovalnega časa, dnevno počistiti stojnice in prodajne mize ter jih po potrebi razkužiti,
4.	talne površine po potrebi oprati z vodo in na zahtevo inšpekcijskih organov razkužiti,
5.	skrbeti, da tla na tržnici ne bodo spolzka ter s tal tekoče odstranjevati sneg,
6.	skrbeti za zatiranje gledalcev in insektov,
7.	skrbeti za dobro osvetljenost tržnice.
33.	člen
Na tržnici je prepovedano:
—	kupcem otipavati in prebirati živila,
—	uporabljati nežigosana merila in uteži,
—	voziti se s kolesom in mopedi,
—	parkirati vozila,
—	onesnaževati in poškodovati upravljalčev inventar,
—	samovoljno zavzemati prodajna in rezervirana mesta,
—	samovoljno in izven določenih mest postavljati prodajne mize, šotore, panoje in drugo.
—	zalagati poti, prehode ali ravnati tako, da je oviran prehod,
—	zviševati cene, ki so bile določene pred pričetkom prodaje,
—	storiti kakršnokoli dejanje, s katerim se krši javni red in mir, čistoča, žali in ovira kupce, pristojne organe in upravljalca.
VIII.	PRISTOJBINE
34.	člen
Upravljalec tržnice zaračunava prodajalcem tržne pristojbine za uporabo prostora in druge
storitve po ceniku, ki ga določi svet krajevne skupnosti Ormož.
Tržne pristojbine so:
—	pristojbine za stalna in občasna prodajna mesta,
—	najemnine za prostor, na katerem prodajalci postavljajo svoja prodajna mesta,
—	odškodnina za uporabo vode, elektrike ipd.,
—	rezervacija prodajnih mest.
35.	člen
Stalni prodajalci plačujejo svoje obveznosti v skladu z določili pogodbe, občasni pa sproti pooblaščeni osebi upravljalca tržnice.
Prodajalec je dolžan imeti potrdilo o plačilu pristojbine do odhoda s prodajnega mesta in ga pokazati na zahtevo upravljalčevega pooblaščenega organa.
Prodajalec, ki ne more dokazati, daje plačal pristojbino, jo mora ponovno plačati.
IX.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
36.	člen
Za izvajanje tržnega reda na tržnici je odgovoren upravljalec s svojimi delavci.
Nadzor nad izvajanjem tržnega reda pa opravlja uprava za inšpekcije občin Ormož in Ptuj (tržna, sanitarna, kmetijska, veterinarska, inšpekcija dela in komunalna inšpekcija).
37.	člen
Upravljalec mora izobesiti tržni red na vidnem mestu tržnice in z njegovimi določili posebej seznaniti stalne prodajalce.
38.	člen
Tržni red začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 330—1/88
Ormož, dne
Predsednik sveta KS Ormož Anton Prapotnik, s. r.
185.
Na osnovi Pravilnika o načinu oblikovanja cen proizvodnje in distribucije toplotne energije Komunala, gradbeništvo in promet Ptuj TOZD Stanovanjski servis ter Splošnih pogojev o dobavi toplotne energije v občini Ptuj je delavski svet TOZD Stanovanjski servis v sestavi D. O. Komunala, gradbeništvo in promet v razširjeni sestavi z delegati uporabnikov dne
3.	X. 1988 in v skladu z Odredbo o spremembi odredbe o določitvi naj višjih cen Uradni vestnik št. 27/88 z dne 29. 9. 1988, sprejel:
SKLEP
o višini akontacije cene toplotne energije mesta Ptuj in naselja Kidričevo za kurilno sezono 1988/89.
Povprečna enotna akontacijska cena toplotne energije za mesto Ptuj in naselje Kidričevo za kurilno sezono 1988/89 znaša:
1.	STANOVANJSKI ODJEM
2.010. — din/m! mesečno
2.	NESTANOVANJSK1 ODJEM
—	variabilni del (porabljena energija) 99.710,- din/MWh
—	fiksni del 58.030,— din/kW/sezono
Potrdi se predračun stroškov za akontacijo
cene ogrevanja za kurilno sezono 1988/1989 v znesku 3.494.552.000,- din.
Predsednik D. S.:
Janko ZAVEC, s. r.

Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih itevilk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj Radio*Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg l/l. Tiska časopisno
grafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor.